Letnik 2.
Maribor, nedelja 14 septembra lili.
Štev. 208.
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5-50 mesečno.
četrtletno K 16’50.
Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5-—. — inserati po dogovoru.
Dr. Vekoslav Kukovec:
Samostojni kmetijski stranki za Slovenijo.
V št.'7. in 8. »Kmetijskega lista« se razpravlja o tem, da nasprotniki očitajo samostojni kmetijski stranki, da ima v svoji stranki nekako na tihem odvetnike akoravno se bori zoper upliva odvetnikov v lastni stranki. Tudi ponovno povdarja imenovani list, da ni res, da bi bila kmetijska stranka od katerekoli strani dobila ponudbo, da se ji odstopi kako poslansko mesto v Beogradu.
Iz vsega tega sklepam, da se s katerekoli strani agitira zoper kmetijsko stranko, kakor da ne bi bila odkritosrčna in kakor "če bi iskala utrditve svoje moči s pomočjo kake obstoječe stranke, morebiti demokratske stranke. V kolikor pride v poštev zbor zaupnikov demokratske stranke v Celju 27. julija t. 1., na katerem sem jaz razpravljal naše razmerje nasproti drugim strankam in tudi nasproti kmetijski stranki, moram povdarjati, da se je na
List izhaja vsak delavnik po 16. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon St. 242.
tem sestanku o kmetijski stranki le resno govorilo in ni bilo namena v katerem koli oziru kovati nasproti ti stranki kake spletke. Naša organizacija je govorila le simpatično o prizadevanju našega kmetijstva ter poudarjala z zadoščenjem, da se kmet organizira, brez ozira na različne no-sitelje kmečkih organizacij. Povdarjali smo tudi, da bomo s preosnovo naših krajevnih odborov kmetijstvu zagotovili oni vpliv, kolikor ga sploh s svojim udejstvovanjem v stranki imeti hoče, in bode se kmalu pokazalo, da se je preustroj naše stranke tudi res izvršil v tem smislu.
Na našem zborovanju dne 27. julija t. 1. se je pa računalo tudi s tem, da se je izven dosedaj obstoječih strank pojavila nova samostojna kmetijska stranka.
Res se je povdarjalo, da so menda tudi pri ustanovitvi te stranke vplivali nekteri činitelji iz meščanske družbe morebiti celo kaki odvetniki, kar bi ni kakor ne bilo za kmetijsko stranko kaj nedopustnega, saj vodijo tudi de-
Veliki mogul.
Angleški spisala A. K. Green.
(Dalje).	(46)
»Če se je policiji posrečilo —«.
Detektiv se ni ganil.
»Menim torej«, sem nadaljevala, »da se ji ni posrečilo. Tako torej lahko nadaljujem svoja domnevanja. Gospa Fairbrother je sprejela papir. Morda ga je pričakovala in je ravno zaradi tega sedla v alkoven. Morda je bila pa tudi iznenadena. Najbrže ne bomo mogli nikdar dognati pravo dejansko stanje o tej točki. Toda kar smemo in tudi hočemo domnevati — če hočete še vedno opazovati zločin s stališča izjav gospoda Duranda • je okoliščina, da je to sporočilo zelo učinkovalo na njo in jo dovedlo do tega, da je čimpreje odstranila diamant. Na sledeči način so čitali ono - čečkanje: »Pazi! Namerava priti na ples. Bodi pripravljena na vse, če mu ne daš diamanta!« Tako. ali vsaj podobno se je glasila odločitev, ali ni res?
Toda zakaj so ji dali listek, ne da bi bil stavek končan? Morda se mu je tako zelo mudilo, da ni imel več časa ? Menim, da ne. laz si razlagam ono pisanje drugače. Iz te razlage je pa razvidno, da ona oseba, ki je °ni listek napisala, ni bila gospod Durand, marveč nekdo drugi, čegar imena mi ni treba
lavsko stranko celo sloviti doktorji svetovnega slovesa. Kolikor ima pa samostojna kmetijska stranka v svojem boju kake težkoče zaradi teh izvajanj na našem sestanku, ji prav lahko zagotovim, da ji radi verujemo, da naše domneve niso bile utemeljene in da so delovali na ustanovitvi kmetijski činitelji zlasti absolventi kmetijskih šol.
