Nilo vošilo, Serčni pozdrav, ljubi ,,Tovarš", Tebi in vsem Tvojini tovaršem! IVe inorem Ti dopovedali, kako moeiio nas tndi na Dolenskem veseli, da se tako verlo obnašaš, pravega slovenskega in — kar je še veliko več — kerščanskega duha deržiš, da si se na terdno stališče svete vere postavil, ktera edina človeški rod v resnici omikuje iu nsreenje. 0 da bi pač vedno le v tem duhu napredoval, s tega stališča se nikdar ne premaknil in ne izneveril — kakor je že nekteri iz med časnikov se izneveril, s pravega pota zašel, ter zapustil pravo stališče vernega, katoliškega duha, ko vendar v ničcmur drugem ni prave omike, ne resnične, stanovitne sreče aa naše verne, katoliške Slovence! Ni pa moj nameii, da bi tukaj kteri časnik pretresoval; saj bi to od tod tudi nič ne pomagalo. Poglejmo raje rnalo na Dunaj, v glavno mesto naše veči del katoliške Avstrije. Treba nani je vsein vediti, kakšen duh od ondod diha in veje, ker se namerja, po ondotnih časnikih nu vse strani omiko razširjati. Ali Bogu bodi potoženo! da ravno s katoliškega Dunaja naj več nezbožnih časnikov izhaja, kteri se zlasti zoper katoliško cerkev in njene tslužabnike in naprave vzdigujejo, jih bogokletno obreknjejo, černijo in skrunijo! In take nezbožne, hudobne spise še zined naših Slovenrov nekteri raje berejo in podpirajo, kakor pa resiricoljubiie, poštene liste v duhu katoli.škem pisane, ter h tem sami svbe in druge slepe in zapeljujejo. Gurje mladini, ako učitelja ima, kteri so » tacirni ča.sniki pase! Bo mar mladini vdilmil pobožnega duha, ako jc niiiii nekerščaiiskega, nczbožiiega daha navzet in /, njim okužeu? Ti, Ijubi ,,Tovarš!" dobre iu zapeljive časnike gotovo poznaš; iu ko bi kterega tudi sam ne pozual, vem, da Ti ga bo kak pravi prijatel rad povedal, da boš o tem tudi svoje ljube tovarše upominjati vedil. Jez pa Ti tukaj le en list v misel vzamem, s kterim ilunajsko časništvo tudi naše slovenske šole omikovati in osrečevati hoče, in ga, kar Ti utegne znano bili,*) zdaj tudi Tvojiin tovaršem na kmetih ponuja, t. j. od !. aprila t. I. izhajočo ,,Volksschule — redigirt von Josef Vogler*. Rad dam veljati, da so v tem 1. listu oinenjenega ča.snika, ki je našhn učitpljem v povabilo k itaročbi poNlan, jezikoslovni, natoroznanski, zemljopisni Hostavki prav dobro izpeljani, ali kaj to pomaga, ko nekatoliški duh v njem veje? \aj tudi ,,ježa" še tako inojstersko popisuje, naj gre oii in njegov ,,ježu iu njegov ,,Verein pralitischei- Schulmanner" raje rakom žvižgat, kakoi pa da bi našim .šolani svojo uiniko ponujal, in naše učitelje k sebi vlekel! Kdor koli boče pisati za naše katoliško, slovensko ljudstvo, ter ga v resnici omikati, oblažiti in osreciti, je perva in neogibljiva dolžnost in potreba, da piše v dnhu katoliškem. Prevdarimo le nekoliko ,,Programm" imennvanega ča«uika. Pravi, da ne hočc poganjati za Kvobodo, ki se ravno zdaj razvija in snuje (durcli die Ubergangazeit gebotene Freiheit), nc poganjati zoper dosedanji ,,HeiiinmngsBistem", in po njegovem modrovanja je med drugein tudi tega kriva ,,eine unge- *) Nam je že sem in tje na vrata poterkal. Vredn. niasse Abhangigkeit von der Kirche". Že vemo, kain lo meii. Bo cerkev morebiti imenovanega vrednika in njegov ,,Verein" morala prašati, koliko pravice do šole ji bo dovolil? Cerkev je svojo pravico do učenja in oinikovanja narodov in toraj tudi do šole od svojega nebeškega učeuika, od Boga samega prejela, in te pravice ji noben človek in nobena dru/Jm mlvzeti ne more. Kdor hoče, labko sprevidi in spozna, da kolikor bolj seje kje ta pravica neprikraj.