—ievilka. • maki cesti 3vedel je Ljubljana, y sredo 3. maja 1905 XXXVUL leto. isbsja vsak dan zvečer, izimSi n«deUe in praznike, ter TeUa po posti prejeman za avairo-ograke dežele za m teto 26 K, za pol leta 18 K, za četrt leta 6 K 50 h, u en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano • posojanjem na dom u tm 9to 24 K, ta pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesea 2 K. Kdor hodi tam ponj, plača za tbo leto 28 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en meaeo 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko Te5, kolikor znaSa poStnina. — aaročbe brez istodobne rposOjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petlt-vrste po 12 h, Se ae ae oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, če ae tiaka trikrat ali večkrat. — Dopial saj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih ulicah St. 5, m aicer uredništvo v I. nadstropja, upravništvo P« ▼ pritličju. — UpravniStvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. adminiatrath ae atvari. Slovenski Narod1' telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Narodna tiskarna" telefon št. 85. Ravnopravnost pri železnici. Železniški minister Wittek je dogo-spodaril. Včeraj je stopil v zasluženi pokoj. Zunanji povod njegovega odstopa je pač velikansko prekoračenje proračunov pri gradnji nove železnice v Trst, dasi je na drugi strani pac gotovo, da bi morali morda Še desetletja Čakati na to železnico, če bi se ne bilo z zgradbo začelo nekako na slepo. Po Wittku bodo žalovali samo krščanski socijalisti, katerim je šel bivši železniški minister povsod na roke, koder je mogel. Druge stranke ne bodo po njem žalovale, najmanj še Slovenci. Sicer je nova železnica v Trst za en del Slovencev velike važnosti, ali Wit-tek se pri gradnji ni oziral na Slovence nego je imel pred vsem pred očmi koristi drugih dežel, povrh pa nam je bil v narodnostnem oziru skrajno nasproten. Pri c. kr. državnih železnicah priznavajo ravnopravnost slovenskega jezika samo na Kranjskem in na Primorskem, ne pa tudi na Štajerskem in na Koroškem. Kako daleč sega v tem oziru sovražnost odločilnih krogov, zato naj navedemo danes značilen zgled. Neka narodna firma v Ljubljani je po družbi ..The Globus Limited" na Dunaju dala na raznih železniških postajah nabiti reklamne plakate. Omislila si je dvojezične plakate in jih hotela nabiti samo na postajah, ki leže na slovenskem ozemlju. Proti afiširanju teh dvojezičnih plakatov na Kranjskem in na Primorskem ni bilo ugovora. Pač pa je dražba ..The Globus Limited" omenjeni narodni firmi naznanila, da na postajah .S t. P e-rer v Savinski dolini, Trbiž, Žabnica-Višarje in Polzela Braslovče ne sme nabiti dvojezičnih plakatov, marveč da se smejo nabiti le samonemški plakati. Postaje it. Peter, Polzela-Braslovče, Trbiž in Žabnica-Višarje leže vse na slovenskem ozemlju in na teh postajah je prepovedano nabijati dvojezične lepake, na teh postajah je prepovedan slovenski jezik. Seveda smo se takoj pobrigali, kdo si je dovolil to brezprimerno nesramnost, da na postajah na slovenskem ozemlju prepoveduje nabijanje plakatov, na katerih je tekst dvojezičen, nemški in slovenski. In dognali smo tudi, kdo je izdal to impertinentno prepoved. To prepoved je izdalo c. kr. državno železniško ravnateljstvo v Beljaku. To prepoved je nekaj tako neču-venega, nekaj tako predrznega, da kaj takega svet še ni videl. Povsod po svetu so na postajah nabiti plakati v najrazličnejših jezikih. Dobe se francoski in angleški plakati na Ruskem in v Italiji; nemški se dobe na Francoskem in na Španskem, sploh se pušča v tem oziru ljudem popolna svoboda. Plakati imajo vender kupČijski namen in trgovec razobeŠa povsod samo plakate v tistem jeziku, glede katerega misli, da mu bo koristil. Ob sebi se razume, da na slovenskem ozemlju koristijo trgovcu slovenski plakati in samo ob sebi je umljivo, da bo naroden trgovec na slovenskih tleh afi-širal vsaj dvojezične plakate, če ne 8amoslovenskih. Manjka nam besed, da bi po za-služenju ožigosali početje ravnateljstva državnih železnic v Beljaku. Celo južna železnica ne dela afiširanju dvojezičnih plakatov na Štajerskem in Koroškem nobenih ovir, dasi sicer o ravnopravnosti neče ničesar