Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
,.,..« ,*„..: V	TT1M T ■ 1 /N ssrj^sr.
£?'T"i: I lil/ Iji m I Bi1 & 1 rsztr
»20»	m	HH I	^^H	Rokopisi 8B ne
i ^B il ■ w ■ v i	* -
kJJLl Vr X ■ ^ 1 1 JLi \/ srskVE:
■esec » 1»70»	—
—	T^v	"I • J	1	< •	-i	Izhaja vsak dar ,izvzemii
fcpwihi"ie..ne"dom	roliticen list za slovenski narod. ^vssl*
Štev. 151.	V Ljubljani, v ponedeljek, 6. julija 1903.	Letnik XXXI.
Znamenit slovenski
shod na Koroškem.
Iz Celovca, 5. julija.
Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je priredilo na dan sv. C rila in Metoda dne 5. julija javen shod v lepo okinčani gostilni gospoda Stermeca p. d. Stekla na Pari pri Prevaljah. Udeležba je bila dobra, dasi je prej nastal vihar in gotovo odvrnil marsikoga. Prišli bo domačini, pa tudi ljubi sosedje, zlasti vrli Črnani.
Shod je otvoril s pozdravom tajnik Rozman in označil namen shodu. Za predsednika je bil soglasno potrjen domači gospod župan L. P r isto v, ki pozdravi zboro-valce in da besedo gospodu deželnemu poslancu.
Deželni poslanec gospod Fran G r a -ienauer izrazi najprej svoje veselje, da more govoriti in poročati prvič v tem svojem volilnem okraju. Nato poroča o »delovanju« našega deželnega zbora. Najprej omenja, kako deželni zbor ni dovolil, da bi se izdajala tudi slovenska poročila o delovanju deželnega zbora.
Dalje poroča, kako je vlada pri c. kr. kmetijski družbi na zahtevo katoliškega političnega in gospodarskega društva nastavila slovenskega potovalnega učitelja, katerega pa med slovenske kmetovalce ni, ker se je šel — učit v Švico.
»Prijateljstvo« deželnega zbora do kmetov se je pokazalo tudi pri podpori celovškemu glasbenemu društvu, za cesto ob južni strani Vrbskega jezera itd. Na višji dekliški šoli so odstranili voditelja, ker je bil Slovenec, nemškemu planinskemu društvu za občni zbor v Celovcu so podarili lepo podporo v veselje, kmetom pa so podpore odtegnili.
Dalje omenja razmer pri hipotečni banki, osvitljuje, kako se godi v tajnih sejah, kako se zvišajo plače deželnim uradnikom itd. Omenja dalje kupa fužin v Prevaljah, zidanja bolnišnice v Celovcu in usmiljenih se ster, katerih niso hoteli nastaviti. Zanimivo je, kako so v bolnišnici popravljali tla, ki so bila uničena vsled gobe.
Izvrstna so bila izvajanja gospoda poslanca o šoli. Zahteva, da bodi vzgoja v šoli pametna, t. j. zgoditi se mora na podlagi materinega jezika. Kaže na posledke slabih šol in dokazuje, da vspehi slabih šol niso taki, da bi se jih mogli veseliti. Omenja tudi, kako so sklepali o vpeljavi krščanskega nauka na višji realki in kako neobhodno je potrebno, da se ljudstvo samo gane za zboljšanje šolskih razmer.
Omenja dalje razprave o novi gospodinjski šoli, v kateri je kurnik večji nego kravji hlev, in o garanciji za mestno posojilo celovško. — Govor, ki je trajal nad poldrugo uro, so zborovalci jako pazno poslušali in ob koncu burno odobravali.
O domačih šolskih razmerah je govoril g. kaplan J. S e r a j n i k. Opisuje razmere, kakršne vladajo na prevaljski šoli, kjer se otroci prav ničesar ne naučijo. Noče Be tega očitati učiteljem; kriva je temu uravnava naših šol. Govornik dokazuje to iz vsakdanjih zgledov. V tukajšnjem okraju se da nedostatek deloma vsaj s tem odstraniti, da postaneta šoli v Lešah in na fari samostojni. Opisuje razmere na šoli v Lešah, ki so prav — hrvatske, da, kitajske! Opisuje
na drobno razmere na prevaljskih šolah in kaže, kako se more tem nedostatkom odpo-moči. Izbornemu govoru je sledilo burno odobravanje.
Tajnik Rozman poroča na kratko o sedanjih narodnih in političnih razmerah, kaže, kaka nevarnost čaka naše kmetovalce radi novega nemškega carinskega tarifa, in vspodbuja k združenju slovenskih kmetov.
G. S e r a j n i k predlaga resolucijo, v kateri se izreka g. posl. Gratenauerju iskrena zahvala in popolno zaupanje za njegov trud v korist koroških Slovencev; obenem se izreče poslancema pl. Metnitzu in Tscbarretu nezaupnica.
G. predsednik shoda, župan P r i s t o v se iskreno zahvaljuje govornikom, zlasti g. dež. posl. Grafenauerju in zaključi shod z živio-klici cesarju. Med shodom in po shodu so domači pevci navdušeno prepevali slovenske pesmi. Po shodu je bilo še več navdušenih napitnic. Shod bo gotovo obrodil lepe uspehe!
Bolezen sv. očeta.
O zdravstvenem stanju sv. očeta Leona XIII. smo prejeli danes naslednja poročila:
Rim, 4. julija: „Giornale d' ltalia* poroča: Nekaj dni sem sv. oče ni dobro spal in je bil vznemirjen. Vsled tega so mu morali svetovati, naj se varuje, vkljub temu je sv. oče hotel sprejeti ogrske romarje. To je moralo naravno povečati njegovo utrujenost, ki se je pojavila pri visokem starčku tudi vsled silne vročine zadnjih dni. Naslednjo noč papež zopet ni mogel spati. To je vznemirjalo osobje v Vatikanu, ne pa zdravnike, ker se pri sv. očetu ni pojavil ne slabostni napad, ne mrzlica in tudi ne kašelj, torej nobena taka bolezen, o katerih se je prej večkrat govorilo in na katerih je sveti oče prej res večkrat bolehal. Iz previdnosti je dr. L a p p o n i minulo noč ostal v Vatikanu. Spal je v zasebni knjižnici papeževi, ki jo loči le zastor od papeževe spalnice. Celo noč je sv. oče nemirno ležal. Dr. Lap-poni je ob 2. uri stopil k postelji sv. očeta. Ta je prijel z njim razgovor in rekel, da se čuti utrujenega, ker ne more spati, sicer se je šalil kot navadno. Poleg telesnega zdravnika je čul ob postelji tudi papežev komorni služabnik Pio (Jentra. Proti jutru je sv. oče zaspal ter nato počival do popoludne in dr. Lapponi je zjutraj še mogel ostaviti Vatikan. Papeževa slabost je posledica ve.ike vročine. Traja že dalj časa, vsled česar je bil danes zjutraj višji komornik Bisleti vidno vznemirjen. Poročila zadnjih dni o stanju papeževem so bila pretirana, kajti po zadnjih napornih slovesnostih v cerkvi sv. Petra si je sv. oče kmalu opomogel. Pozneje se je pa nekoliko prehladil. To prehlajenje še sedaj ni popolno izginilo, poleg tega se je pa še pojavila neka bolezen v črevib. Dr. Lapponi je nekaj časa prikrival to papeževo stanje, ker ga je skrivaj obiskoval in rekel, da zdravi kardinala Mocennija, ki je bil bolan v Vatikanu. Konečno pripominja list, da se Bedaj papeževo stanje trajno zboljšuje.
Rim, 4. julija. Vsi listi poročajo o obolenju sv. očeta. Glasom »Tribune" je papež dvakrat padel v nezavest, enkrat tekom noči, enkrat pa danes zjutraj. Bili so trenotki, v katerih je njegovo stanje povzročalo resne skrbi. Po drugem slučaju danes zjutraj, ki je trajal pol ure, je bilo opaziti pri pacientu neko zboljšanje, ki je izključevalo neposredno nevarnost, vsled česar je dr. Lapponi mogel ostaviti Vatikan. »Tribuna« javlja dalje, da so katoliški listi dobili nalog, naj demontirajo vznemirjajoča poročila. Po obvestilu o papeževi bolezni se je podalo mnogo papeževih dostojanstvenikov v Vatikan, da se pouče o papeževem stanju. Mej njimi pa ni bilo nobenega kardinala, ker se je zvedelo o obolenju pape ževem še le danes zvečer.
Bazni listi priobčujejo naslednjo brzojavko iz Londona 4. julija: Prva pesi-mistiška izjava o zdravstvenem stanju pape-
ževem je došla Bem. Vicomte Perguiero je bil včeraj v zasebni avdienci pri papežu in je pozneje pripovedoval, da mu je sveti oče tekom pogovora povedal te le besede: »J a z b e m resnično bolan, moji dnevi, celo moje ure so seštete."
R i m , 5 julija. Več članov papeževega dvora, mej njimi višji čeremoniar monsgr. R i g g i, so prekinili svoj dopust.
R i m, 5. julija. (Oddano ob 8 35 dopoldne). „Popolo Romano" javlja, da je sv. oče celo minulo noč počival in je bilo v Vatikanu vse mirno. Kakor poroča »Meesagero«, se je zvečer zdravstveno stanje papeževo nekoliko poslabšalo in da je vsled tega papežev telesni zdravnik celo noč čul ob bolniški postelji, posebno, ker se pojavlja tudi srčna slabost. List pripominja, da se je tekom noči razširila vest, da je položaj papežev silno resen, vendar se je to poročilo pozneje dementiralo. — »Voce della Verita« priob-čuje le noto, ki jo je sinoči objavil „Osser-vatore Romano".