Kar se tiče ponudbe, da bi se Odstopilo kmetijski stranki v Beogradu od drugih strank kako poslansko mesto, kakor ga sedaj kmetijska stranka odločno, odklanja, ni se prav razumevalo tozadevne resolucije, katera je bila v Celju sprejeta tudi od kmetovalcev, ki so se zbora zaupnikov udeležili. Razpravljalo se je le o dejstvu, da se je nova stranka pojavila in se iz lastnega nagiba brez kake ponudbe iz katere koli strani od naše organizacije razmo-trivalo vprašanje, na kateri način se v danih razmerah more omogočiti novi kmetijski stranki, da s prevzetjem primernega števila poslanskih mest prevzame primeren del odgovornosti za našo politiko v teh resnih časih. Se-
omenjati. In da policija ni izsledila sluge, čegar zunanjost je vendar precej dobro poznala, temu je bil vzrok ta, da se policija ni ozrla po slugah nekega gotovega distingui-ranega obiskovalca našega mesta.
»Oh«, sem mrzlično nadaljevala, ko sem videla, da je hotel detektiv sarkastično nekaj pripomniti, »natančno vem, kaj mi hočete odgovoriti. Zakaj naj sluga prinese svarilo pred svojim lastnim gospodarjem? Če boste imeli potrpljenje, boste kmalu slišali.
Toda najprvo hočem še pojasniti, da je skušala gospa Fairbrother, potem ko je dobila to svarilo, predno ie gospod Durand prišel v alkoven, iznebiti se diamanta. Seveda se moramo tukaj držati naziranja, ki ga vsaj mimogrede smatramo za pravo. Vporabila je svojo umetnost, mogoče je tudi slabo razumevala zanimanje gospoda Duranda, vsled česar mu je izročila diamant, ki ga je vtaknila v zvite rokavice. In on jih je vzel brez vsake slutnje ter tako ustvaril zvezo, ki ga je nezdružljivo navezala na grozen zločin, ki ga je izvršil nekdo drugi. Oni drugi pa, to vsaj mislim v srcu, je oni mož, ki sem ga videla par minut prej, predno sem šla v jedilnico, sloneti ob steni pri malih stopnicah, ki vodijo v alkoven«.
Končala sem z vzdihom. Skoro nemogoče mi je bilo, opazovati nepremični obraz
starega gospoda, ki je zdaj suhoparno pripomnil:
»Oprostite, gospodična Van Arsdale, toda kar mi tukaj pripoveduiete, so same hipoteze. Vi ste mi vendar hoteli neko dejstvo «.
»Da, gospod Gryce«, sem ga hitro prekinila, »če boste imeli le še en hip potrpljenja z menoj. Morda vam morem edinole jaz neko gotovo dejstvo pojasniti, ki vam je brezdvomno še nejasno. Gospod Gryce, ali ste našli razlago za čepinje obeh kavinih skodelic, ki so ležale pri nogah umorjenke? Pri razpravi te tajnosti niso pojasnili, kakor sem opazila«.
»Dozdaj še ne«, je zdaj vskliknil. Pri tem se je kar naenkrat razjasnil njegov obraz. »Toda, ali mi morete kaj o tem povedati ?«
»Mogoče ne! Toda to vam morem po-i vedati: Ko sem onega večera prišla do vhoda iv jedilnico, sem se še enkrat nazaj ozrla in ,sem videla — ali je bila višja moč, ki je ! vodila moje oči, bo pokazala bodočnost — gospoda Greva, ko je vzel dve skodelici, ki ju je pustil kak natakar na mizici ravno zunaj pred vratmi sprejemnice. Nisem videla, kam ju je nesel. Videla sem le, da je bil njegov obraz obrnjen proti alkovnu. In ker ni bilo nobene druge dame notri in tudi ne v bližini, tedaj menim, da —«.
(Pal]e prihV
dajno zastopstvo jugoslovanskega naroda v Beogradu je osnovano na sporazumu strank, ki so obstajale ob ustanovitvi tega državnega zbora in katere so po sporazumu sprejele ključ razdelitve formelne politične moči in odgovornosti nasproti narodu, ker se je zdelo, da bi se volitve v takratnih razmerah ne dale izvršiti.
Ta sporazum bi bilo mogoče sedaj v prid kmetijski stranki spremeniti le z novim sporazumom, da' bi obstoječe slovenske stranke v gotovem razmerju izmed 32 poslanskih' mest odstopile primerno število samostojni kmetijski stranki, ker po obstoječem poslovniku ni videti druge poti, po kateri bi mogla kaka nova stranka v začasnem narodnem predstavništvu v Beogradu do zastopstva priti.