slišati. C. kr. državna železnica pa prekaša še južno železnico v narodni nestrpnosti in si dovoljuje prepovedovati na slovenskih tleh afiširanje plakatov z dvojezičnim besedilom. Vsaka stvar ima svojo mejo, celo slovenska potrpežljivost. Tudi ravnateljstvu državnih železnic se da priti do živega. Na eni strani pričakujemo, da bodo poslanci Wittkovemu nasledniku primerno pojasnili stališče, na drugi strani pa naj tudi slovenske občine store svojo dolžnost. Koder državne Železnice nečejo respektirati ravnopravnosti, tam naj občine odbijajo klin s klinom. Vsaka občina lahko železnici dela toliko ovir in težav in sitnosti in stroškov, da se bo celo nemška bor-niranost unesla. Vojna na Daljnem ¥fiiokst O baltiškem trodovju. Poročevalec »Dai!y Maila« javlja iz Saigona: Med bivanjem ruskega brodovja o zalivu Kamrank je baje desertiralo več ruskih pomorščakov. Ko se je poročevalec vračal iz Kamranka, je videl pri rtu St. James usidrane te-le transportne ladje: »Macedonija«, »Aie-manija«, »Weslmunster«, »Caarden«, »Tsimo«, »Artemija«, »Helenhorn«, »Betanija«, »Batavija«^ »Skripnos« in »Badenija«. Rusko brodovja v zalivu Kamrank so tvorile te-le ladje: »Bo-redino«, »Aleksander III.«, »Knjaz Suvorov«, »Oilablja«, »Sisoj Veliki«, »Navarin«, »Orel«, »Admiral Nahi-mov«, »Dmitrij Donskoj«, »Oleg«, »Avrora«, »Svjetlana", »Almas«, »Iz-umrud«, »Zemčug«, deset torpedovk in deset pomožnih križark. Admiral Roždestvenski j3 imel svoje zastavo n& oklopniei »Knjaz Surovov«, admiral Felkerzam pa na oklopniei »Oslablja«. Iz Hongkonga pa se poroča: Par* nik »Stettin« je videl pretekli teden 37 ruskih ladij, usidranih v zalivu Hongkoe, 50 milj severno od zaliva Kararank. V parnikovi bližini sto se pojavili dve ruski križarki, ki ste imeli veliko množino premoga na krovu, ter signalizirali, da se naj parnik ust vi. Ko je kapitan povoljno Gdgovoril na vsa vprašanja, se je parniku dovolilo nadaljevati svojo pot. Parnik »Kosihsng« je da potu v Bangkok srečal 44 ruskih vojnih ladij. Ko se je vračal v Hongkong, je zopet srečal 22 vojnih ladij, ki pa niso bile podobne prejšnjim. Ruska eskadra pri Port-Dayotu. Agentura Hsvas javlja iz Saigona: Rusko ladjevje je usidrano izven teritorijalnih voda pri P o r t - D a -y o t u , 40 milj severno od Kam-ranka in zaliva B a n k h o e. Ru-sk<», neruske in angleške transportne ladje se še nahajajo pri rtu S t. J a c (j u e b in v reki Saigon. Francoska eskadra v Saigonu je dobila naročilo, da naj bo pripravljena, da ščiti nevtralnost francoskih vođa Amerika in eskadra admirala Roždestvenskega. »Globe« poroča, da namerava admiral Roždestvenski pluti mimo Filipin. Ta vest je vzbudila v New-Yorku veliko pozornost. Ta eventu-valnoat že opravičuje, da se ameriško brodovje koncentruje v filipinskih vodah. V ameriških pomorskih krogih so mnenja, da bi si ruBko brodovje lahko izbralo pripravno in varno pristanišče v neštetih zalivih ob obali otoka L u c o n , aH na mnogobrojnih malih otokih, ki se nahajajo eeverno in vpadno od obrežja, in tamkaj ostalo neopaieno dlje časa. V ministrstvu vojne mornarice pa dvomijo o tem, da bi imel admiral Roždestvenski namen, posetiti Filipine. Vprašanje o nevtralnosti. »Daiiy Telegraphu« se javlja iz Tokija: O kršenju nevtralnosti s strani Franoije še vedno razpravljajo japonski listi. Dosedanja cona treh milj se smatra za nezadostno in se vlada poživlja, v smislu modernih zahtev spremeniti določbe glede nevtralnosti. Nekateri listi nasvetujejo, naj se francoski teritorij smatra kot spadajoč v vojno okrožje, ako bi Francija še nadalje kršila nevtralnost. Ruska armada v Mandžuriji. »Ruakija Vjedomosti« cenijo rusko armado, ki ji sedaj poveljuje general Linevič, na 335000 mož. Vsled izgub pri Mukdenu je število ruske armade padlo od 350.000 na 200.000 mož. Novi voj: in sicer 4. armadni kor, dve strelski brigadi kavkaske kozaške divizije in baterij gorske artiljerijo — štejejo 65 000 mož. Razen tega se je vrnilo k fronti 60 000 rezervistov in 10000 ranjencev. Armada generala Andrvafkeva, poveljnika vladtvostoškega okrožja, šteje 45 000 mož. Vladivoatok je izborno utrjen in bogato preskrbljen z živili in streljivom. Japonska ojačenja. »Ddtiiv Telegraphu« se poroča iz Tokija: Pristolno mesto