Rim, 5. julija (10 35 dopoldne). Agencija Štefani javlja; Papež je imel mirno noč in dr. Lapponi je mogel spati 5—6 ur. V zdravstvenem stanju papeževem se ni opazilo nikako zboljšanje, pa tudi ne poslabšanje, vkljub temu je položaj še vedno resen. Ob l/«10. uri se je vršil posvet zdravnikov dr. L a p p o n i j a in profesorja M a z z o n i j a. Skoro gotovo se je sklenilo izdati poročilo o papeževi bolezni, vendar se namerava ogibati vsakega vznemirjenja, ker papež želi, da mu bero časnike, in zdravnika želita, da se odstrani vse, ker bi ga vznemirjalo. Dr. Lapponi se je do-polne za malo časa podal v svoje stanovanje ter se nato zopet vrnil v Vatikan, kjer bo odslej stalno bival.
Rim, 5. julija. (Agenzia Štefani). Ob '/, 12. uri so izdali v Vatikanu naslednje poročilo o zdravstvenem stanju bv. očeta: V skrbi za zdravje sv. očeta Be je dr. Lapponi posvetoval s profesorjem M a z z o -n i j e m , ki je potrdil mnenje tovariševo o starostnem otrpnjenju pljuč in odobril pričet? zdravljenje. cjplošno stanje sv. očeta je z ozirom na njegovo visoko starost resno, v trenutku vendar ne preveč vznemirjajoče.
Rim, 5. julija (2-15 popoldne). „Ag. Stef. poroča: Dr. Lapponi in dr. Mazzoni sta skrbno preiskovala sv. očeta. Zdravniška preiskava je trajala pol ure. Mej njunim posvetovanjem bo se nahajali v predsobah major domus, višji komornik in drugi papeževi dostojanstveniki. Pozneje se je objavil buletin. Danes zjutraj v Vatikanu še ni bilo znano poročilo o resničnem položaju papeževem. Objava buletina je povzročila občno žalost. Papeževi gardisti so dobili povelje, naj ostanejo konsignirani. Dopoludne so se posvetovali kardinali O r e g 1 i a, d i Pietro, Gotti, Mocenni in II a m-p o 11 a. — Zvečer bota Lapponi in Mazzoni zopet preiskala papeža in izdala drugo poročilo. Več članov diplomatiškega zastopstva se je podalo v Vatikan, da izvedo podrob nosti. Kardinalni vikar je odredil molitve v rimskih cerkvah. Nadaljnje avdience so seve ustavljeno.
Rim, 5. julija (3 15 popoldne). Agencija Štefani: Proti poldnevu se je papeževa bolezen nekoliko poslabšala. Dr. Mazzoni jo izjavil zastopniku Ag. Stef, da se bolezen lahko zavleče, vsled česar je položaj rosen, akoravno v hipu ni nobene nevarnosti. Lapponi in Mazzoni sta o resnem položaju Njeg. Svetosti obvestila papeževega nečaka grofa Camillo Pecci in kardinala državnega tajnika R a m p o 11 o.
V obližju Vatikana sedaj še ni opaziti nikakega izrednega gibanja.
Danes zjutraj je došla iz Rima naslednja brzojavka : (Večerni buletin.) Sv. oče se nekoliko slabeje počuti. Obolenje pljuč je nespremenjeno, zaveBt jasna. Sv. oče pozna resnost svojega položaja, vendar je dobre volje in toži le nad slabostjo. Na zahtevo jo bil sv. oče ob obilni asistenci kardinalov in dvornih dostojanstvenikov previden s
svetimi zakramenti za umirajoče. V vatikanskih krogih se je sinoči trdilo, da bo sveti oče preživel še bližnjo noč.
Koerber ostane.
Tekom današnjega dne se glasom poročil z Dunaja definitivno reši avstrijska mi-nisterska kriza na način, ki omogoči nadaljni obstoj Koerberjevega kabineta. V soboto popoldne ob 1. uri je bil Koerber v tričetrt urni avdienci pri ceBarju. Tej avdienci se pripisuje velika važnost, ker se je kriza ugodno rešila. Koerber se je z demisijo zavaroval za vsak slučaj ter zavzel posebno odločno stališče proti morebitnim narodnostnim zahtevam ogrske opozicije ob razpravi o novem vojnem zakonu. Tekom današnjega dne dobi Koerber cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se mu izraža zaupanje in odklanja demisija. O dogodkih na Ogrskem ter o vprašanjih, ki so dala neposredni povod demisiji, ne bo v cesarjevem pismu ničesar omenjeno. — Listi poročajo, da povod demisiji ni dal niti § 14 niti taktika češkega kluba, sploh nobena notranje politiška zadeva, marveč edino le dogodki na Ogrskem. Bržkone je Koerber dobil zagotovilo, da se zahtevam ogrske opozicije v zadevi armade ne bo ustreglo.
Nasprotno se bo pa bržkone v najkrajšem času ločil iz kabineta minister za češko dr. Rezek. Položaj mu otežujejo Čehi in pa Koerber, ki neki ne more najti nikakega sredstva, s katerim bi mogel spraviti Čehe z Rezkom. Govori se pa tudi, da je kroni mnoero na tem, da ostane v kabinetu tudi dr. Rezek. V to svrho se hoče v merodajnih krogih vplivati na Nemce glede češkega vseučilišča za Moravsko. In res je dr. Koerber že v soboto popoldne konferiral s predsednikom grofom Vetter in s poslancema PergeltominStiirghom. Seveda ultragermanski listi že sedaj hite z izjavo, da mora vladi vendar že biti znano stališče nemških strank napram temu vprašanju. — Konečno se javlja, da se državni zbor v juliju ne enide k zasedanju marveč bodo trajale počitnice do septembra. V tem času upa Koerber pripraviti pot parlamentarni akciji.
Dogodki v Srbiji.
Uradni list srbske vlade je priobčil imena novih državnih svetovalcev. Predsednikom državnega sveta je imenovan dosedanji odposlanec v Carigradu, general bava Gruič, podpredsednikom Dimitrij Radovič, predsednik kasacijskega dvora ; državni svetniki so: bivša ministra Peter Velimirovic in Nikolaj Pasič dr. Mihael Vu č, Jurij Simič, Jurij Pavlovič, Svetozar Milosavljevič, polkovnik Svetozar Stankovic, Andrej Nikolic, Milan Bogačevic ter prt feBorji Gregor Milo-vanovič, dr. Dragotin Mikoslajevič, Ivan Zu-jevic in Aleksander Borislavljevič.
Turčija in Bolgarija.
Bolgarski vladni krogi se ne dajo zavesti po turških oporekanjih, češ, da koncentriranje turških vojaških sil ob bolgarski meji nima nikakih Bolgarski sovražnih namenov. Začeli so se že delati potrebni koraki za eventuvalni odpor. Tako se je n. pr. pomnožila obmejna straža v okraju burga-škem , pozvana je pod orožje rezerva. Polagoma ee pomnoži vojaška sila ob vsej meji, in sicer v taki meri, kakor bo to zahtevalo gibanje turških čet. Vlada se boji, da turške čete začno ropati po obmejnih vaseh, čim jim začne primanjkovati živeža, ali pa, da jim turška vlada ne zabrani zaplesti se v vojno akcijo proti Bolgarski v to svrho, da ne bi bolgarske čete ropale po turškem teritoriju.
Pomirjajočim zatrdilom porto sledijo jako vznemirjajoče naredbe iste turške vlade. In ravno dejstvo, da se hoče dajati tem vznomirjajočim narodbam pomirjajoč pomen, vznemirja fte bolj. Osebe, prihajajoče iz Makedonije, trdijo, da je vsa dežela spremenjena v velik tabor, v katerem se vse nestrpno pripravlja na vojsko.
Nota, ki jo je bolgarska vlada poslala evropskim velesilam, navaja naslednje misli: Knežja vlada bolgarska je storila vse korake, da pomiri vsled zadnjih dogodkov na bolgarako-turŠki meji razburjeno prebivalstvo Bolgarije. V svoje obžalovanje pa mora bolgarska vlada konstatirati, da turška vlada ne mara ničesar ukreniti, da bi izvedla reforme in sploh zagotovila osebno varnost krščanskega prebivalstva. Zdi se, da v Carigradu sami delajo priprave ia usodno katastrofo. Grozodejstva mej krščanskim prebivalstvom se silno množe, in zdi se, da se resno dela na popolno iztrebljenje bolgarskega elementa iz Turčije. Položaj se je silno prs!abšal. Bolgarska vlada se vsled tega obrača do vseh velesil s prošnjo, naj v interesu splošnega miru store vse primerne korake. Vlada mora odklanjati vsako odgovornost.
Iz brzojavk.
Zahteve slovan, delegatov glede mornarice. Delegat Biankini namerava v prihodnjem delegacijskem zasedanju zahtevati, da so vsi mornariški čast niki vešči hrvatskega jezika. — Kriza na Ogrskem. Košut se je v soboto posvetoval s pristaši radikalne stranke. Včeraj so so se posamni člani Košutove stranke podali v svoje volivne okraje, da se posvetujejo s zaupniki. — Vitez Ja\vorski. Sobotni listi so poročali, da posl. Javvorski odloži poslaniški mandat. Z verodostojnega vira se ta vest zanikuje — Socialni demokr. proti K h u e n o v i vladi. S o c. - d e m. v Budimpešti so za včerajšnji dan sklicali velik shod proti novi vladi. Na oklicih, ki jih je policija zaplenila, se nazivlja Khuena rablja svobode in polit, zločinci. — Francoski senat o salezijancih. Francoski senat se je v petek in soboto pečal s prošnjo salezijancev za avtorizacijo. Combes je napel vse sile, da prepriča senatorje v veliki »pogubnosti" teh redovnikov za Francijo. — Železniška zveza Sandžak Novi Pazarje že znatno napredovala. L gradbo so že pričeli na mnogih krajih. — Demonstracije v Dalmaciji. V Dubrovniku je do 1000 Srbov in Hrvatov z godbo na čelu priredile veliko protimadjarsko demonstraoijo. culi so se živio-klici na kralja Petra I.