(Konec prih.)
[j Političen pregled.
Seja Demokratske Zajednice. Beograd, 11. septembra. V političnih krogih se trdi, da je vlada siejkoprej odločena vstrajati in da nikakor ne misli podati demisije. Demokratska Zajednica je imela danes popoldne sejo, ki je trajala še pozno na večer. Na seji ni prišlo do nikakega definitivnega zaključka, vsi člani pa so proti temu, da bi vlada demisijo-nirala, marveč da mora vstrajati na svojem mestu do kraja.
Jugoslovani In mirovna pogodba z Nemško Avstrijo. V beogradskih informiranih krogih se smatra, da bo naša mirovna delegacija V Parizu vendarle podpisala mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo. Včeraj je vladala v krogih delegacije radi zunanje situacije, ki se je vsled notranje državne politike znatno po-slabšaia, precejšnja depresija. Delegacija se uverja, da bo morala podpisati mirovno pogodbo, zlasti še zato, ker sta jo podpisala tudi ^eho-Slovaška in Poljska, za kateri državi se nahajata v mirovni pogodbi slični klavzuli, kakor za Jugoslavijo in sta s svojim podpisom ustvarili nekak praecedens za nas. — Iz Pariza poročajo glede tega vprašanja sledeče: Vrhovni zavezniški svet se je bavil s stališčem, ki ga zavzema delegacija kraljestva SHS z ozirom na podpis mirovne pogodbe v Nemško Avstrijo. Kakor se poroča, je poslanik Vesnič izjavil, da ima od svoje vlade striktno povelje, ne podpisati mirovne pogodbe, in sicer radi ugovofov proti členu 60 pogodbe. Izrazil je pa mnenje, da bodo jugoslovanski pooblaščenci imeli povod, odnehati, ako vrhovni svet pismeno da njegovi delegaciji gotove zagotovitve. Ako bodo ti predlogi sprejemljivi, bo on nemudoma poročal o tem svoji vladi Verjetno je, da bo sestavljen zapisnik, po katerem bo Vesnič mogel podpisati mirovno pogodbo pozneje.
[j Dnevne novice.
Klerikalne zasluge za Prekmurje.
Pred kratkim je bila v Beogradu prekmurska deputacija, ki je prosila vlado, naj se uprava enotno uredi. Deputacija je pri demokratsko-socialni vladi dosegla, kar je želela, Zdaj pa upijejo klerikalni listi, da je to uspeh klerikalnega kluba. Celjska „Nova Doba" konštatira sledeče: Deputacija je najprej naletela na dr. Kukoveca, ki jo je — še predno so prišli v stik z dr. Koroščevim klubom — na njeno prošnjo takoj predstavil ministru Prebičeviču in je ta zahtevam deputacije tudi v že javljeni obliki Ugodil. To je dejstvo. Vse drugo, kar pišejo Koroščevi listi, si lahko pameten človek VSak sapa na prstih izračuna.
Kongres jugoslovanske omladine. Taj
ništvo pripravljalnega odbora za kongres jugoslovanske omladine v Zagrebu javijo: Ker se dan na dan bližamo 11., 12. in 13. oktobru, ko se vrši kongres, se javlja od vseh strani večje zanimanje in odziv. Vendar pa do danes niti z ene strani ni bilo točno navedeno število udeležnikov Zato prosimo v interesu bolje organizacije kongresa, urejenosti glede vprašanja prenočišč in ostalih potreb, vse organizacije, skupine in krajevne odbore, da nam čimprej pošljejo sezname udeležnikov, odkod pridejo, s katerim vlakom, kdaj in v katerem številu. To je potrebno, da pripravljalni odbor pravi čas izve od vseh, ki žele, da dobe v redu stanovanje in hrano. Isto velja tudi za poedince. Brez legitimacije, ki jih dopošljemo vsem onim, ki se žele kongresa udeležiti, ne dobi nihče popusta na železnici. — Pozivamo tovariše vseh pokrajih, da zbirajo prispevke v a kongres za katerega se naša javnost žal vrlo slabo zanima in ker so veliki stroški.
Zasebni uradniki in uradnice Slovenije j se opozarjajo, da ne hodijo v Zagreb si iskat službe, ker vlada v Zagrebu velika brezposelnost. — Društvo zasebnega uradništva Slovenije.