je bilo v zadnjem času prenapolnjeno vojaštva. Vsi ti voji se odpošljejo maršalu Ojsmi v Mandžurijo. Japonci so že izpopolnili vse svoje izgube, ki so jih imeli v bitki pri Makdenu. Ruska armada pa je v tem času baje dobila samo 42000 mož novih vo-jev. General Linevič biva sedaj v Ćangčunu. Parlamentarni položaj. Dunaj 2. maja. Prva točka ju* tršinje državnozborske seje bo poročilo imunitetnega odseka glede izročitve posl. dr. Tavčarja. — Na to bo začela zbornica takoj raspravljati o carinskem tarifu. Ta teden ima zbornica tri, prihodnji teden pa štiri seje. Upajo, da bo mogoče v paralelnih sejah dognati carinski tarif in italijansko vseučiliščno predlogo. Dunaj 2. maja. Mladcčeški klub je imel danes popoldne sejo. Načelnik je poročal o svojih dogovorih z ministrom grofom Bylandt-Rheid-tom kot zastopnikom ministrskega predsednika in o dispozicijah ta predsteječe zasedanje Češkega deželnega »bora. Klub ie sklenil, dane Knezova knjižnica XI. zv. Izdaja Slovenska Matica. Uredil Fr. Leveč. S. Uan Cankar: Križ na gori. (Datjaj „Križ na gori" je simboličen na-iiov Cankarjeve povesti, ki jo imenitno imenuje „Ijubezensko zgodbo". Koncem I. odstavka prvega poglavja, ko odhaja Mate v faro s sliko ter gleda za njim Ilanca, že pravi Cankar: „Zakaj velik temen križ je Btal na gori. Razprostrl je bil Mate roke in za njim je rdela večerna zarja, pred njim je ležala Glo-bel v samotnem mraku. Velik temen križ se je bil vzdignil nad vasjo, križ nad odprtim grobom. Zazibal se je, polagoma se je pogrezal in je utonil v svetlobi, ki je bila razlita čez pol neba . . .a In tisto nedeljo, ko je odšel Mate v tujino, z\onila je poldne Ilanca, mežnarjeva bči, „stala je in mislila nevesele misli, oči so strmele v mračno cerkev. In tedaj se je prikazalo čudo očem, zastrtim od solza. Na visoki, sivi steni se je vzdigal od tal pa do stropa temen križ, umikal se je motnemu pogledu in se je dotikal neba, njegova silna senca pa je legla preko vse globeli..." Križana je bila namreč ljubezen Hančina, trpela je muke, ko je blodil umetnik Mate po krivih potih in simbol trpljenja je temni križ, tistega trpljenja, ki ga je trpela lepa duša mežnarjeve hčere, obratno pa je križ, ki se je dvigal nad Globeljo tudi znamenje smrti in teme, v katero so vko-vani vsi, ki so prišli iz Globeli, kajti Globel je podobna pokopališču. Toda Hančina ljubezen je bila poveličana, slavila je veliko zmagoslavje in povzročila je, da je vstal Mate od mrtvih, se vrnil iz tujine na brib nad Globeljo, in ko sta stala tu 7,ori s Hanco roko v roki, vzkipela je v njem moč in spoznal je, da je najvišje ljubezen, čudil se je, da je včasih sovražil Globel, ki jo obdajajo sence, katere more pregnati le ljubezen, gorka in sočutna. „Takrat je stal učitelj pred krčmo, ob-senčil je oči z dlanjo in je gledal proti hribu. Tako se mu je zdelo, kakor da je bil zrastel tam gori na zlatordečem ozadju (za hribom, na katerem sta stala Ilanca in Mate) silen križ, koprneč do neba; preko vse globeli je legla njegova široka senca, trepetala je in ugasnila; a nebo je zasijalo svetleje nad Globeljo, zapihal je večerni veter in kakor v radostni slutnji je zašumelo drevje ..." Ta križ je simbol zmagoslavne ljubezni, ki prinaša luč in življenje. S povestjo „Križ na gori je Cankar šel v svojem naziranju za stopinjo dalje kot v „Tujcih" in „Na klancu". Cankar je pozival prej na krut boj proti našim razmeram, direktno negiral je vse obstoječe, dokazoval, da je pošten človek, ki ima veliko dušo, že a priori, predno razmahne svoje sile, ubit in mrtev, ker plove nad njim zla usoda neskončne podlosti in laži. In vsled tega ignorira vsak resnično dober človek gnusno življenje, pusti gospodariti zlobi, katera je nepremagljiva, k večjemu da pljune nanjo pred žalostnim koncem, predno podleže vesoljni lum-pariji. Taki akordi zvene iz „Tujcev", kjer propade glavni junak, umetnik, daleč od domovine, s sovraštvom v srcu do nje, podobno se zgodi s „studentom" v romanu „Na klancu", ker morajo poginiti vsi, ki so rojeni na Klancu, to je med nami, a vendar se zabliska prav na koncu romana kakor svetlo upanje, da bi bilo mogoče, da vstane nov zarod, ter prinese seboj moči in luči in da prerodi našo zemljo. V „Križu na gori" pa je