Cerkveni letopis. Slavnost na Brezjah
Včeraj je na Brezjah pri »Mariji Pomagaj« mil. stolni prošt dr. Janez Kulavic ob obilni asistenci blagoslovil nov tabernakelj, altarno podobo sv. Vida, križ in nove »male« orgije. Tabernakelj je mojstersko delo Vu r -n i k o v o iz krasno belega marmorja, da mu ga na Kranjskem ne najdeš enacega, podoba sv. Vida je umetni mozajik tirolske firme, orgije je napravil slavni Mavraher, križ, svetilke in silno lepa vratica k taber-nakeljnu je delo K r e g a r j e v o , ki naj ga hvali romarjem in priporočuj Mariji pomočnici. Pričakujemo, da te umotvore ve> ščaki po vrednosti popišejo, mi pa le opomnimo, da je božja pot s tem pridobila pravi zaklad umetnije. Pridigarju P. Ilugolinu bila je za krasni govor tvarina sama ob sebi v obilici dana in tudi orgije so se pod njegovimi rokami razodevale v svoji veličastni moči in ginl|ivi milobi.
Slovenska Matica.
133 odborova seja, v četrtek dne 2 malega srpana 1903.
Navzoč n i: Gg. 1'. Grasselli, (kot predsednik); J. Dimnik, A. Koblar, M. Pajk, R. PeruSek, L Pintar, M. Pleteršnik. dr. L. Požar, A. Senekovič, dr. J. Stare, I. Šubic, A. Tavčar, J. Vavru, Fr. Wiesthaler in dr.
Fr. Zbašnik (odborniki); E. Lah (zapisnikar).
Skupaj 16.
Predsednik proglasi sklepčnost in pozdravi navzočne, v prvi vrsti novo izvoljena odbornika gg. J. D i m n i k a in M. Pajka.
Sklene se k troškom za spominsko ploščo pokojnemu podpredsedniku dr. F r. Lam-p e t u iz društvene blagajne prispevati z doneskom 100 K.
Zapisnika o 132. odborovi seji, ki sta ga potrdila odbornika gg- dr. U š e n i č n i k in dr. S t a r e , ter o 39. rednem občnem zboru, ki sta ga potrdila zbornika gg. F u n -tek in Vernik, se odobrita brez ugovora. Današnjemu zapisniku bosta overova-telja odbornika gg. A. K o b 1 a r in dr. L. Požar.
Na znanje se vzame izid dopolnilnih volitev v odbor z dostavkom, da so izvoljeni odborniki izvolitev vei sprejeli.
Izvrši se volitev upravništva za upravno dobo 1903/1904. Po nasvetu ravnatelja Su-biča se z vsklikom izvolijo vnovič gg.: Fr. Leveč za predsednika; P. Grasselli za drugega podpredsednika ; dr. J. a t a r e za blagajnika in hišnega upravitelja; dr. J. Lesar in dr. L. Požar za ključarja. Nova odbornika J. Dimnik in M. Pajk se mesto izstopivših gg. Funtka in Rutarja pri-vzameta knjižnemu odseku.
T a j n i k o v o poročilo o knjižnih darilih, poverjeništvih, členih in knjižnici se vzame na znanje. Za knjige so prosila društvo: »Do-
movina« v Gradcu in bralni društvi v St Janžu na Dravskem polju in pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah. Prošnjam se ie ustreglo. Novi poverjeništvi sta se osnovali za Miren pri Gorioi in za Trbovlje. Za lansko leto je plačalo udnino 2855 letnikov, za letos doslej 472 ; od zadnje seje jih je pristopilo 15 na novo. Knjižnici je prirastlo 45 knjig, zvezkov in časopisov; 8 podarjenih, 37 zamenjanih.
Po daljšem razgovoru o tem, kako naj se poBtopa z ie poslanimi ali pa obljubljenimi in ponujanimi rokopisi, zaključi predsednik, ker ni posebnih nasvetov, sejo cb sedmih zvečer.
Dnevne novice.
V Ljubljani. 6 julija.
Osebne vesti. Davkar g. Rudolf Achtschin je premeščen iz Vipave v Kostanjevico, davkar gosp. F r. Zupan iz Krškega v Kranjskogoro, davčni praktikant g. Leon Ozimič iz Novega meBta v Krško in davčni praktikant gosp. Josip Masten iz Litije v Logatec. Novoimeno-vani davkar gosp. Maks Lillegje pri-deljen davkariji v Vipavi, novoimenovani davčni kontrolor g. Boži d. Ž n i d a r š i č v Krško in davčni oficijal gosp. Anton K r i ž m a n okraj, glavarstvu v Krškem. Uradni sluga Fr. Tomažič je premeščen iz Brda v Vipavo, na njegovo mesto pride novoimenovani Fran Staral v Pulju. Služba poštnega odpravnika v Dolenjivasi pri Ribnici je podeljena ondotni upraviteljici I v. P a u s e r. — Pristav pri želez, obratnem vodstvu v Ljubljani g. Andr. Odlazek je postal revident, aspirant gospod Josip Podbregar v Belipeči pa asistent.
Občni zbor »Leonove družbe" bo zadnji četrtek, t. j. 30. tek. m. zjutraj ob pol 10. uri v dvorani »Katol. doma« v Ljubljani. Spored: 1. Naznanila predsedstva. 2. Poročilo tajnikovo. 3 Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev odbora. 5. Razni nasveti. 6. Znan stveno predavanje: a) Etiški temelj narodne ekonomije. Predaval bo prof. dr. Jan. Ev. Krek; b) najnovejša faza descendenčne teorije. Predaval bo profesor B o g u m i 1 Remec. — Odbor »Leonove družbe«.
Slovenska zmaga na Koroškem. Iz Celovca se nam poroča: Pri občinskih volitvah v L'i b e 1 i č a h so zadnjič v tretjem in drugem razredu zmagali Slovenci, prvi razred je ostal nemčurjem. Za župana je izvoljen g. Jan. Stavdekar p. d. Prajz. Matadorja nemčurjev, znani propadli deželno-zborski kandidat Edlman in Buč sta »sijajno" pogorela in našla zavetišče samo še v prvem razredu.
Ciril-Metodovi kresovi na Koroškem. Poroča se nam: Vkljub neugodnemu vremenu je tudi letos po slovenskem Koro-tanu žarelo zelo veliko kresov, prižganih na čast slovanskima blagovestnikoma in v znak, da Koroška slovenska še ni propadla! Popoldne je razsajala silna huda ura, kaker-šno tu opazujemo le redkokrat. Proti večeru pa se je zvedrilo in ko je nastal mrak, začeli so po slovenskih gorah in gričih žareti na vse strani lepi kresovi. Opaziti jih je bilo na vse strani in lepo so žareli v temno noč, nasprotnikom kličoč, da tudi koroški Slovenec še živi in da ga nikakor še ni ukončala nasprotnika nemškega nasilna pest! Lepo število kresov je gorelo po podjunski dolini, razsvetljen je bil Rož, beljaška okolica in Žila, ni zaostajala celovška okol.ca. Da bi ne bilo proj take hude ure, bilo bi število kresov gotovo še večje. — Slovan na dan!
pol 4. uri je nastala popolna tema. Oblaki zbirali so se nad mostom. Strela je vdarila na več krajih Na treh straneh je gorelo; med drugim velik mlin v mestu. Električna razsvetljava je prenehala za nad četrt ure. Od zunaj Be poroča iz P r e v a 1 j : Kakor drugod je v soboto dne 4. julija tudi tukaj razsajala strašna huda ura, kakoršnih tu pomnimo le malo. Huda ura je imela tudi hude posledice. Na Tolstem Vrhu je namreč pri p. d. Zgornjem Lečniku strela ubila 70 letnega hlapca Valentina Ditmarja. Klečal je na pragu domače hiše, ko je treščila strela. Bil je takoj mrtev, obleka mu je vsa zgorela na telesu. Hiša se ni vžgala.
—	Katoliškega Obzornika III. letošnji zvezek je izšel m bil v soboto razposlan. Vsebino priobčimo prihodnjič.
—	Ni bil morski volk. Predvčerajšnjim so nekatere osebe, ki so se kopale v vojaškem kopališču v Trstu, zopet zagledale ribo, o kateri se je govorilo, da je morski volk. Mornarji so ga šli lovit. Eden mornarjev je vrgel živalici sulico v hrbet, a glej čudo, mesto morskega volka so bili ujeli neko drugo ribo, kateri primorski Hrvatje in Dalmatinci pravijo bačva (sod). Ta riba meri v dolgosti en meter, a v širokosti dva metra, ima obliko kroglje in je težka 150 kg.
—	Oraška stolna oerkev v nevarnosti. St/eho zvonika graške atolnefcer-kve popravljajo. Stolp je odkrit in pod lesenim tramovjem je ležal v soboto po končanem dnevnem delu kup lesenih ostruž kov. Veter je zanesel ognjene iskre v ostružke in v hipu je bil stolp v ognju. Požarne brambe so pogasile ogenj.
—	Konja za cesarja je te dni prodal gospod J. U. Mayer. posestnik na Bledu. Takega konja so iskali že dva meseca pri najodličnejših krogih celo na Angleškem.
—	Iz Cerkelj- 15. junija t. I. bila je dražba lova Cerkljanskega. Ta lov je kupil posestnik I. To pa ni bilo všeč liberalnemu ljubljanskemu agentu in tovarišem. C kr. okr. glavarstvo v Kranju je posestnika J. kot zakupnika lova cerkljanskega odbilo. Vložila se je pritožba na pristojno mesto. O c. kr. okr. glavarstvu oziroma o njegovem voditelju in o orožnikih cerkljanskih bomo še kako besedo spregovorili, da tudi širni svet zve, zakai se vse gre.