Vpisovanje učenk za dekliško ljudsko šolo II na Cerkvenem trgu se vrši v pondeljek dne 15. in v torek dne 16. septembra dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 15. do 17. ure po naslednjem vzporedu: za I. in II. radred v pondeljek dopoldne, za III. razred v pondeljek j popoldne, za IV. in V. razred v torek.
Desetmesečni gospodinjski tečaj na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se začne dne 4. novembra 1919. Gojenke bodo začasno stanovale ter imele vso obskrbo in del pouka v samostanu čč šolskih sester v Mariboru. Pouk je brezplačen in obsega: verouk, slovenščino in spisje, vzgojeslovje, nauk o živilih, gospodinjstvo in gospodinjsko knjigovodstvo, živinorejo, mlekarstvo, vrtnarstvo, vporabo sadja, zdravstvo in ravnanje z bolniki. Teoretičen in praktičen pouk v živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu in uporabi sadja vrši se na vinarski in sadjarski šoli. Gojenke morajo dovršiti najmanj 16. leto ter plačajo za stanovanje in obskrbo za celi tečaj v denarju 1200 kron in v živilih 200 kg krompirja, 80 kg zrnja, 20 kg fižola, 5 kg svinjske masti, 2 1. bučnega olja in 50 jajc. Vsaka gojenka mora prinesti s seboj: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šti.i srajce, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika, dva para rjuh, dve prevleki za blazino, vzglavnik in dve prevleki za vzglavnik, 4 brisače, 3 servijete in en lavoir. Prošnje za sprejem se morajo vložiti vsaj do
10. oktobra t: I. pri podpisanem vodstvu Prošnji se naj priloži zadnje šolsko spričevalo, (odpustnico), zdravniško spričevalo, domovnico, krstni list in izjavo starišev oziroma varuha, da plačajo stroške šolanja.
Dotični obvezane!, ki morajo sedaj na orožno vajo dne 15. septembra, oziroma 22. septembra t. 1., se opozarjajo, da vložene prošnje za preložitev ali oprostitev orožne vaje ne odvežejo prošnika od dolžnosti javljenja. Prošnje se sploh vzamejo samo takrat v pretres, če se prošnik osebno javi na predpisani termin. — 44. pukovska okružna komanda v Mariboru.
Dobava drv oddala se bo za garnizon Maribor potom ofertalne licitacije: Ofertalna li-| citacija vrši se dne 30, septembra t. I. ob 10. uri prepoldne pri komandi mesta. Vsi interesenti se povabijo, da vložijo svoje pismene oferte zapečatene najpozneje do 28. septembra t 1. komandi mesta. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa v „Siužbenih Novinah," ki izhajajo v Beogradu. Potrebne informacije dobijo interesenti pri komandi mesta.
Revančna nogometna tekma z letalskim športnim klubom „Aero" in prvi slovenski klub „Maribor" se vrši v nedeljo dne 14. t. m ob 17. (5.) uri popoldne na prostoru športnega kluba „Rapid."
Nogometna tekma „Maribor“ - „IHriJa“ (rez.) v Ljubljani (1 :0). V četrtek dne
11. septembra je tekmoval SK »Maribor" *
[nadomestnim moštvom SK „I!irija" na prostoru *,.Ilirije" v Ljubljani. Bila je revanša za tekmo, ki se je vršila 31. avgusta na Tezni. Pri prvi igri je bil rezultat 4:1 v prid ..Ilirije". Pri tekmi v četrtek je zmagal „Maribor" po dolgem energičnem boju Mariborski braniki so nedosežni, zato so tudi napadi ljubljanskih igralcev bili brez vsakega uspeha. MJugoslavija" od 12. septembra piše med drugim : „V kombinac;ji je bil „Maribor" celo boljši od Ljubljančanov. Sicer pa sta si bili obe moštvi precej enaki. Tako se je pričakoval rezuitat 0:0, pa je tik pred koncem igre „Maribor" dosegel svoj gol. Vsi so mu čestitali. Občinstvo je Mariborčane radostno pozdravilo". Tudi jaz, se pridružim in z menoj vsi prijatelji našega slovenskega kluba „Maribor" ljubljanskemu občinstvu in čestitam našim igralcem za njih uspešno delovanje. Zdravo!	S. L.
Konjska tekma v Ljubljani. Komanda Dravske divizijske oblasti priredi sredi meseca oktobra konjskev tekme v Ljubljani s sledečim programom: 1. Šolsko jahanje: za konje v privatni lastnini za aktivne in rezervne častnike, elane slovenskega jahalnega kluba in Sokole. Jahači aktivni rezervni častniki, Sokoli, člani slov. jahalnega kluba. 2. Tekma v skakanju: odprto kakor pod točko 1. Zapreke ne črez 120 m visoke, trde in ne črez 3 m široke.