ta moment že popolnoma jasno povedan; Mate sam, ki je doma iz Globeli, dobi pogum ter se odtrga od svojcev, a tudi on zapade za nekaj časa prav tistim nevarnostim ter hodi čisto podobno pot kot ljudje iz „Tujcev" ali iz „Klanca". Ze misli človek, da bo zadela Hanco enaka usoda kakor je umorila Francko iz „Klanca", kar pokliče Mateja, ko je hotel končati zanikrno življenje s skokom v valove: „Matel Usmili sel . . ." Bila je ljubezen Hančina. Iu Mate je bil vstal od smrti. Šel je k Godini, umetniku, ki ni pozabil domovine, nego, ki jo je ljubil z neizrečenim hrepene-. v njem. „Ce napravim kaj lepega, je porojeno iz domotožja", mu je dejal Godina. In Mate je dejal: „Tudi jaz imam neizmernega bogastva; ob najstrašnejši uri, ko sem stal pred grobom, sem odprl oči in sem ugledal zaklad . . . Ni življenja brez ljubezni ..." Začutil je Mate v srcu — mladost, Čudapolno življenje, ki ga čaka, zahrepenela mu je roka v prekipevajoči moči — po umet nosti, ker se mu je povrnila ljubezen, ki jo je izgnal, od mrtvih je vstala, ki jo je bil zakopal. MaloduŠen je bil, za to ker ni bilo ljubezni v njem. Ko se je vrnil v svojo izbo, z razmetanim, umazanim perilom, našel je na mizi pismo in je zavriskal od radosti in za- jokal : „Ti draga, ti moj angel varuh!" In še tisti večer se je napotil v domovino. Stala sta Mate iu Ilanca na hribu nad Globeljo; Ilanca mu je bila prišla naproti. Objel jo je okoli pasu, okre-nila sta se počasi, težko so se ločile oči, strmeče navzdol. Oba pojdeta skupaj v svet ali vrneta se nazaj, in še enkrat zreta v dolino, polno senc. „Dale so mi tebe, te tihe sence, svoj najlepši cvet — kako bi jih sovražil?" pravi Mate. „Ozri se strani, Ilanca, iu poglej mi v obraz! Vrneva se, in takrat bodo veliki dnevi in takrat bo sijalo solnce tudi tja dol . . Tak je kredo Cankarjev v ti povesti : Domovina ni izgubljena, v Globel bo posijalo solnce, ki ga bo privabila ljubezen. In ljubezen je prinesla Ilanca. HanČin značaj je angelsko Čist. „Angel varuh" je, pravi Cankar, „Križ na gori" pa je povest svete ljubezni do ljubice, ki je vzbudila gorko ljubav do domovine, umetnosti, mladosti in Življenja. HanČin značaj je izvrstno risan, liričen in docela idealistično izveden. Fino je pogodil Cankar vdano, neizmerno požrtvovalno ljubezen Hančino v dialogu, v katerem je Cankar sploh mojster. Cankar zna karakterizirati v bo delal ovir carinskemu tarifu. Sprememba v železniškem ministrstvu. Dunaj 2. maja. Ker je sekcij-ski načelnik Wrba imenovan samo za voditelja železniškega ministrstva, iz tega sklepajo politiki, da je njegovo poslovanje io zač^ano. Definitivno se izpopolni železniški portfelj šele takrat, ko se izvede obljubljeno parlamentarizovanje ministrstva. Kakor prorokuje »Z sit«, postane železniški minister vodja nemške ljudske stranke dr. pl. Dersehatta, ki je obrnil pozornost vladnih krogov nase z znanim svojim predlogom zaradi razmerja z Ogrsko. Kriza na Ogrskem. Budapešta 2. maja. Ministrski predsednik grof Tis z a je prispel danes sem ttr je imei posvetovanja s predsednikom liberalne stranke, baronom Podmaniokym, s finančnim ministrom Lukacsem in baronom Danielom. — Jutri pride grof Tisza h konferenci liberalne stranke. K slavnostim, ki se prirede na Dunaju na časi prisotnega saškega kralja, ne pride grof Tisza, temuč pride cesarju poročat o političnem položaju šele po odhodu saškega kralja. Dogodki v Macedoniji. Solun 1. maja. Blizu vasi Čire Kirčevo so Turki uničili 15 mož bro-ječo bolgarko četo, ki jo je vodil JovanČcv, in pri kateri sta bila dva bolgarska častnika. Turkov je bilo SO ter so imeli s seboj celo top. Baje so našli Turki pri ubitih važne papirje. Drugo bolgarsko četo so zgrabili tufški vojaki pri Kratovu. Bolgari so imeli 8 mrtvih, Turki pa štiri. Pri Vlahi Klisuri je bil zadnje din boj med grško četo in turškimi vojaki. Sic^r pa Turki puste, da Grki povsod izzivajo Bolgare z grškimi barvami in zastavami. Kreta. Carigrad 2. maja. Prizadete velesile so vrhovnemu komisarju princu Juriju nujno svetovale, naj skuša doseči sporazumljenje z vstaši. Dosedaj so bila vsa taka prinčeva prizadevanja brezuspešna. Sploh je zavladala na ctoku anarhija. Poslanci se ne brigajo za princa, ki jim zaman prigovarja, naj