—	Matura v Gorici. Ust. zrelostni izpiti na goriški gimnaziji, ki bo pričeli v torek, končali so v četrtek popoludne. Maturantov je bilo 21, in sicer 9 Slovenčev, med temi jeden privatist. jeden Hrvat, 9 Italijanov in 2 Nemca. Izmed blovencev je napravil zrelostni izpit v odliko H r o b a t -Ladoslav iz Dobravelj. Z dobrim uspehom » so napravili izpit Anton G r b e c iz Kob-dilja, Jožel G o d n i č iz Komna in Jožef Vodopivec iz Dornberga. Trije so padli iz jednega predmeta in ponavljajo izpit čez dva meseca. Dva sta pa padla za celo leto. Od Italijanov jih je napravilo 6 zrelostni izpit z odliko, trije pa z dobrim vspehom. Od Nemcev je napravil jeden izpit z dobrim vspehom, dočim je drugi padel za celo leto. Irvat Ivan S lo k ar napravil je izpit z od-iko. Na goriški višji realki so se v Bredo tončali ustmeni zrelostni izpiti. Maturantov ie bilo jednajst. Jeden je napravil izpit z od iko, osem pa z dobrim uspehom. Jeden je padel za celo leto, jeden pa se je odtegnil od izpita. Z dobrim uspehom et» napravila izpit Slovenca G u s t i n č i č Karol in H vala Anton.
—	Strašno dejanje zblaznelega. V
Podgradu v Istri je dne 4. julija t. 1. zvečer ubil gospodarja Jožefa Stanič s polenom zblazneli Dekleva, samski fant, ki je prišel pravkar iz norišnice. Stanič je bil na mestu mrtev in norec je že mrtvega Staniča grozovito pretepaval. Stanič zapušča vdovo in šest nepreskrbljenih otrok.
—	Toča pobila je v soboto na Brezovici pri Ljubljani. Strela je ubila enega vola. Tudi okolu Postojne in Logatca je včeraj padala toča. Včeraj je v trnovski okolici na Notranjskem bila silna nevihta. Treščilo je v več krajih.
— Kresovi na čast sv. Cirilu in Metodu. V Kranjski Gori je gerel velikanski kres in zažigale so se rakete na predvečer godu sv. Cirila in Metoda. — Iz Smartna pri Litiji se nam poroča: Pevsko društvo »Zvon" je predvečer slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda prižgalo na »Cerkovniku" velik kres. Med pokanjem raket popevale so se slovanske pesmi: »Liepa naša domovina", »Buči morje" — Tudi na sv. Gori je žarel lep kres. — Kresovi sv. Cirilu in Metodu. Na predvečer praznika so mogočno plapolali krasovi na laškem Lubniku, na Kamnitniku kjer se je tudi zažigal umetni ogenj in spuščale rakete. Na Lubniku so ga užgali dijaki, na Kamnitniku meščani. Na Križni Gori in okolici so goreli tudi trije.
— Huda ura na Koroškem. I z Celovca, 5. julija. Silno hudo uro smo imeli tu minulo soboto 4. t. m. Že na vse zgodaj zjutraj je hudo treskalo. Popoldne ob
Ljubljanske novice.
Prešernova slavnost v »Zvezdi« jo včeraj pričala, da je možno Slovencem v Ljubljani prirediti najsijajnejše priredbe, ako složno zastavijo za to svoje moči. V proslavi pesnika »K r b t a pri Savici« so se združili vsi sloji. V »Zvezdi« je bila od pete ure včeraj popoludne do danes zjutraj prava gnječa, priprost delavec je stopal poleg odličnega gospoda in vse je prevevala ena misel, da »vremena Kranjcem bodo se zjasnile«, ako išče brat brata in se ne prodaja tujcu. Mnogo je prišlo v Ljubljano tudi gostov z dežele, posebno Gorenjcev, katerih nekatere smo opazili oblečene v narodno nošo. Nad 70 0 0 vstopnic je bilo prodanih za slav nost. »Zvezda« je bila krasno dekorirana, vsi razni paviljoni postavljeni tako, kakor smo opisali v soboto, požrtvovalne slovenske dame pa so imele polne roke dela, da zadostijo silnemu navalu ljudstva, posebno na paviljone domačega piva in vina. Največji naval je bil na poviljon piva delniške pivo
varne iz Laškega in na Auerjev paviljon, kjer so stregle dame v narodni noši in se je ročno gibal mej njimi v krasni stari obleki gostilničarski g. Rasberger. Prijatelji vin bo se zbrali okolu številnih vinskih šotorov, za vsakega je bilo nekaj, vsak je dobil lahko zabave. Izšle so tudi posebne rszgledniee, nalašč za to Blavnost. Vae točke so se vršile točno po naznanjenem vsporedu, posebno sta pa ugajala zbora »Glasbene Matice« »Sto čutiš Srbine tužni« in »Strunam«, ki je brezdvomno ena najlepših slovenskih skladb. Tudi »Slavec«, »Ljubljana« in trg. pevsko društvo »Merkur« bo vzorno nastopali. Novomeška godba se je kosala z ljubljansko društveno godbo. Občinstvo je ploskalo posebno narodnim skladbam. V večernih urah se je naval občinstva v »Zvezdi« še povečal, okolu »Zvezde« pa je stalo na tisoče občinstva. Kljub tako velikemu številu ljudstva je vladal vzoren red, za bližnjo kazino se nihče ni brigal, dasi so Nemci pod kostanje nasproti kazine postavili svoje kavarniške mize z očividnim namenom i z -z i v a t i. Mej množico so se gibaie razne komične skupine, kakor družba starih profesorjev, razni mešetarji, policaji itd. Gospodične so prodajale sveže rože in druge stvari v prid Prešernovemu spomeniku, občinstvo pa je rado in obilo kupovalo. Zvečer je »Zvezda« žarela v svitu električnih luči. V tem svitu se je še le videlo, kako krasna je naša »Zvezda«. Visoko raz vrhov dreves so se svetile električne luči. Okoli 2000 električnih lučic je bilo posejanih po vejevju ali pa v čarobnih skupinah razpletenih po šeta-liščih. Kaj tako lepega še ni videla Ljub' ljana! Tamburaši, pevci romali so od paviljona do paviljona in skoro je bila vsa »Zvezda* v petju, godbi in bratski slogi. »Kaj nam pa morejo, če smo edini!« odmevalo je opetovano iz velike množice. Tega našega veselja ni kalilo dejstvo, da so iz-vestni ljudje v svoji brezmejni ljubezni do Slovencev prepovedali častnikom in moštvu 2 7. pešpolka in topničarBkega polka udeležiti se te popolnoma nepolitične siavnosti, dočim se taka prepoved ni izdala za provokatorično vse-nemško turnarsko slavnost in se častnikom dopušča še vodno obiskavati nemško kazino, v kateri se je sramotila cesarska zastava! S tem izvestni častniški krogi gotovo niso pomnožili Bvojih simpatij mej nami in pokazali so tako napetost, katere bi v teh krogih ne smelo biti. Baronu Heinu slavnost tudi ni bila povšeči in zatrjuje se nam celo, da je Bvojemu uradništvu namignil, naj se siavnosti ne vdeleži, sam je pa odpopotoval iz Ljubljane. H sinovo stališče kaže tudi današnja »Laibacber Zeitung«, ki niti z besedo ne omenja te veličastne slovenske siavnosti, dočim ne dobi dovolj besedi hvale, kadar ima v kazini par nemških pobov, bodisi turnar-jev ali pa kolesarjev produkcije v »ITeil« kričanju. To sijajno slavnost zamolči, za časa demonstracij je pa uradni list silno hitel pošiljati neresnična poročila v s v e t. Po mnenju izveetnih ljudi bi torej Slovenci ne smeli niti svojih pesnikov proslavljati na svoji zemlji! To daje vsem pametnim Slovencem veliko misliti in načr-tano imamo ob takih pojavih pot k skupni obrambi proti tujčevi predrznosti. — Čistega dohodka bo baje od 8 do 10.000 kron. Dohodka je bilo včeraj 16 000 K.
Včerajšnja razsvetljava v »Zvezdi« je delala elektrarniškim našim monterjem vso čast. Ob tej luči je bila sinoči »Zvezda« pravi čarobni gozd in vse je kar strmelo, ko so žarnice zažarele. Vse je bilo polno hvale na tej res fino in umetno izvršeni napeljavi. Tujci so se naravnost izražali, da se kaj ta-cega še v Gradcu ali na Dunaju težko najde. Tej hvali Be tudi mi pridružujemo, ker to delo dela čaBt ljubljanskim elektrarniškim monterjem !
Društvena godba se je včeraj pri siavnosti v »Zvezdi" izkazala vrlo izvežbano v vsakem oziru. Proizvajanje posameznih točk je bilo eksaktno; dasi ne še močna na številu godcev, je njeno igranje pokazalo da ima dober igralni materjial (godce), dobro šolo in kapelnika veščaka. Vse kar je včeraj proizvajala, je prekosilo v obilej meri naše pričakovanje, in ker je igrala tudi neutrudno, ji gre vsa hvala in polno priznanje. Taka godba bi za naše mesto lahko zadostovala izvzemši morda gledališče — za vse druge potrebščine. Vsa čast ji torej! Občinstvo in mestna občina pa naj bi jo obilno podpirala, ker je take zdatne podpore ne le potrebna, nego tudi — vredna!