3.	Dirke preko zaprek:	a) Prva ste-
plechase za aktivne častnike na konjih v privatni lastnini aktivnih častnikov. Daljava ca. 4000 m. 6 različnih zaprek ne črez 90 cm visoke, trde in ne črez 3 m široke, b) Druga s tepi ech ase za rezervne častnike, člane slov. jahal, kluba in Sokole.' Odprto za konje v privatni lastnini. Zapreke in daljava kakor pod a), c) Tretja steeplechase: Daljava 3000 m za službene konje aktivno služečih podčastnikov. 4 zapreke ne črez 90 cm trde in ne črez 2% m široke, d) Kmečka dirka: za kmetovalce Slovenije. Daljava 1600 m. Jahati po možnosti v narodni noši. Podrobne propozicije izidejo v kratkem. Čisti dobiček je namenjen v prid slovenskim invalidom in kot prispevek za Stadion v Ljubljani. Zvečer po dirki sestanek v Narodnem domu kjer se bodo razdelile nagrade zmagovalcem. Opomba: Rezervni častniki, tačas v aktivni službi, kateri nimajo lastnega konja, se smejo tekme udeležiti na svojih službenih konjih. —
Grozna rodbinska drama. V pondeljek
se je v občini Bodislavci pri Ljutomeru odigrala grozovita drama. V rodbini Mihael Rop je bil med možem in ženo že dalj časa večen prepir. Omenjenega dne okoli osmih zjutraj pa je gospodar zažgal celo poslopje, sam pa se je obesil. Živine ni bilo mogoče rešiti, ker so bila vsa vrata trdno zaklenjena in ni bilo pii hiši nikogar doma Zgorelo je šest malih prašičev in troje glav goveje živine. Poslopje ni bilo zavarovano. Gospodar je na mizo napisal: „Zdaj se vidi, kdo komu strah dela".
Prostovoljno gasilno društvo in njegovi rešilni oddelek v Mariboru priredita še tekom tega meseca veliko slavnost. Predpriprave se že vrše in bo program v kratkem objavljen. Že danes opozarjamo na to slavnost.
Umetnik na citre Omulec, ki je v najširših krogih znan vsled svojih zadnjih uspehov, koncertira 14. septembra zopet v gostilni pri »Rdečem ježu«. Opozarjamo na tozadevni oglas v našem listu.
Umrli so s Juteršnik Ana, Burggasse29; Bolf-dek ]ura|, Rezervna bolnica št. I; Breščak Lonja, Hauptplatz 4; Režman Jožef, Miihlgasse 5; Korošak Marija, v Javni bolnici; Reseničnik Helena, Studenci, Bezirkstrasse 15; Nerath Eugen, Lendgasse 8; Štern Ivan, Augasse 18; Moser Robert, Heizhausstrasse 9; Peretič Leopold, Lendgasse 9; Menhardt Jurij, Mel-lingerstrasse 29; Strauss Terezija, v javni bolnici; Karner Karol, v javni bolnici; Rojs Franc, Rezervna bolnica št. II.