nadaljuje zbornica svoje delo, da tako pokaže, da je sprejela izjavo o združitvi z Grško zgolj iz strankinih interesov. Po celem ctoku že vejejo grške zastave. V Retinu je ruski polkovnik naknadno dovolil, da se izobesi grška zastava. Nemiri na Ruskem. Varšava 2. maja. Vse prodajalne so zaprte in na ulicah ni skoraj nič prometa. Zvečer je bil zopet spopad med delavci iti vojaki; vojaki so ustrelili štiri osebe. Množica je namreč udrla v neko veliko žga- 1 njarno v predmestju Praga, a vojaki so oddali proti izrednikom dve salvi. Tudi dva vojaka sta bila ranjena. Varšava 2. maja. Ponoči so se nemiri obnovili. Z vseh oken se je streljalo na vojaške patrulje, a kozaki so po vsakem strelu začeli brez cilja na vse strani streljati ter so na ta način postrelili nad 50 oseb, med njimi več žensk in otrok. Čudno pa je bilo, da so bili povsod, kjer se je streljalo, takoj na mestu mrtvaški vocovi. L o d ž 2. maja. Tudi tukaj so bili včeraj spopadi med vojaštvom in delavci. Vojaki so na treh krajih streljali. Na Aleksandrovi cesti je vrgel nekdo proti vojakom bombo, ki pa ni napravila Škode. Vojaki so zsčeii streljati v hišo, v katero je sbbžal atentator t. r so pri tem usmrtili tri osebe. Prebivalstvo je skrajno razburjeno. 75000 delavcev štrajka. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz 2. maja. Odbor odvetniške zbornioe bo takoj, ko se sprejme zakon o ločitvi cerkve od države, tistim duhovnikom, ki so doktorji prava ali lioenoijati, podelil dovoljenje za izvrševanje odvetniške prakse. Pariz 2. maja. Generalni svet se je izrekel za ločitev cerkve od države. Dopisi. Iz Lukovice. Dne 25. t. m. poslavljal se je od nas c. kr. sodni pristav gospod Oskar De v. Kako ljub in drag nam je bil poslavljajoči se in kako visoko čislan uradnik je bil, pokazala je mnogobrojna udeležba pri odhodnici, katero je njemu na čast priredilo tukajšnje pevsko društvo »Zarja« sporazumno z uredništvom imenovanega dne v salonu g. Veverja. Poleg polnoštevilne ude* ležbe uradništva prihiteli so zgolj prvaki od blizu in daleč našega brd-skega okraja, da se udeleže tega čs-stnega večera. Gospod Rus je kot društveni predsednik v presrčnem pozdravu nagovoril poslavljajočega in izrekel sožalje pevskega društva »Zarje« in vobče nad izgubo, ki nas vsled odhoda g. Deva tako nepričakovano in občutno zadane, ter se mu zahvalil v iskrenih besedah za blagodušno društveno delovanje kot pevovodja. Sodnik g. Žmaveo je kaj lepo v svoji odkritosrčni in navdušeni napitnici nsšteval zaslugo dragega nam poslavljajočega, ki si jih je pridobil v našem sodnem okraju s svojim prikupljivim, miroljubnim in vzornim značajem, tako med občinstvom, kakor tudi med višjimi in nižjimi uradniki sploh ter tako dvignil kozarec g. Devu in njegovi dični rodbini, želeč, naj nas ohrani v traj nem spominu. Z navdušeno besedo zahvalil se je v imenu pevskega zbora odhajajočemu, kot svojem;: pe-vovodji, društveni tajnik g. I jak za trud, s katerim je izvrše^alne člane s tako ljubeznjivo in p snemanja vredno požrtvovalnostjo izobraževal. Pri tem izročil mu je krasno darilce — taktirko —, katero mu je poklonilo pevsko društvo »Zarjs« v znak velike hvaležnosti, želeČ da bi tudi nadalje kjerkolisibodi bodril s petjem narodno izobrazbo. In tako so se med milo donečimi narodnimi in drugimi pesmimi, kar vrstile krasne govoranoe. Izmed teh nam je posebno omeniti ono g. Tomana in g Osolina. Prvi je s toplo besedo naglašal, da vlada tudi v moravski dolini vsled izgube tako priljubljenega kazenskega sodnika globoka žalost. On si je znal pridobiti s svojim nepristranskimobnašanjem splošno zaupanje občinstva. Razven tega bil je pa tudi vesel družabnik, kateri je VBako družbo znal zabavati. In ravno tako je slednji v imenu domačinov in kmetskfg« ljudstva s krepko in možato besedo poudarjal, da pozna veliko uradnikov, ali tako ljubeznji vega moža, kakor je odhajajoči napram nam posestnikom, še ni srečal. C.'3 ga kmet ni pozdravil, pozdravil je on kmeta in t*ko se jo lupila skorja svojeglavnosti. Vidno ginjen zahvaljeval se je g. Dev vsestransko, trdeč, da niti mislil ni, da uživa med ljudstvom toliko zaupanja in spoštovanja in da nas bo vedno z veseljem ohranil v prijaznem in trajnem spominu, kakor naj tudi