šana cerkvi pu.stila, toliko srečniši in blagorniši je bil nasledek za družbo človeiko. Kolikoi- bolj pa se je kje ta pravica cerkvi kralila in žola cerkvi iz rok jemala, toliko bolj je zginila prava omika, postenost, miruljubnost in sreča zmed Ijudstva. Kdor ne hoče tega prepričati, naj pogleda le /.godovino nekdanjih in pričujočih časovj spozual lio resnico. Prave omike cerkev nikoli ni ovirala, jo vselej velikoveč pospeševala. To pa je vselej skušnja učila, da jc boljši nobeua, kakor pa nekerščanska omika. In kaj hoče še v sklepu omenjeni ,,Prograinma? V njem pravi vrednik in njegov ,,Vereinu: da hoče neprestrašeno ,,einer gefahrvollen Auflosung po.sitiv enlgegen vvirken" (tedaj brez njega bi vse razpadlo!); da se hoče vleči ,,fur den Zusamtnenhalt des deutschen Elemeutes" (jiaj ga le ima, saj mu ga ne jemljemo — nam Slovencom pa njegovega neinškega eleinenta ni treba); da se boče pog:nijati ,,die Vorziige dcr deutschen Art und Bildung zu erhalten" (^naj jo le vživajo tam .svojo nemško omiko, mi pa smo s svojo slovensko bolj zadovoljni in sreeni). Da ise pa to doseže, pravi na zadnje omenjeni ,,Programm", je potrebna ,,die Entwicklung uiid Ausgestaltung der Volksschule i m dcutschen Geiste". 0 ti blagonii nemški duh! brez kterega bi v.ic razpadlo! ki edini vse veljaš, vse oživljaš, vse osrečuješ! Kolika sreča za vas. dragi gospodje učitelji! da se vam ta neniški duh še sam ponuja! Ali ga ne bote radostno nprejeli in z obeina rokama objeli? Ja pač! čeravno je duh, ga bote vendar lahko z rokami prijeli; ker ta nemški duh — ima roge; že v tem pervem listu jih inalo pokaže. Le poglejte tisto novico z uapisnm: ,,Erf re u li ch es aus Prcussen". Ondi pripoveduje od nekega vodja in šol.skega nadzornika, ki je nekega učitelja zavolj branja nekega časnika posvaril. Učitelj se zavolj tega pritoži pri kraljevi vladi; vodja pa se še pred njim oglasi, ,,uud es erfolgte ein leiser Vervveis". Na to se učitelj pritoži pri minisler.slvu bogučastja, iu od ondod dojde njeinu in uui vraduii raznodba: J;dass jeder Lehrer lesen kiinne, \vas ilnn beliebe." Tako! to tedaj je ,,erfreulich" ! to ravuilo za učitelje!! ,,Kdor bere, naj ume!" Ako hočete pa tudi vediti, v kakšuem imenu snio ini fSIovani v oiuenjenem časniku, pa poglejte daljejno novico: nZur 8tatistik Frankre ichs". Ondi dopoveduje, kako sc na Fraucoskem nekaj let nein število ljudslva znianj.šuje. Za tein pa pravi: ,,die Ursachen, vvelche in s ii dw 1 a w is ch e n La n de rn OnteiTeichs dieselbeTbatsache bervorbringen, kennen \vir; aber diese Litnder gehoren ja d e in Bereich der Barbarei an!1' .Jiigoslovani so mu toraj barbari!! Ali zato. da na.s .Slovane za barbare iina, bi ga še plačevali in podpirali? Glejte, ta slavna ,,Volksschule" nas hoče 8 svojiin nem.škim življeiu iu iiemškim duhom iz našega barbarizma vzdigniti, in nas povzdigniti do svoje visoko hvaljcnc, cdino vcljavne neinške omike! Welche Grossniuth! — Kaj ne, Ijubi gospodje ueitelji po vsem Slovenskem! ini bomo pa za to velikodušno ponudbo vendar lako iiehvale/.ni, da se bomo raje Ie svojega domačega. po.