Obrtno gibanje v Mariboru. V mesecu avgustu 1919 je mestni magistrat izdal sledečim osebam obrtne pravice: Kelc Jakob, Domgasse 5, krojač. Marks Rudolf, Mellingerstrasse 85, gostilna. Majcen Marija, Domplatz 6, trgovina z mešanim blagom. Petek Andrej, Karntnergasse 17, sejmar. Ferk Marija, Mozartgasse 54, trgovina z sočivjem. Kobi Drago, Franz Josefstrasse 15, trgovina i lesom. Černko Ivana, Kiirntner-
strasse 41, trgovina z jajci. Kosi Marija Kiirnt-nerstrasse 84, branjarija. Vindiš Ivan, Josefstrasse 45, prevožček. Ošla^ Frida, Herrengasse 23, trgovina s čevlji in usnjem. Bosner Ivan/ Tegetthoffstrasse 16, čevljar	Hohacher Alojzij,
Tegetthoffstrasse 11, trgovina sr. konfekcijskim blagom, Tinta Fani, Urbsnigasse 2, trgovina, z sočivjem. Hrastnik Jožef,	Mozartstrasse 58,
upeljava razsvetljave in napeljava vodovodov. Uhjer Neža, Reitergasse 5, branjarija. Ferk Franc, Viktringhofgasse 28, pranje perila. Šnuderi Franc, Miihlgasse 24, trgovska agentura in komisija. Tonejc Anton, Miihlgasse 9, trgovina.?, mešanim blagom. Macher Maks, Edmund Šchmidtgasse 3, trgovina z mešanim blagom. Lepoša Franc, Karntuei strasse 9, trgovska agentura in komisija. Brumen Terezija. Fraustaudnerstrasse 58, trgo-vina s sadjem, Pukonja Antonija, Allerheiligen-strasse 11. trgovina z jajci	Vale! Jožef Drau-
gasse 8, trgovina z oljem Muzi! btefan, Lenau-gasse 25, trgovina z sadjem. Paulin Justina, Engertgasse b, tigovina z sadjem. Prašnik Frančiška, Urbanigasse 2, trgovina z sadjem. Copetti Iz-idor^ Kaserrigasse 5, konjski mesar. Gigovič Ivan, Hauptplatz 21, trgovina z mešanim blagom. Kocbek Ana, Karntnerstrasse 90, trgovina z sadjem. Sternad Jožtf, Tegetthoffstrasse 18, trgovina z mešanim blagom. Mydlil Emanuel, Bcrggasse 12, trgovina jestvin. Heumayer Marija Reiserstrasse 13, trgovina z mešanim blagom. Jant Ferdo, Landwehrstrasse 16, trgovina jestvin. Kašan Marija, Schmiderergasse 5, Irgovina jestvin. Cajzek Marija, Domgasse 5, trgovina z živili. Richter Pavla, Blumengasse 8, trgovina z lesom, premogom in apnom. Spes Marija, Josefstrasse 49, trgovina s pijačami. Kaiser Marija, Schmidtplatz 3, trgovina z živili. Konrad Katarina, Landwehrgasse 16, trgovina z živili, Ma-thias Cajser, Lederergasse 2, trgovina z živili Kohnstein Emanuel, Bahnhofstrasse 3, trgovina z usnjem. Tončič Štefan, Windenauerstrasse 8, komisije in špedicije. Kramberger Ivan, Triester-gasse 4, slikarija in pleskarija. Kurinčič Barbara, Kasinostrasse 2, prodaja jedil in pijač brez alkohola. Vezjak Marija, Viktringhofgasse 25, pletenje z strojem. Sior Ana, Miihlgasse 5, trgovina s živili. Bašič Jožef, Herrengasse 18, trgovska agentura in komisija. Rohrmann Jožef, Tegetthoffstrasse 37, trgovina z deželnimi pridelki. Uršnik Gertraud, Engertgasse 6, trgovina z živili. Kral Otto, Mozartstrasse 46, glasbenik. Kralj Josefina, Freihausgasse 3, trgovina s živili. Rola Koža, Karntnerstrasse 90, trgovina z sadjem.
K
Zadnje vesti.
  "iTM
_a
(Posebna telefonska in brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Italijansko-mažarska zveza.
Pariz, 12. septembra 1919. Budim-peštanski poročevalec lista »Chicago Tribune« Poroča, da dela Italija na to, da bi sklenila z Mažarsko ne samo separaten mir, marveč tudi vojaško zvezo. Namerava celo narediti vojvodo genoveškega za vladarja Mažarske. To politiko podpirajo tudi Romunci.
Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Ceško-Slovaško.
Beograd, 12. septembra 1919. Jutri se odDelje- naša delegacija, ki naj sklene s Ceško-Slovaško rekompenzacijsko trgovinsko pogodbo v Pragi. Kot delegati so določeni Poslanec dr. Brezigar, zastopnik centralne uprave za promet z inozemstvom Maksimovič, zastopnik ministrstva za promet Zavadil, ki je že v Pragi. Pozvali so tudi trgovsko in obrtno zbornico v Zagrebu, naj imenuje svojega zastopnika. Rekompenzacijska pogodba bo temeljila na zameni vseh vrst žita za sladkor in premog.
Vstaja na Reki.
Reka, 12. septembra. Tu so bile zopet italijanske demonstracije. Italijani so hoteli razorožiti angleško stražo pred guvernalno Palačo.
Rok za podpis Jugoslovanom in Romunom podaljšan?
Pariz, 12. septembra. Po mnenju lista »Tempsa« bo odlog, ki se je dovolil Ru-munom in Jugoslovanom za Podpis nemško-avstrijske mirovne pogodbe in ki poteče 13. t. m. najbrže podaljšan.