mi njega ohranimo. Ob prijetni in živahni zabavi bližal sa je le prekmalo čas ločitve. Nekako duševna otožnost se nas je polastila, ko smo pozno v noči stiskali roko g. Devu in njegovi milostivi go* spej soprogi in v marsikatere m očesu odsevali so biseri slovesa. Škofjeloškemu okraju pa le častitamo na pridobitvi tako izvrstnega, vestnega uradnika in družabnika, kakor je ravno gospod Oskar D3V. —tk— Obe. svet ljubljanski. V Ljubljani, 2. maja. Predsedoval je župan Ivan Hri* bar. Za overovatelja zapisnika je imenoval obč. svetnika Franohettija in Lavrenčiča. Naznanila. Župan je govoril zahvalo odsto-pivšim članom občinskega sveta ter pozdravil novoizvoljene cbč. svetnike. Višja dekliška šola. Nadalje je prečitai pismo, ki so ga podpisali mnogi starši učenk višje dekliške šole. Pismu je bilo naslovljeno na ravnateljstvo višje dekliške šole. Prošnja zahteva v prvi vrsti, naj se dovoli učenkam, ki obiskujejo pedagoški tečaj, da na zavodu samem polagajo zrelostni izpit; nadalje pa se naj izpopolni trgovski tečaj. Društvo slovenskik književnikov in časnikarjev Končno je župan naznanil, da se je ustanovilo v Ljubljani »Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev«. Poudarjal je, da ako je bila ustanovitev katerega slovenskega društva potrebna, biio je potrebno to društvo. NagUčsl je, da se ima ravno dobro-hotrrmu časnikarstvu tudi mestna uprava za marsikaj zahvaliti. Zato je predlagal, naj mestna občina postane ustanovni član novega društva z doneskom 200 K. (Sprejeto z živahnimi »Dobro« klici.) Zapisnika zadnje in predzadnje seje sta se odobrila. O izidu o letošnjih dopolnilnih volitvah v obč. svet je poročal obČ. svetnik dr Stare. (O izidu smo vsakikrat sproti poročali.) Volitve so se odobrile. Volitev podžupana« Za overovatelja je imenoval župan občieska stfetmfca dr. Tavčarja in L en četa. Oddanih je bilo 26 glasov. 25 gtaaov \m 4obil do«*danji podžupan dr. vitez Karo! Bleiweis-Trsteniški, 1 glas pa dr. Ivan Tavčar. Župan je čestital zopet izvoljenemu podžupanu, ki je izvolitev sprejel. Volitev osmero stalnih odsekov. Iivoij-Tii ao bili večinoma soglasno sledeči občinski avetoiki: V personalni in pravni od nek: dr. Danilo Majaron (načelnik), Ivan Plantan, Josip Pro-seue, dr Josip Stare, Anton Svete*, dr. Ivau Tavčar, dr. K. T r 11 1 e r. V finančni odsek: Alojzij Lavrenčič, Josip Lenče, dr. Danilo Majaron, Franc Mally, Josip Prosenc, Andrej Sena-kovič (načelnik), dr. Josip Stare, Anton Svetek, dr. K. Trilier. V policijski odsek: F r a m o B erga nt, dr. vitez Kar ni Bi*i-weis-Tr atenišfc i (načelnik) En-geibert Franehetti, Fran Grošelj, Alojzij Lavrenčič, TJ b. pl. Trnkoozv, Josip Vidmar. V Šolali odsek: Jakob Dimnik, Fran Grošelj. Ivan Kejžar, Josip Kozak, Andrej SenekoviČ, Ivan Šubic(načelnik). Una; d p J. Trnkoozv. V magistrat ni odsek: dr K. vitez Bteiwei8-Trsteniški, Jo s. Lenct>, l«an Piant&n, dr. Jo s. Stare, Fran Žužek. Vstavbni odsek: Josip Prosenc. dr. Joaip Stare, Ivan Suhi c. Ubaidpl. Trnkoozv, Josip Turk, Ivari Veikovrh, Fran Žužek (načelnik) V olepševalni odsek: Jak. Dimnik, Ivan Kejžar, dr. Dan. Majaron, Fran Mally (načelnik), Ivan Seunig, IvanSubic, Ivan Veikovrh. V odsek za uboge: Fran Bergant, En g. Franchetti, Fr. Grošelj, Josip Kozak. Ilija Pre-dovič. Dopolnilne volitve v posebne odseke. Dopolnilna volitve v posebne odseke so se sledeča is vršile: Vklavnično ravnateljstvo: dr. K. vitez BIeiweiB TrBteniški, Ilija Predovič. V direktorij mestnega vodovoda: dr. K. vitez Bleiweis-Trsteniski, Fran Grošelj. V direktorij mestne elektrarne: Fran Grošelj. V kanalizačni odsek: dr. K. vitez Blefweis-Trsteniški, Fr. Grošelj, Josip Turk. V regulačni odsek: Josip Turk. V disciplinarno komisijo: dr. Jo*ip Stare, Anton Sveto k, dr. K. Trilier. V naborno komisijo: Ant. Gorše, Josip Turk. V komisijo za odmero vojaških taks: Franc Bergant. Zadeve finančnega odseka. Obč. svetnik dr. Stare je poročal glede dodatnega kredita za poprave v mestni ljudski kopeli. Popravila in nove naprave so proračunjene na 525 K. Se je dovolilo. Obč. svetnik Lenče je poročal o prošnji dirkališke zadruge za odpis stare na;emščine v znesku 200 K. Prošnja se je uslišala. Obč. svetnik SenekoviČ je poročal o magistratovem dopisu glede