Obč, svet. ljubljanski. Dnevni rod jutršnj-redni seji občinskega svčta ob 6 uri popoludne je mej drugim sledeči: I. Mesti nega magistrata poročilo o podelitvi občinskega meščanstva občanom Francu Jenku, Melhiorju Zupanu in Val. Acaettu. (Dr. Zamiki. II. Personalnega in pravnega odseka: 1. O prošnjah za sprejem v občinsko zvezo (dr. Zarnik); 2. o uporabi trotoarja ob kazinskem poslopji v svrho izvrševanja kavarniške obrti in o postavljanju miz in stolov pod kostanji v Zvezi (dr. Stare); 3 o dopisu ljubljanskega knezoškofa gledč poravnave nedostatka pri
trcškib za popravo cerkve sv. Jakoba in o pobiranju 9'/,% ne priklade za pokrit ie teh stroškov v znesku 30.444 K 38 h (dr. Starč); 4 o razpisu c. kr. deželne vlade gledč pridržka M. Debeljakove ustanove pravniku P. Debeljaku (dr. Stare); 5. o nasvetu mestnega magistrata, d« je za nove šestletno dobo voliti dva zastopnika obč. svčta v e. kr. mestni Sol. svet (dr. atarč); o izvolitvi novega odbora »Prostovoljnegagasilnega društva" (dr- Stare); III. Finančnega odseka: 1. o računskem sklepu mestnega uboinega zaklada za 1. 1902. (aenekovič); 2. o računskem sklepu zaklada meščanske imovine za I 1902 (Senekovič); 3. o računskem sklepu 3% potresnega posojila za 1. 1902 (Svetek); 4 o magistratovem nasvetu, da se dovoli nagrada anim stražnikom. ki so zasledovali pse brez znamk (dr. Krek); 5 o prošnji Neže Sitarjeve, žene bivšega mestnega stražnika, da bi se jej dovolila odpravnina za njenega moža, ki je odšel v Ameriko (dr. Krek); 6 o ponudbi Ivana Ahlina za nakup neke mestne parcele ob Privozu (dr. Krek); 7. o ponudbi Ivana Pin-tarja za odkup nekdaj Koutnega stavbišča v Hilšerjevih ulicah (Lenče); 8. o magistratovem nasvetu za napravo cestnega kanala v Levstikovih ulicah do K. Mayerjeve hiše (dr. Požar); 9. o magistratovem dopisu o zadevi uravnave spodnjega dela Poljanske ceste in o napravi trotoarjev (dr. Požar); 10. o zadevi prinpevka za napravo telefonske zveze med Ljubljano, Trbižem in nekaterimi kraji Gorenjske (dr. Krek); 11. o ponudbi Rob Smielowskega radi odkupa neke parcele na posest\u Podturnske graščine (dr. Stare); 12. o dovolitvi kredita 200 K za popravo spomenika na Barji ob Ižanskej cesti. IV. Stavbnega odseka: 1. o prošnji Josipa Selana, posest, v Cerkvenih ulicah, za izrecilo gledč zgradbe nove hiše na mestu stare (Turk) ; 2. o prošnji 0;oslava Dolenca, posestnika v Prečnih ulicah, za dovolitev zgradbe skladišča in shrambe za vozove (Turk); 3. o prizivu Elizabete Peterkove, posestnice v Prečnih ulicah proti odloku mestnega magistrata radi naprave pomola v Zahodnjem požarnem zidu (Turk),- 4. o parcelaciji mestnega zemljišča ob dolenjskem kolodvoru (Žužek); 5. o prizivu stavbenika Filipa Supančiča proti odloku mestnega magistrata radi predpisane mu železne ograje na ostalem nezazidanem posestvu na Bleiweisovi cesti (Žužek); 6. o prizivu stavbne delniške družbe »Union« proti predpisanemu tlakovanju celega dvorišča pri projektovanem hotelu (Žužek); 7. o župa ftovem dopisu glede gmdnje poslopja mestne hranilnice po najnovejši skici arhitekta Jos. pl. Vancaša (Žužek); 8. o sklepu magiBtrat-nega gremija glede cenitve hiš v starem stanji povodom podelitve stavbnega dovoljenja za prezidave ni adapcije, (Žužek); 9. o prešniji posestnice Katarine Skrljeve za po trdilo razdelitve parcel 250/35 jn 250/36 kat. občine trnovsko predmestje (Žužek); 10 o prošnji posestnice Terezije Omejčeve za napravo opornega zidu na Gruberjem nasipu (Žužek); 11. o kolavdaciji kanala na Miklo I šičeviv cesti, v bodnijskih in Cigaletovih ulicah (Žužek); 12. o prizivu posestnika Ivana Košenine proti odloku mestnega magistrata radi prezidave mizarske delavnioe v privatna stanovanja. V. Policijskega odseka poročilo o delovanji »Prostovoljnega gasilnega društva" v II. četrtletji t. i. (dr. vitez Bleiweis). VI. Šolskega odseka: 1. o dovolitvi kredita za napajanje tal v mestnih šolah z dustleno-vim oljem (Grošelj); 2. o odobrenji novih stavbnih pogojev za zgradbo bodoče državne obrtne šole (oubic). VII. Olepševalnega odseka poročilo o nasvetu mestnega magistrata, da se obrok za načrte cesarjevemu spomeniku podaljša do 1. novembra t. I. (Šubic). VIII. Direktorija mestnega vodovoda poročilo o računskem zaključku za I. 1902 (Šubic). IX. Direktorija mestne elektrarne: 1. o končnem obračunu troškov za električnocestno železnico <Senekovič); 2. o dohodkih in troških električne cestne železnice ljubljanske od dne otvoritve (6. septembra 1901) do konca 1.1902. (subic). X. Odseka za regulacijo mesta: l.o županovih nasvetih glede odstopa v javne namene potrebnega sveta na škofovem posestvu in o nakupu sveta za javna trga pred Sv. Petra cerkvijo in mestno pehotno vojašnico (dr. Stare); 2. o županovih nasvetih glede odkupa J. Mayerjeve in Schifferjeve hiše v svrho razširjenja Marijinega trga (dr. Stare).
Če bi ne bilo mogoče na ta dan rešiti vseh točk dnevnega reda, nadaljevala se bode seja v četrtek dne 9. in eventualno tudi še v p e t e k, d n e 10. j u 1 i j a t. 1.
V deželno bolnico so pripeljali 28 let starega posestnika Aloizija Kosca iz Seni-čice obSine Medvode. Dne 2. t. mes. ga je njegov sosed Alojzij Erjavec iz ljubosumnosti z nožem sunil v hrbet, ko je pretepa-val svojo ženo in je on prišel ga mirit. Kosec je težko telesno poškodovan.
Nabor. Danes je prišlo na vojaški nabbr 19 fantov in je bilo v vojake potrjenih 9.
Nesreča na južnem kolodvoru. Dne 3. t. m. ee je na južnem kolodvoru ponesrečil prepeljavec Ant. Furlan, 39 let star, stanujoč v Vodmatu št. 69. Ko je prišel stroj št. 1002 po službeni voz za vlak št. 117, stal je na deski pri vozu. Stroj je za- 1
del s tako silo v voz, da je Furlan padel z deske in se na levem kolenu in na levem laketu pobil in se notranje hudo pretresel.
Amerikanci. Dne 4 in 5. t. m. odpeljalo se je v Ameriko 129 oseb Danes zjutraj je polioaj na južnem kolodvoru ustavil nekega fanta, ki je hotel odpotovali v Ameriko, pa še ni bil izpolnil vojaške dolžnosti.
Napad na Dolenjski cesti. Hlapca Ivan Zaje n J. Suenko m še trije drugi fantje s) danes ob pol 1, uri ponoči na Dolenjski cesti napadli Aug. Slugo, delovodjo na vojaškem strelišču, stanuj, na Dolenjski cesti št. 16 in ga pretepli. Sluga je na obeh rokah in na životu težko poškodovan. Zajca, ki je svoje tovariše naščuval, naj udarijo po S ugi, je policija aretovala. Fantje so se bili popoldne v Ilorvatovi gostilni z nekim laškim delavcem sprli in so tega na cesti pričakovali. Slučajno je prišel Sluga mimo in so fantje njega napadli misleči, da imajo pred seboj laškega delavca.
Hajlovsko izzivanje Na Prešernovo slavnost so imeli hajlovci veliko jezo. Ker se niso upali te jeze hladiti na licu mesta v „Zvezdi", šli so najhujši kričači svojo germansko jezico hladit pod Tivoli. Pred gozdom na stopnjicah so pričeli peti pesem, ki se norčuje iz slovenskega „Naprej". Mej pevci je bil c. kr. uradnik pri dež. vladi Sima, dalje njegova tovariša Schmidt in Z e s'c h k o. Slovenski visokošolci, ki so bili takrat slučajno pod Tivoli in so čuli to olikano zasramovanje, so hajlovce naklestili in jim tako poplačali njihovo predrzno in posebno c. kr. uradnika deželne vlade nevredno izzivanje. Se-le policaji so mogli ločiti obe stranki.
Smešno ! Čujemo da se uslužbenci treh tukajšnjih nemških tvrdk — med njimi tudi K—jeve tiskarne — včerajšnje Prešernove veselice niso smeli vdeležiti. To je sicer smešno postopanje, a govorili bomo jutri še o njem — jasneje!
V	»rožicah«. Danes po noči okoli pol 2. ure zapazil je neki pasant, da gori v ljubljanski kreditni banki luč in je, misleč da so tatovi v banki, to naznanil policiji. Le ta je poklicala predsednika in bančnega ravnatelja, da sta prišla odpret banko. Ker se to ni moglo takoj zgoditi, ker je bila veža zaprta in niso bili ključi takoj pri rokah, morali so čakati, da so dobili kljuie. Naj prvo so skušali znotraj odpreti in ker v strahu niso mogli takoj odkleniti vrat, so mislili, da so znotraj zamašena in da so brez dvoma tatovi v banki. Poklicali so na lice mesta več policajev, ki bo pitegnili Babi je in tako čakali pred vratmi v hiši in pa tudi pred vratmi v bpitalskih ulicih. Končno so vrata vendar-le odprli in policaji so s sabljami šli v banko, pa niso nikogar dobili, kpr ni bilo nikogar notri. V banki je gorela luč, katere ni bil Bluga v soboto zvečer ugasni!. Na ulioi se je zbralo mnogo občinstva, ki je čakalo, kdaj bodo prignali tatove iz banke. Ko so ljudje zvedeli, da ni bil nihče v banki, se zbijali dovtipe in odšli nazaj v »Zvezde«, cjer se je bila tudi kmalu raznesla vest, da so tatovi vlomili v kreditno bsnko.
Poboj V Majcenovi gostilni na Karo-inski zemlji so danes ponoči čevljarski pomočnik Avgust Valenta, delavec Pavel Božič in Franc Miklavčič provzročili izgred, vsled ilesar je gostilničar hotel Miklavčiča poriniti iz gostilne. Miklavčič pa je prijel gostilničarja in se začel ž njim ruvati tako, da mu je raztrgal srajco. Valenta je prišel Miklav-čiču na pomoč in je hotel Majcena udariti s palico, pa je udaril po steklenih vratih in ubil šipo, mej tem je Božič razbijal z vrčkom )0 mizi in ga stri. Mir je nastal še le, ko e prišel policaj.