štenega, bogoljubnega, za pravo kcrvščansko omiko, za ptavi časni iu večni blagor niladinc vnetcga BTovarša" deržali, in raje njeinu še kak goldinarček dodali, da nain bo, čc že ne to leto, saj gotovo prihodnjc lelo dvakrat na mesec i/.liajal iu več koristili rnogel! — „ P o b o 1 j š a j ii) o 8 0 .s a iii i, i n v s e o k r o g n a s se b o p oboljšalo", je pisal pred nekaj leti učeni, pobožni, 8lavnoznani Alojzi Šler, v resnici mož božji, ki je ves gorel za blagor človeštva in v duhu svetosti urneii. Te besede veljajo nain vsem, veljajo zlasti vsem prednikom, rodilcljem (staršem) in učiteljem. Pravična je skerb za omiko, napredek in veljavo narodnega jczika; v velik prid utegnejo biti niarsiktere nove naprave, vladijue prcmembe, deržavni, deželni in učiteljski zbori — ako se bo na vero, iu sicer na edinozveličavno katoliško vero vse zidalo in opiralo. Ako se pa prava, sveta vera ne bo oživila, ter v djanje in življenje slopila, ako se bo katoliška vera druzim veram cuačila ali celo nazaj devala; ako se bodo Hvete zaveze kaloliAke cerkve (ergale, njenc naprave ovirale, njeni Nlužabniki zasramovali in prcganjali, njena veljava zaničevala in zatirala: po takcni se bo zidalo na pesek, prazno bo vse drugo poganjanje, in vsi še tako imeiiitni in dragi zbori ne bodo nobene prave ereče prinesli, ne bodo nič pomagali. Dovolite mi, preljubi gospodje učitelji! da VTam v toliko živše spoznanje, kako potrebua je za naš lastni blagor, ter za časno in večno srečo nam izročene niladine živa in vse oživljajoča vera nekteie besede iz zlata vredne knjige ,,Naj poglavitniše resnice svete vere po mi sijonarj u Humbertu" tukej napišem. Na strani 294 se bere: ,,Zeli> potreba je toraj za blagor človeške družbe, da se njeni udje od mladosti rednosti, združnih čednost, Ijubezni do Boga, do bližnjega, do očetovine in do svojih enakih učijo in privadijo; in da se od mladih nog z gnjusom du vsega navdajo, kar bi jim šibo božje jeze prisluž/iti, drugim škodljivo, za nje sanie pa pogubno biti moglo. Naj veči družbini blagor toraj tirja, da bi se otrokom zgodaj Ijubezen do sv. vere v serce zasadila; da bi v njej za časa podučen! bili, da jih k .spolnovanju njenih dolžnost napeljevali in od vsega prepovedanega odvračevali. Zakaj, le vera pokažc človeku vso vrednost njegovega bitja, vse dolžnoMti, ki jih mora spolnovati, in njegov veliki namen za večnost 5 sveta vera ga pelja k poNlednjemu koncu, ter je svetilo njegovemu dubu, naj slajše tolažilo njegoveinu sercu; v prizadevanji za čednost ga podpira z naj lepšimi nbljubami; njegovi slabosti je naj krepkejša pomočnica, za njegove divje strasti naj zveličavniša in močnejša uzda: tako da je človek, ki je bil v naročji svete vere izrejen, in si še druge umetnosti in človeške vednosti pridobi, k vsemu pripraven, kainur ga obernili hočejo, in je v stanu v človeški družbi naj važnise službe in mcer popolnoma opravljati." ,,Kolike kazni bo toraj vsi tisti vredni, kteri bi sveto vero radi iz Evrope pregnali! Ko bi sveto vero bolj spuštovali in njene nauke spolnovali, gotovo bi po kerščanskih deželah ne bilo toliko gerdih hudobij, pregreh in neredov, kolikor sc jih, žalibog, zmironi najde. Kdo zamore vse zlege prešteti, kteri iz zaničevanja svete vere izhajajo ? In s takirni zaničevavci, kteri ji vsi sovražno nasproti stojijo, itna sveta vera v Evropi že več kot pol stoletja opraviti. Kdor je Evropo pred sto leti poznal, bi je v njenem sedanjem stanu več ne poznal!" — Ja, vera, živa, djanska vera, verno življenje — to je pač nad vse drugo potrebno — zlasti tudi učileljetn. Dobri, pobožni zgled zda in pomaga več, kot vse samo besedno ueenje in opominjevanje otrok: to nam je tudi resnicoljubni, za pravi blagor mladine vneti ,,Tovarš" že povedal. Rečem še več: Beseda in zgled žive vere neduhovnega učitelja zda dostikrat še več, kol ueenje in zgled duhovliega učenikti; ker duhoven, si inislijo, in tudi po praviei, je k temu že po svojem stanu toliko bolj zavezan. Neduhovni učitelj pa še k temu lahko veliko pripotnore, da beseda in trud duhovnega pastirja več zda in koristi, ako od žive vere navdan sam duhovne spostuje in 8 spoštovanjem od njih govori, je sv. cerkvi zvest in pokoren in (ako tudi otroke opominja iu napeljuje. 