najemščine za mestno košnjo. Sklenilo se je, da se najemš&na ne 4 U r ve a re et ei bi 0" 9 al >iš o »to >U nei en iar n zg Hol Kr H01 Itr H tr »ta M" 1 V,! tefl pobira že pri lioitaoiji, košnii. \ lati poročevalec je p panovem dopisu glede nak>««0(ja. G, škega naučnoga slovnikat . kup se je odklonil. a Končno je še poročal občin. svetnik SenekoviČ o prošnji »S venskega planinskega dru štva« za prispevek k nakupu fot grafičnega aparata za stersoskopc slike, da se slike najlepših kranjsk pokrajin nabavijo za mednarodno pa noramo, kar bi bilo velike važnog za promet tujcev. Dovolilo se je v t namen 200 K. Stavbne zadeve. Obč. svetnik dr. Stare je po ročal o podaljšanju kanala od Rimske ceste do Tržaške ce. ste. Ker zadeva ni nujna in tudi ni kredita se odloži naprava do dru gega leta. liti poročevalec je poročal o na. pravi kanalavSkofjih ulicah Naprava se je dovoMla b kreditom 1705 K. Obč. svetnik Žužek je poroča o račun, zaključku zgradbe mestne deklišae 8razrednie« pri Sv. Jakobu. Pri kolavdaoiji je našla komisija vse v najlepšem redu ter se vsled tega izplača podjetnikom zaostali zaslužek v znesku 10.000 K Isti poročevalec je poročal o spremembi parcelacije po seatva »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice« ob Dunaj ski cesti in Sodnijskih ulicah. Spre memba od prvotne dovolitve ]e io , *e tem, da se ob Sodnijskih ulicah mesto štirih zarade le tri hiše. Spremembi se je odobrila. Isti poročevalec je poročal ona pravi novega kanala z Miklošičeve ceste do Ljubljanice 8 posebnim ezirem na odstranitev Ma verjevib hiš. V ta namen se je dovolilo 3500 K, ki se postavijo v proračun prihodnjega leta. ObČ. svet Prosenc je predlagal, naj bi se mislilo z ostrem na vehk promet ob Frančiškanskem mestu na napravo posebnih hodnikov na obeh straneh mostu Župfcn je priznal, da je promet res velik, toda nagli-ual je, da bi naprava takih hodnikov zahtevali ogromne stroške, ki bi postali odveč, ako pride do izsnševanja Barja in a tem do regulacije Ljubljanice, ker bi se potem moet sploh moral podreti Končno je še poročal obč. svet Žužek o spremembi regulačne^i načrta ob domobranski vojašnici Veled razširjenja vojašnice se oan.ru zapre ncaateriro posestnikom pot do njihovih zemljišč na severni strani ter zahtevajo zategadelj noro cesto Predloženi nasvet z* novo cesto se j«* odklonil. Prošnja barjanske $ole. Ob? svet. Dimnik je poroča! o prošnji šolskega vodstva na Karolinški zemlji za dodatni prispevek 40 K z* naročene bloke za pouk risanja. Znesek so je duvolil. Prošnja stolnega kapitlja. Obč. svet. Grošelj je poroči o prošnji stoinega kapitlja za odpia zneska 96 K 38 h za *ečjo porabo vode v Medjatovi hiši. Vodovodni direktorij se je prepričal, da se v tej hiši voda neprevidno in potraUo rabi. Prošnja se je vsled tega od klonila. Interpelacije« Obč. svet. Kozak ;e interpeliral župana, kdo je zakupnik tehtnice na 2( 0! n a e vi Ti e e tr i« a n b b e ol ii o a a ii v ki e ii Dalja v prilog«. h i p dialogu boljše kot kak drug pisatelj z opisovanjem, kar spričuje naravnost eklatantno njegov dramatičen talent. Primerjati je treba samo dikcijo Ilan-čino in učiteljevo ali pa Hančino in Toneta, Amerikanca, ki je rejen kmečki fant ter sili za Hanco in se vozi s ko-lesljem okoli. Vaški učitelj je človek, ki bi rad iz senc, iz teme, ki hrepeni po nečem, ali nima moči in se sam ve-doma proti svoji naturi sili nazaj. Tone je poštenjak, grobih Čuvstev, ali tistih ljudi eden, ki si upajo nekaj z last nimi močmi. Tone je materijalist, če je Mate umetnik, ki ima dušo, želeeo abstraktnosti. Sicer so vse te osebe kolikor toliko za idejo „Križa na gori" brezpomembne, junaka sta le dva, Mate in Ilanca, a povest je pravzaprav pisana le radi Hance. Drugi tipi, n. pr. Alma, učiteljica, ki kadi cigarete, ima zapeljive oči in črne lase ter je zaljubljena v umetnika Mateja, učitelj itd. so pa naši ljudje, slovenski rojaki, seveda niso risani njihove bluze, klobuki, ka-mižole in suknje, ampak najsubtilnejše strani njihove duše, kajti Cankar ne piše tako kot je treba za Mohorjevo družbo in za pratiko. (Konec prih.) Roristka. Povest. (Daljo.) II. Po mnogih izkušnjah in vsakovrstnih razočaranjih z različnimi ljubimci se je Rozmanovi Matildi končno