Kres na čast sv. Cirila in Metoda so zažgali na Drenikovem vrhu preteklo so-loto ljubljanski »Sokoli«.
V	trnovski cerkvi je včeraj zjutraj pro lovedoval č. gosp. župnik B e r c e iz Bo-štanja.
Nesreča na Kongresnem trgu. Jakob Je-rin, hlapec pri Dolencu v Woifovih ulicah št. 10 pripeljal se je včeraj ob pol 9. uri zvečer s parom konj prav naglo po Kongresnem trgu, na katerem je bilo vse polno občinstva. Na hlapčev klic »hop« «o ljudje se izognili, le posestnik Anton Černivec, stanujoč na Poljanski cesti št. 9, ki je precej gluh, se ni pravočasno izognil in ga je jonj podrl na tla in so mu šla kolesa čez obe nogi. Pri padcu se je tudi na desni roki in na čelu poškodoval. Ponesrečenca so z izvoščekom prepeljali na dom. Nek očividec nam poroča, da bi se nesreča ne bila zgodila, ako bi okoli »Zvezde« včeraj policaji bolj pazili na prenaglo vozeče voznike, ne samo na kazinske šipe.
I. državna gimnazija v Ljubljani je završile včeraj šolsko leto. Letno poročilo prinaša spis dr. Val. Koruna ^Katalog der Lehrerbibiiothek des k. k. I. Staatsgymnasium in Laibach« in životopisno črtico o Ivanu Vrhovcu, spisal R. Perušek Samonemške »Schulnachrichten" izkazujejo, da je bilo na gimnaziji koncem šolskega leta 571 dijakov, mej njimi Slovencev 471, Nemcev 97, Lahov 2 Hrvat 1. Odliko ima 58 dijakov, prvi red 336 ponavljalni izpit 64, drugi red 76, tretji red 29, radi bolezni bode napravilo izpit
■ pozneje 8 dijakov. Tudi to letno izvestje ie tiskano pri Kleinmayer &Bambergu. Pravično bi bilo letna izvestja tukajšnjih 8rednjihšol razdeliti mej tiskarne v Ljubljani, ker davka ne plačuje samo Kleinmsyerjeva tiskarna in res ne vemo, zakaj ravno ta nemška tiskarna dobi prednost tiskati vse poročila srednjih šol v L-ubljani.
Dogodki na Jlrva-fskem.
Napad na železnico.
V noči od 3 na 4. julija je bil 500 korakov od postaje Zlatar Bistrica proti Be dekovčini podžagan most železnice in porušenih je bilo več brzojavnih drogov in raztrganih brzojavnih žic. Drogove so morali odstranjevati železniški uslužbenci, ker sicer ne bi mogel voziti vlak. Ta proga sedaj ni sigurna za vožnjo. Vojaštvo je zasedlo progo. Oblasti vrše brezvspeSno preiskavo. Nadejati se jo — prekega soda.
Rubido zopet — demisijoniral.
Ii Varaždina se nam poroča, da je veliki župan Rubido zopet demisijoniral, a njegove ostavke ne bodo sprejeli v Zagrebu, dasi je kriv vsem izgredom v Zagorju. Čujemo, da je Rubido obolel in da so ga po slednji dogodki silno vznemirili.
Revolucija v Zagorju.
Okolu Zlatara ie silno razburjenje. Vsak dan oblasti pomnožujejo vojaške posadke in nihče ne vpraša, kdo ho to vojaštvo plačal. Nekemu posestniku Raueru na posestvu Beleči pri Z ataru so hoteli seljaki demoli rati dvor, no, ob »pravem času« je došlo vojaštvo in to preprečilo. V soboto sta se v zlatarsko okolico pripeljala dva vlaka ljubljanskega 27. pešpolka. Vojaki so zasedli posestvo mažarona Rauera v Lovrečanih. Vojaki dan in noč čuvajo v Zlataru okrajno glavarstvo, občinski dom in vse javne zgradbe, a po noči oddelki vojakov patru-lirajo po vseh javnih potih. Pred tremi dnevi so seljaki demolirali do temelja hišo nekega mažaronskega spiclja Pasarica v Maču, okrožje Zlatar, ter so preoblečeni v ženske obleke pobegnili. Govori se, da 27. pešpolk iz Ljubljane ostane v Zlataru, 53 pešpolk pa odide.
Položaj v zlatarski okolici je grozen. Dopolnilna volitev v sabor namestu odsto-pivšoga pl. Halpera ša ni razpisana. Mažaroni imajo čudno taktiko, a vendar nimajo poguma nastaviti mažaronskega kandidata. Število opozicionalnih kandidatov se žalibog množi, kar je nevarno za sijajen vspeh opozicije. Največ upanja imata domači veleposestnik pl. Pisačič in odvetnik dr. Pero Mag-dič. Ker, kakor se čuje, gospod pl. Pisačic odstopi, bi bilo pač najumestneje združiti glasove na velesposobnega, odločnega in za okraj zaslužnega odvetnika g. dr. Pero M a g d i č a , ki pozna dobro ljudstvo in njega težnje in ima vse sposobnosti, energično zastopati ta odločni in vzorno domoljubni okraj.
Kandidatura gosp. dr. Pero Magdiča bi bila torej v sedanjih razmerahnajpriporočlji-vejša in mi upamo, da se vsi rodoljubni Hrvati v zlatarskem okraju v ime sloge in skupnega odpora združijo za tako o d 1 i č n o m o č.
Mažaroni so v zlatarskem okraju v velikem strahu in se ne upajo nikamor brez vojakov in sigurnih straž.
Ognjegasno društvo v Zlataru se je razpustilo, ker je okrajni predstojnik Prikryl dal na najbrezobraznejši način izmetati društvene stvari iz shrambe ven in je dal namestiti notri vojake. Narod se je dvignil, a predstojnik se je zbal nadaljnih pobojev in je dal vojakom stan v mestni deški šoli. Niti eden seljak ni pomagal pri preseljevanju vojakov.
V zlatarskem okraju je bila v Veleš-hovcu Židu Kohnu novozgrajena hiša od demonstrantov demolirana. S-toda je velika.
Novi ban in njegov program.
Iz Zagreba 5. julija.
Hrvatska je sedaj dobila novega bana. Uradni list je prinesel v petek imenovanje grofa dr. Teodora PejaCeviča za hrvatskega bana. Ker je novi ban imenovan na predlog ogrskega ministra predsednika Khuena He-dervaryja, potem lahko uganemo, kaj je dobila Hrvatska z novim banom. Grofi Pejače-vici so jako premožni in neodvisni velikaši iz Slavonije, toda naginjali so vedno na ogrsko stran. Tudi oče sedanjega bana grof Ladislav Pejačevic je bil odločen privrženec unije med Ogrsko in Hrvatsko, vendar si pa kot kavalir ni dal v vsakej stvari napovedati iz Ogrske, in nagodbe so je držal, kolikor se je dalo. Poznato je, kako so mu Mažari zamerili, ker je brez njihovega dovoljenja prišel pozdravit cesarja v Ljubljano, a še huje so ga napali, ko se te protivil dvojezičnim | napisom, namreč mažarsko-hrvaškim na za-jedniških uradih, pa je rajši odstopil, nego
da je dopustil kršiti postavo. To smo naveli j zato, da pokažemo, koliko ima hrvatski ban težav premagati, če hoče zares Bamostalno vladati in se točno postav držati. Novi ban je sicer po neki izjavi, ki jo jo prinesel „Agramer Tagblatt«, prav odločen privrženec naerodbe med Ogrsko in Hrvatsko iz leta 1868. On smatra to nagodbo za najbolje sredstvo dobrega sporazumka med Mažari in Hrvati, pa zato Be je hoče strogo držati in na njej nič menjati. Novi ban obeta, da se bude strogo držal tudi ustanove nagodbene postave glede splošne porabe hrvatskega jezika v vseh uradih. To so sicer lepe obljube, toda takih obljub so Hrvati že davnaj siti, saj so jih slišali v vsakem saborskem zasedanju skoz celih dvajset let ne samo iz ust bivšega bana Khuen Hedervaryja neg« tudi iz ust saborske mažaronske večine. In kaj se je zgodilo na koncu 201etne vladavine bivšega bana ? Mažari so v samem Zagrebu postavili na prometno zgradbo samo-mažarski napis, ki se vkljub jasni postavi in vkljub tolikim zahtevam, da se odstrani, še dandanes blišči na omenjeni zgradbi, seveda pod jako stražo. Pod banom Ladislavom Pe-jačevčam so se Hrvati borili proti dvojezičnim napisom in zmagali so taliko, da so dobili nepostavne neme grbe, zdaj se bore proti samomažarskim napisom že 4 mesece brez uspeha In vendar je postava glede porabe hrvatskega jezika v nagodbi čisto jasna. Kmalu se bode tedaj pokazalo, če ima novi ban zares kaj odločnosti, in če je njegova izjava o točnem vršenju nagodbe bolj iskrena, nego so bile izjave njegovega prednika. Zanimivo je, da misli novi ban sklicati hrvatski sabor čim prej, da se more o Bvojem programu izjaviti in pa da se izvoli novi član v rognikolarno deputacijo mesto Tomašici, ki jo postal minister. Glede te volitve se pač ne bi izplačalo sklicati sabora, saj sta izvoljena za vsak slučaj dva namestnika, pač pa bode bržkone povod sklicanju sabora današnji žalostni položaj v zemlji, ki bi se moral čim prej odstraniti. Novi ban bi si pridobil lahko privrženost hrvatskega naroda, ko bi izposloval, da se podeli vseobča amnestija za politične prekršaje. S tem činom bi se pomoglo narodu tudi v gmotnem stanju posebno v Zagorju, kjer je toliko naroda zaprtega. Ban je Bicer obljubil, da bode prva njegova naloga, da se reši financielna nagodba med Ogrsko in Hrvatsko, češ da bode povoljna rešitev mnogo delovala na pomirbo Hrvatske. To je gotovo resnica, da so današnjemu nezadovoljstvu na Hrvatskem krivi žalostni gmotni odnošaji. Bodo li se dali pa popraviti z novo financielno nagodbo, to je vrlo neverjetno. In ravno to vprašanje je najvažneje za Hrvatsko, in novi ban se bode kmalu prepričal, da je njegova izjava o povodu nemirov na Hrvatskem, češ da so ti nemiri le refijks parlamentarnih odnošajev na Ogrskem, čisto jalova. Hrvati zahtevajo, da se vrši postava v vsakem pogledu in pa samostalne finance, ker le na ta način bi si mogla Hrvatska gmotno pomoči. Novi ban pa ima vse upanje le v moč nagodbe, po kateri mora ostati Hrvatska še dalje odvisna od Ogrske v vaeh gmotnih vprašanjih. A če novi ban pravi, da se nagodba ne more in ne sme sploh spremeniti, potem ostane Hrvatska v financielnem pogledu izročena še nadalje Ogrski, ki jo bode izrabljala kakor do zdaj. Glede te točke se novi ban ne bode mogel s hrvatskim narodom sporazuiniti in boj bode trajal dalje, dokler Hrvatska ne dobi samostalne finan-cije.