Vprašanje Banata.
Veliki Bečkerek, 12. septembra. Rumunski list »Dimineata« priobčuje inter-view z g. Vaidem, ki zastopa Sedmograško na mirovni konferenci. Na vprašanje, kaj je z Banatom in Jugoslavijo, je g. Vaida odgovoril nastopno: »Uverjen sem, da se vprašanje Banata prej ali slej povoljno in soglasno reši, kakor nam garantira ententa s pogodbo od leta 1916. Nedavno sem izročil svetu peterice o tej stvari novo spomenico. Na kak način se ta problem reši, od tega zavise tudi naši bodoči odnošaji z Jugoslavijo."
Na Legatovem zasebnem učilišču v Mariboru se prično I. oktobra /919 noui tečaji za stenografijo, strojepis, pravopis in poslovni sestavki, računstvo v zvezi s temeljnimi pojmi navadnega knjigovodstva, lepopis ter slovenski in nemški iezik.
Vpisuje se in daje pojasnila vsak dan od 11.—12. ure dopoldne Zasebno učilišče Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 17, I. nadstropje.
Prospekti brezplačno.
6—3
Svoji k svojim!
Tretjo
notarsko pisarno
odpre s 15. septembrom
notarski namestnik Ivan Ašič
v Mariboru, Marijina ulica št. 10
(poleg sodnije).	3—2
R MALA OZNANILA. R
7finhil en ia vojaški list glaseč se na Franjo JC je C a j n k o in notes. Najditelj naj ga odda v našem upravništvu, kjer dobi ioo kron nagrade.	3—3
7miiUiI<4 e« in zlata damska ura zapestnica tgUDIId 5c JC v Grajski ali Gosposki ulici. Odda se naj proti nagradi pri nadporočniku Josipu Novak, Grajska ulica 22-11.	2—1
Knhila 2 in po’Ieta stara> belorumena, ima črne lUJUila, grive in črn rep, še ne podkovana, ima znake od garij, je bila v noči 11. t. m. Simonu Prahu na Ranci pri Mariboru iz pašnika vkradena. Vredna je 9000 K. Kdor jo izve dobi 1000 K nagrade. Orožniška postaja v Lajteršbergu.	3—1
Uljudno naznanjam vsem lovcem in prijateljem lova, da sem otvoril v Mariboru v Tegetthoffovi cesti št. 18
pušMo obrt
in se priporočam pri nabavi vsakovrstnih lovskih pušk, samokresov, municije itd.
Izvršujem točno in hitro vsakovrstna v mojo stroko spadajoča popravila.
Kupujem in prodajam municijo. Priporočam se z odličnim spoštovanjem
Josip Sfernad
puškar.
I. Mariborski bioskop
Tegetthoffova cesta.
Najvežje in najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji.
Od sobote 13.—16. septembra 1919:
SANJE
Krasna drama v.4 dejanjih
Mnogo ljubljena
Veseloigra v 3 dejanjih
Vožnja po Donavi
Slika iz narave
Vsako sredo in soboto novi spored! ‘•G)
Predstave se vrše vsaki dan ob 18%. in 20y2. uri, v nedeljah in praznikih ob 15., 16., 18. in 20. uri zvečer.
rxxxxxxxxxxxxxxx:
Mariborska spscijalna delavnica za popravila ur
F. Kneser i drug
Grajska ulica št. 5.
k,AAAiWAAAAiLAAAAAAi
SOTA
3—3
za kurjavo, izolacijo, stelivo in druge svrhe uporabljivo, dobavlja v vagonih in na drobno
F. & A. Uher, Ljubljana
Telegr.-- Uhersped	Inter.	telefon	117
Restavracija pri »Rdečem ježu“(Halbwidl)
Vetrinjska ulica
:«0ii
'ŠJŠt*1 '
roteii moi
dopoldanski in večerni koncert
solista na citre JOSIPA OMULECA.
Specijaliteta:
irimr
V nedeljo, dne 14. septembra
Izborna kuhinja, Gtttzovo marčno pivo.
RancenkierSko vino „1917“.
■IB
I
I §
II rt
I
Tempe! vrelec.
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje.
Stvria vrelec.
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic in
sladkorni bolezni.
Doneti vrelec.
Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd.
Rogaške Slatina
je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-sallnlčnih rudnlnsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se_ obvaruje v mrzličnih
krajih mrzlice.