0 kako lepo je viditi pobožnega, kerščanskega učitelja, ki z mladino ravna in se obnaša d<> nje, kof skerben oče do svojih otrok! Še čez leta ia leta ga Ijudje ne pozabijo, in ga v hvale/.nem spominu iinajo; njeinu samemii pa vesdio spolnovanje dolžnosti kerščanskega učitelja že tukaj na zemlji dela veselje, in mu tamkej pripravi vcčno plačilo. ,,Svet prejde i n njegovo poželenje, pravi večna resnica; kdor pa stori voljo božjo, ostane vekomej". Prav in hvale vredno je znati lepo peti in dobro orglati; toda kaj bi le to poinagalo, ako pri ueiteljn tega ni, kar bi imela biti njegova perva in poglavitna skerb. Vse drugo se pri učitelju ložej pregleda in pogresa, tudi Inžej pozabi, in ni toliko svailjivo in škodljivo, kot poinankanje žive vere in kerščanskega zgleda Od nekterega ueitelja smo sanii slišali Ijudi tako govoriti: ,,Takega šolmaštra potlej še nismo imeli, kot je bil tisti . . .; res da ni bil tako učen, kakor no zdaj neklcii, tako kimšlno ni znal peti in orglati, kot zdaj znajo; bil je tako priden in ponižen, tako prijazen in dobrovoljin, pa «e nikoli ni spozabil ali vpijanil; gospodje sn ga tako radi imeli, pa je bil tudi tako postrezin; kako radi pa so ga otroci imeli! še zdaj že veliki ga ne morejo pozabiti — tako lepo jih je učil, tako na nje merkal, pa tudi sani tako lepo se zader/.al, — o posebnih priložno^tih je ž njimi v cerkvi molil, pa tudi rad svete zakramente prejemal; čeravno je pomagavca iinel, je bil vendar vsak dan pri sv. niasi". Menim, da taka hvala več velja, kot vsaka druga, da pa tudi pri Bogu več pomaga in več zasluženja prinese, kot vse drugo! Dragi gospodje učitelji! naj varn zatoraj iz poprej omenjene hvale vredne knjige še nekaj napišetn, kar vas bo za kerščansko oiniko in izrejo mladine Ae bolj budilo in vnemalo in v tej naj potrebniši skerbi in gorečnosti stanovilne ohranilo, ako si bote to prav k sercu vzeli. Na strani 309 se bere: ,,Vr«i tisti, kteri iinajo otrnke v nauku, naj to opravilo, kfero si je njih veliko tudi visokega stanu v čast šlelo, visuko cenijo in nikoli ne pozabijo, da vsak teh otrok tudi naj slabeji in ubožniši je cena kervi uašega gospoda Jezu.sa Kri.stusa. Xe bodite maloserčni! Otroci iinajo več nagnjenja k čednosti, kakor se misli. Seme pobožnosti, ki se v te mlade serea razseva, bo prej ali slej sad obrodilo". ,,Zakaj je Jezus, naš zveličar, otroke toliko Ijubil, da jih je k sebi klical in rokc na nje polagal? Zato, ker ste jih ncdolžiiost in priproslost bolj pudučne in za nebeško kraljestvo bolj godne storile. ,,Pustite k ineni otročiče", je rekel, rker njih je iiebeško kraljestvo". ,,Glejte", pravi on, ,,da ne zaničujete kterega teh nialib; ker njih angeli gledajo obličje mojega nčeta v nebesih". ,,Tudi mi moramo upati, da bonio to piesveto obličje v nebesih gledali, ako za zveličanje otrok goreče skerbimo, in smo po zglcdu nebeških angeljev varbi njih uedolžnosti. Nek svet mož je o smerti rekel: ,,Zdi se mi, da vidiui veliko trumo blaženih otrok, ktere nim podučeval, mi priti naproti". Koliko veselje za nas o Hiiicitni uri, če nani bodo duše tistih, kterim sino k zveličanju pomagali, naproti prišle in naa v veličastvo božje spremile! ,,Kteri so jih veliko v čedno.sti podučili", govori sv. duh, ,,se bodo svetili, kakor zvey.de na v.se večne ease!" (Dan. 13.) — Moj Bog! ti Ijubiš otroke; kako rad bi bil orudjc tvojega usmiljenja; pnmagaj mi 8 svojo gnado!" Turjaiki.