# * *
Danes pride v Zagreb ministerski predsednik Khuen-Hedervary, da vzame bIovo, pride pa tudi novi ban, da prevzame vlado. Svečane inštalacije ne bo, češ, da so se take svečanosti že preživele, Z novim banom se bodo spremenili tudi oddelni predstojniki. Dosedanji predstojnik notranjega oddelka stopi v pokoj in pride k deželni hipotekami banki mesto Tomašiča za podpredsednika, na njegovo mesto pride morda veliki župan Chavrak, tudi predstojnik pravosodnega oddelka Klein gre v pokoj, na njegovo mesto postavijo bržkone velikega župana Kraljeviča, ki je bil poprej državni nadpravr.ik v Zagrebu; drugi mislijo, da dobi to mesto vseučiliščni profesor in narodni poslanec dr. Silovič Govori Be tudi, da odstopi predstojnik oddelka za bogočastje in uk Pav c a za naslednika se imenujeta bivši predstojnik tega oddelka Izidor Kršnjavi in pa že tolikokrat za to mesto kandidirani dr. Pleverč.
izpred sodišča.
K poroki obsojen. Na Dunaju se je vršila sodnijska obravnava, pri kateri je bil obtoženec obsojen k poroki. Neko mlado dekle je vložilo tožbo proti njemu zaradi zapeljanja z obljubo, da jo hoče pozneje vzeti za ženo. Sodnik je odločil, da ga hoče oprostiti vsake kazni, ako Be zatoženi tekom gotovega Časa zglasi pri njem s poročnim listom. Ta obsodba, ki se prav za prav roga v obraz Bodnijskemu pravu, se je neverjetno hitro razširila. Nedavno se je dogodil enak slučaj pri drugi podobni sodnijski obrav-
n»vi. Neka mlada dama je tožila nekega uradnika, ki ima le 600 gld. letne plače, radi gori navedenega pregreSka. Obtoženi, kateremu je sodnik obljubil, da ga hoče le tedaj oprcatiti, ako se poroči z zapeljano deklioo, je rekel, da ao njegove materialne razmere take, da ne more misliti na usta novitev laatnega ognjifiča. Ker se je pa te kom obravnave pokazalo, da bo mož v krat kem napredoval v službi, dovolil mu je sodnik, da sme poroko za nekaj časa odložit'.
Dijak pred porotniki. Pred goriškimi porotniki je bil te dni bivfii dijak VI. gimnaz razreda 20 let stari KriBtjan K e r -k o č iz Gojač obsojen na 4 leta težke ječe z jednim postom in trdim ležiščem vsake 3 meseoe, ker je ponarejal avote v hranilničnih knjižnicah.
Kazne stvari.
Najnovejie od rasnih strani
Srednješolci na begu. Te dni je na Dunaju pet srednješolcev pobegnilo z doma radi alabih spričeval. Dva sta vzela seboj revolverje. — Nadvojvoda Ev gen v nevarnosti. Mej vožnjo iz Halla v Inomost bi ae bil predvčerajšnjim nadvojvoda E v g e n skoro ponesrečil. Ob železniškem prelaiu je bila pot že zaprta, ker se je bližal vlak, a čuvaj je odprl eno zavoro. Ko je voz atal na progi, druga zavora ni hotela kviSku, v tem hipu, ae je pa na progi pokazal osebni vlak. Ako čuvaj vlakovodju pravočasno ne dal znamenja, naj ustavi vlak, bi bil pršel nadvojvoda pod vlak. — A m e r i k a n b k i dezer t e r j i. 117 amerikanakih mornarjev, katere so pustili v Kielu na suho, je dezertiralo. — Nesreča na železnici. Iz Rima Be poroča: Ekspresni vlak, ki odide v Piso ob "i. uri 40 minut popoludne, je skočil s tira ob vhodu na kolodvor v Montalto. Sest oseb, med temi en potnik, je bilo težko poškodovanih, več drugih pa lahko. Poškodovana sta oba stroja. Nesreča je provzročila med potniki veliko paniko. — VISI je došla nadvojvodinja Marija Valerija. — Priljubljenost angl. kralja mej Irci. Angleški kralj obišče Dublin. Občinski svet se je posvetoval, kako naj kralja počasti, galerija pa je tako demonstrirala, da je župan moral sejo zaključiti. — Strašna smrt napadalca. Ii Algirja se poroča: V taborišču Sidi Aissa je ustrelil nek mož iz rodu Mehaya na Mulah Mahomeda. Krogla ni zadela Mahomeda, ampak je ranila nekega vojaka. Napadalca so takoj prijeli, polili s petrolejem in živega zažgali. — Dohodek osebne dohodnine je bil za 1. 1902 za državno blagajno 148,383 227 K. Dežele so dobile nd tega 6 000.000 K.
Sv. Oče in Hrvatje. „Narod. Obrana" priobCuje v nekem pismu iz Rima zanimive stvari o audienci, ki jo je imel dalmatinski dominikanec M.Skov pri Leonu XIII. Papež je nagovoril meniha po pozdravu: „Kaj počno moji dragi Hrvatje v Dalmaciji?" Na to ae je vnel med njima živahen razgovor o cerkvenih in političnih razmerah med dal matinakimi Hrvati, kar je očeta Miškova zelo navdušilo. Papež se je tudi z ozirom na glagolsko bogoslužje izrazil zelo ugodno. Natančno je povpraševal meniha o Šegah in navadah dalmatinskih. Pater je pripovedoval sv. očetu o teh stvareh in pripomnil, da tamkaj ljudje pričakajo zpIo viBoko stsrost, tako, da živi na Korčuli 95 let star mož, ki je na duhu in telesu še jako čil, samo vidi bolj slabo. Papež pa pravi: »Jaz pa vkljub svoji starosti še prav dobro vidim I« Ko je dominikanca blage slovil in se poslovil od njega, mu je dejal v alovo: »Vsem mojim ljubim, dobrim in plemenitim Hrvate m, naj žive, kjer hočejo, podeljujem svoj papežki blagoslov I« — Pater M'škov se ne more dovolj načuditi nad sv. očetom, ker se tako čudovito zanima za vse, kar se godi na avetu. Kadar mu je odgovoril na vprašanje, vselej je dejal sv. oče: „In zdaj, dragi Bin, mi povej še to, kar si mi zamolčal." L?on namreč misli, da se mu na njegova vprašanja marsikaj zamolči, da bi ga preveč ne razburilo, ker je že tako star. Dopisnik »Nar. Obrane« zagotavlja, da vprašanja, ki se tičejo cerkvenih zadev na Hrvaškem, v Vatikanu, prav dobro stoje.
Telefonska ln brzojavna poročila.
Bolezen sv. očeta.
Rim, 6. julija. (C. B.) (Ob 12. uri opoldne.) Sv. oče je sinoči z veliko po-božnostjo prejel sv. popotnico. Po svetem opravilu so šli mimo njegove postelje ondi zbrani kardinali ter papežu poljubili roko. Eden izmej kardinalov je rekel sv. očetu: „Molitve, ki jih opravljamo, Vas bodo rešile, sv. oče!" Papež pa je odgovoril, da gre v večnost. Poslednjega sv. olja sv. oče doslej še ni prejel, zgodi se pa to bržkone kmalu, ker smatrajo njegovo stanje za brezupno. — „Messagero"
javlja, da se razširja vnetje levega dela pljuč, ter da je katastrofe pričakovati vsak trenutek. — „Vooe della Ve-rita" pravi, da se stanje papeževo tekom noči ni kaj znatno spremenilo, fliočna narava sv. očeta čudovito kljubuje bolezni.
Rim, 6. julija. (0. B) Danes dopoldne ob pol 10. uri izdani buletin pravi: Akoravno sv. oče oelo minulo noč ni skoro nič spal, je bil vendar manj vznemirjen, kot prejšnjo noč vsled tega, ker sta mu dala zdravnika primerna zdravila. Pojavi na pljučih ne-premenjeni. Papeža večkrat muči kašelj. Vsprejem hrane kot doslej povoljen. Žila še vedno slabo bije, toda brez prestanka. Temperatura subnormalna. Splošno stanje se ni zboljšalo, pa tudi ne poslabšalo.
Rim, 6. julija. „Popolo Romano" priobčuje vest. da bo avstrijski cesar v kratkem obiskal Rim.
Rim, 6. julija. Sv. oče je še v petek sprejel deputacijo ogrskih katoliških dijakov, ki so mu izročili udanostno adreso.