Rogaška Slatina
Je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, katera nima nikdar slabega okusa ali duha.
XXXX£j
Podružnico v Mariboru []
Cšosooska ulica št 38	L
je ustanovila tovarna za barvanje in kemično čiščenje oblek in vse-vrstnega blaga, svetlolikanje (ovratnikov, srajc, zapestnic itd.)
J O S. REICH
LJUBLJANA	NOVO	MESTO	MARIBOR
I. maribor. strojna pletarna
Ivan Barta KT Župnijska ulica št. 6 i£3&
se priporoča	*
v izdelovanje vseh pletenin. — Svilene, flor, cvirnate in volnene nogavice se po ceni izdelujejo in se tudi podpletejo.
Rezan in okrogel les
tramove — drva — oglje — kupuje vsako množino
i \m
MARIBOR.
mn i g. i
/d^žSažN^^/^VAVZ^AVZiVAVAVAV/AVAVAVAVZ/AV/^VAVAVAV/AVAVAVAV/^VZiVAVAVZ^^VZSZ^P/b,
P	§
Ef*F'' Potrebujem več “M	g
I	drvarjev in oglarjev.	|
p	Plača in hrana po dogovoru.	12—3	^
i	DRAGO	SCOB8, tesna trgovina,	Maribor«	|
*7AV^Z^AVAV//Ni7AVAVAVAVAVAV^VAVAVAVAV/7AVAVAVA\7AVZ^\VAVAVAVAVAVAVZS7AVA\[7
Zdravilišče	Roga
(poprej Rohitsch-Sauerbrunn)
Začetek zdraviliške sezije 15. maja 1919. Vsi zdraviliški pripomočki na razpolago. Živila so preskrbljena. Prospekte razpošilja in na vprašanja odgovarja Ravnateljstvo državnega zdravilišča „ Rogaška Slatina".
Tisk«*««! e*rfn«jrs
Odfrosors! »srsdalfc' J*. Vesiar.
tj jdl
Mestna prodajalna Maribor
Rotovžki trg št. 8
♦ ♦
prodaja celi dan od pol 8. do 12. in od 14. do ♦
♦
♦ ♦
i ♦ ♦ ♦ ♦
18. ure.
Testenine...............klg	K 8-—
Moka	OO................ K	5-20*
n	za kuho	.	.	.	„	K	4’40
„	„ kruh...........K	3-60
Vsak dan	sveža jajca	po	80	vinarjev.
Mariborska svetlolikarna in = apretacija zastorov =
Vetrinjska ulica 28
Prvovrstni zavod za snaženje in likanje perila v 5—8 dneh.
Nizke cene, najboljša postrežba.
fr«W —			
V2A-				
Arhitekt
Hubert Misera
mestni stavbinski mojster
Maribor, Cesarska cesta st. 20, Lutrova ulica st. to
prevzame
vsa stavbinska in tesarska dela, adaptacije, popravila, nove stavbe, strokovnjaško in po najnižji ceni. .
Zaloga apna, cementa, opeke in drugih stav-binskih potrebščin.
—c)GčZ
=3(0
A. Vertnik
trgovina z- mešanim blagom in premogom
Sodnijska ulica 17
MF" priporoča se občinstvu.
VABILO
na
zborovanje
članov društva	™
Verein zur Unterstiltzung in Sterbefdilen fllr Bedien-stete der SUdbahngesellschaft in Innsbruck katero se vrši v nedeljo, dne 28. septembra 1919 ob 15. uri popoldan v dvorani gostilne g. Vlahoviča v Mariboru, Tegetthoffova cesta Št. 38
s sledečim
dnevnim redom;
1. Poročilo poslovodstva o prevzetju in ustanovitvi jugoslovanskega dela društva v Mariboru.
2. Volitev poslovalnega odbora in sicer: predsednika, tajnika, blagajnika in 6 odbornikov, kakor teh namestnikov.
3. Sklep o stališču proti centrali v Inomostu.
4. Sklep o visokosti članarine in odpravnine.
5. Gratifikacije funkcionarjev.
6. Slučajnosti.
Ker je zborovanje za vsakega člana zelo važno, naj se ga udeleže po možnosti vsi v Mariboru stanujoči člani.
Maribor, dne 10. septembra 1919.
Verein zur Unterstutzung in Sterbefallen fur Siidbahnbedienstete in Innsbruck.
Poslovodstvo Maribor. 3—2 TUlrsrna • Karl Rabit*«!« v Maribor«