Rim, 6. junija. „Avanti" poroča, da je sveti oče že umrl, a da njegovo smrt taje. To pa ni res. Sveti oče še živi, a z jasnim razumom vesel priča-kuje smrti. Ko ga je Jdazzoni tolažil, dejal je sveti oče : „Že čutim v sebi mir telesne smrti, radost prihodnjega življenja. Molite za starega papeža." — Ker se zdravstveni položaj sv. očeta dolgo časa ni spremenil, vprašal je sveti oče dr. Lapponija: ,,Koliko časa bo to trajalo?" Zdravnik je rekel, da na to pač ni upravičen odgovoriti. Sv. oče je odgovoril: »Prav imate. Zdravniki so često slabi preroki, kar sem izkusil sam na sebi."
Rim, 6. julija. Od ure do ure prihajajo o svetem očetu vznemirljivejša poročila iz Vatikana. Trdi se, da ni upanja, da bi rešili življenje svetemu očetu.
Rim, 6. julija. Papež je že ob nastopu sedanje velike vročine tožil o veliki slabosti. Ker je Lipponi menil, da bi bila umestna izprememba zraka, je nasvetoval izprehode v vrtovih. To pa ni nič pomagalo in v petek po sprejemu ogrskih romarjev se je opazila še večja slabost. Tudi dihanje je postalo naporneje. V noči na soboto je hotel sv. oče na vsak način vstati. Prebil je poldrugo, uro v naslonjači.
Dunaj, 6. julija. Včerajšnji in današnji dan je bil v znamenju Koer-berjeve demisije. Včeraj in tudi danes je bil Koerber sprejet pri cesarju. Rezek še ni bil poklican k cesarju. Tudi danes se cesar še ni definitivno odločil. Več vprašanj, ki so s krizo v zvezi, potrebuje jasnosti. Kriza se skoro bolj poojstruje nego poravnava.
Dunaj, 6. julija. Koerber je včeraj govoril z ogrskim ministerskim predsednikom Khuenom Hedervary-jem. Pogovor je bil v zadevah, ki so v zvezi z ogrsko in avstrijsko krizo.
Budimpešta, 6. julija. Ogrskim ministrom a latere je imenovan grof Somsich.
Celovec, ti. julija. Včeraj v Karavankah padel pomočnik Sardinšek iz Celovca z Hajmisevega stolpa 150 m. globoko in obležal m r t e v.
Zagreb, ti. julija. Obravnava proti župniku J e m e r š i č u in njegovemu kaplanu Šusterju se je končala v soboto zvečer. Jemeršič in Šuster sta obsojena vsak na ti mesecev težke ječe.
Zagreb, 6. julija. Ker poveljnik hrvatskega domobranstva fml. pl. Ča-nič stopi v pokoj, bo imenovan na njegovo mesto general, major Rajm. Gerba, doslej poveljnik domobrancev v Litomericah. Oanič je odklonil poziv, da bi šel v Jožefovo.
Varaždin, ti.
raždinskih toplic
julija, dosti iz va-beže na svoje do-
move. Vsak dan jih odpotuje večje število.
Gradec, 6. julija. Včeraj se je vršil tu shod italijanskih kmetovalcev.
Olomuc, 5. julija. Marija Ringel, ki je umorila svojo prijateljico, je pred porotniki bila obsojena na smrt.
Praga, ti. julija. Za časa Husove slavnosti je bilo vojaštvo konsignirano. Mej razsvetljavo mesta so bile demonstracije pred nemško kazino.
Petrograd, 6. julija. Ruski vojni minister je vsled carjevega poziva nenadoma odpotoval iz Vladivostoka. Šel je ogledat si utrdbe v Nikolajevskem za slučaj vojne mej Japonsko in Rusijo. Ouje se, da sta ruska in japonska vlada pričeli dogovore.
Belgrad, ti. julija. V vasi Koste-nac v Makedoniji je bil hud boj mej vstaši in turškimi četami, ki so s to-popi razrušili 50 hiš. Na bojišču je obležalo 100 mrtvih in ranjenih.
Drinopolje, ti. julija. Mej vojaki, katere Turčija zbira ob bolgarski meji, je silna beda. Mnogo jih dezertira preko meje na Bolgarsko, kjer prosjačijo kruha. Več turških vojakov je že na lakoti umrlo.
Carigrad, 6. julija. Vsem vojaškim gojencem je prepovedano hoditi v okraj, kjer stoji sultanova palača. Kadar se sultan poda v mošejo, vojaški gojenci ne smejo zapustiti svojih stanovanj. Uradnikom v sultanovi palači je prepovedano občevati z vojaškimi gojenci.
Meteorologidno porodilo.
Vilina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746*0 mm
Rogaški nai,ravj m>
..templjev vrelec^:?;?*
901 1-1
q C&8 opa-5 roranja	Stanje barometra. ▼ mm.	Temperatura „ p„ VetroTi. Celiijn		Nebo	«■2 .s s s- "5 « » »
4 9. zveč. ! 739U | 19*2 | brezvetr. |				oblačno	5-1
, 7. zjutr. 2. Dopol.	7390 736-4	16-0 259	sl. sever sr. jjvzh. !	soparno pol. obl.	
5 . 4v«c	/3o 6 i l*-4 | sl. jug			oblačno	
6j2 popol.| 732 1 | 26-0 | sr. jzah. | del. obl. | Srednja temperatura sobote 21.8°, normale 19-3. Srednja temperatura nedelje 20 4", normale, 19 4.
Dunajska borza
dne 6. julija.
Skupni državni dolg v notah.....100-30
Skupni državni dolg v srebru.....100-30
Avstrijska zlata renta 4% ..........120 90
Avstrijska kronska renta 4%.....100'f>5
Avstrijska inv. renta 31|, * .....92 75
Ogrska zlata renta 4%..............120 8=»
Ogrska kronska renta 4%......99 45
Ogrska inv. renta 3'/,*.......90 95
Avstro ogrske bančne delnice.....16 05
Kreditne delnice..........661 5<J
London vista......................239 35
Nemški drž. bankovci za 1C0 m. nem. drž. v.	J17V5
20 mark ........................23'45
20 frankov..........19-05
Italijanski bankovci........96 lo
C. kr cekini...........11"28
Oklopju slicna barva za
•J _	katere boja je nespremenljiva, sta-
zzaovjllf novilna tudi proti vplivu svitlobe, apna in vremena, ter neodkrušljiva, je piiporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim mojstrom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslop-jinega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBEEL v Ljubljani Frančiškanske ulice.
Vnauja naročila proti povzetju 524 10 11—11
Odda se takoj i> Ljubljani
špecerijska trgovina
na dobrem prostoru.
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo »Slo
venca
902 3-1
Prememba obrti.
Uljudno naznanjam svojim p. t. odjemalcem in sl. občinstvu da sem svoje
krojaško obrtovanje
v Ljubljani, Gosposke ulice štev. 7
po 25letnem delovanju svojemu sinu Alojziju
v last oddal, ker sem prevzel službo v obrtno-pospeševalnem uradu c. kr. trgovskega ministerstva.
Porabljam to priliko, da se najtopleje zahvaljujem svojim p. t. odjemalcem za zaupanje in naklonjenost, katero so mi izražali v teku tolikih let, ter prosim isto blagovoljno tudi mojemu nasledniku izkazati.
Z odličnim spoštovanjem	870 3—3
M. Kune,
strokovni učitelj v obrtno - pospeševalnem uradu c. kr. trgovskega ministerstva.
Ljubljana, dnč 1. Julija 1903.
Z ozirom na gornje naznanilo usojam si cenjene p. t. odjemalce uljudno prositi, da blagovolijo zaupanje in naklonjenost, katero so izražali mojemu očetu, izkazati tudi meni.
Obrt, katero sem vodil že več let, izvrševal bom pod neizpremenjeno tvrdko, ter imam vsa potrebna sredstva, da zamorem isto uspešno nadaljevati.
Potrudil se bom, da s finim, strokovno dovršenim delom, vestno in točno postrežbo ohranim tudi v naprej zaupanje, katero se je vedno izkazovalo tvrdki, ter priporočam svojo obrt sl. p. t. občinstvu najuljudneje.
Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Kune,
= lastnik tvrdke „jvr. i^une" — Ljubljana, Gosposke ulice štev. 7.
pri kaki fari ali podružnici, ali tudi v kakem samostanu. Zadovoljen bi bil s toliko plačo, da bi mogel preživiti svojo mater.
Ponudbe pod: /. M. post. rest. Kamnik.
879 3—2
Služba
organista
je nastopiti o sv. Mihelu t. 1. pri D. 31. v Polji blizo Ljubljane.
Plača po dogovoru P.igoi ; Sjretivst v org-ljaniu ter vodstvu p<:t|a. V,.jeni pismene slovenščine imajo predno«t, ker kaže precejšnji post*anski zhsIuž-iU.
Z glasiti as je do 20 t m , če možno osebuo.
Zupni urad D. M. Polje,
dne 2. julija 1903.
J/. Kolar,
846 3—3	župnik.
ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki pri Ljubljani preskrnuje dobre
harmonije
domačega in amerikauskega sestava, glasovlrje in planine. 264 *5
DaJO ae tudi na obroke! Na zulitevunje ko poSlljaJo ceniki brezplačno.
Razglas.
868 3-3
Na c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani ;Tom»nove ulice St 10) bodo sprejemne iskSsnje za vstop v I razred Šolskega leta 1903,4 dne 15 julija in se
pričn^o^ 10^ uri dopoldne^	86 v spremstvu svojih starSev ali njih na-
mestnlkov oglasifo dn6 12. julija med 8. in 12.uro pn g.mnazijskem ravnatel stvu ter s
8eb0j	tudi P'—o, ako pravo-
iia.no po poštipošljejogori	po^rodbinakih razmerah pripadajo ozemlju c. kr.
Učenci, k, po	^ P NoveTn mestu in Radovljici ali ozemlju okrajnih
0kHrTi Ck Kcstlnjev S Mokronogu in Višnji gori, se smejo v ljubljanski gimn«, z^f sprejemSi ^din^le^o dovoljenju c. kr. deželnega Šolskega sveta. V Ljubljani, dn6 30.junija 1903.
Ravnateljstvo I. državne gimnazije.
iadajatelj m 0d(0V«rni arednik:. »r. l|Rtol|. Žitnik.
Xiik »Katolilk« T ii kar ne« t Ljubljani.