ven-der posrečilo, da je postala nevesta. Iztaknila je bila krojaškega pomočnika, ki je bil po sodbi stare Rozmanke pravi vzor marljivega človeka. Delal je po 18 ur na dan in ni šel nikdar v gostilno. Ta krojač je imel fiksno idejo, da si s šivanko prisluži premoženje. Ko je imel prvi stotak prihranjen, je bil prepričan, da doseže kmalu svoj smoter. Od tedaj je samo Še govoril o cenah hiš, kajti da postane hišni posestnik, o tem ni bilo dvoma. Jaklič ga je seznanil z Matildo. Morda bi bil dečko še utekel svoji usodi, ali Matilda je bila prekanjena in ga ni izpustila. Zvabila ga je nekega večera pod streho in poskrbela, da jo je stara Rozmanka tam presenetila. Tisti večer je bil pod streho tak polom, da so ljudje v drugih hišah odpirali okna in vpraševali kaj da je. Rozmanka je vpila in razsajala, da bi krojač od strahu skoro omedlel. „Zape-ljivcev", „prešestnikov" in drugih tako prijaznih besedi je kar deževalo in tudi nekaj las se je moralo ločiti od kro jačeve glave. Izdale pa so samo grožnje. Ko je Rozmanka naročila poklicati redarja ter začela krojaču obetati, da ga bo redar uklenjenega odgnal v ječo, ko mu je slikala muke, ki ga čakajo na Gradu, kamor pride prav gotovo, je krojač začel omahovati. Vdal se je pa brez pomisleka, ko je Rozmanka povedala, da bo moral zapeljani Matildi plačati odškodnino vsaj sto goldinarjev, če ne več. Ko je krojač to slišal, je bil kar iz uma in je hitro izjavil, da, Če je tako, se pa raje oženi z Matildo. Rozmanka mu je na to lojalno vse odpustila in bodočega zeta slovesno poljubila. Razkrila mu je obenem, da dobi Matilda 25 goldinarjev dote, stari šivalni stroj in posteljo z žimuico. drugega pohištva pa itak ni treba, ker bo novi par lahko stanoval pri materi. Krojač je bil zdaj s prisiljeno svojo zaroko popolnoma zadovoljen. V svoji nevesti je videl žensko, ki ga ne bo nič veljala in mu bo še pomagala pridobivati in Štediti. Zdelo se mu je, da se je b te zaroko znatno približal drugemu stotaku, in to je njegovo srce napolnilo z blaženstvom, ki se je spremenilo v istinito ginjenost, ko ga je Rozmanka povabila na večerjo. Lipe in njegovi tovariši, ki so imeli ta dan slučajno nekaj denarja, so se na lastne stroške udeležili te večerje in Še zložili za vino, s čimer so si pridobili posebno spoštovanje krojačevo. In kmalu so sosedje drugič odpirali okna in pošiljali proti nebu glasne tožbe, da jim „banda pri Rozmanki- krati ponočni počitek. Jaklič je bil ta večer molčeč in slabovoljen. Tudi ko se je pri drugih že pojavil vpliv zavžitega vina, je bil on Še popolnoma trezen. S sarkastičnim u8mevom je motril početje vinjene družbe. Krojač je bil tako nijan, da je komaj še jecljal in se je »edno stiskal k svoji nevesti. Lipe se je postavil na stol in je deklam i ral Schillerjevo pesem „0 zvonu". Sodar je razlagal Olgi, da je napravil načrt za zavarovalnico, ki bo fijakarske konje zavarovala za starost in onemoglost, celo stari Rozmanki je Šinilo vino v glavo in zaljubljeno se je naslanjala na Kobeta ter mu šepetajo pripovedovala, da je njeno srce še vedno mlado, čeprav je staro že 45 let. In celo dobri, pošteni Kobe je podlegel alkoholu tako, da je Rozmanki začel pripovedovati osoljene anekdote. Olgi se je to početje studilo. Sram je je bilo zlasti pred Jakličem, ki ta večer ni hotel piti, in je z malicijozuinii svojimi pogledi spravljal Olgo v nai-vecjo zadrego. „Kaj pa je danes z Vami, gospou Jaklič?" ga je končno vprašala, sam« da bi obrnila pozornost družbe na njega. In res so vsi planili na Jakliča in ga izpraševali, kaj da mu je, če je postal trapist, ali Če se je zapisal med abv nente. „Navadno si ujedljiv kakor kak ciganski pes", je kričal Sodar, „danes pa se držiš, kakor pustna Šema na Veliki petek." „Ne zamerite, Čestita družba", je Jaklič odgovoril zbadljivo, „ali danes so se mi prvič prikazale bele miši iu zato nisem v stanu slediti Vašim duhovitim razgovorom. Saj veste — delirium tremens! Ali moja duša se raduje z vami in srce mi trepeČe radosti, da vas vidim tako srečne, zadovoljne iu vesele.- „Reci, da smo pijani", je kričal Lipe. „ Srečni in zadovoljni smo samo pijani. Kaj ne, krojač?" „Ha — ha — pijani," je godrnjal krojač, ki ni več mogel govoriti. Hotel je vstati s stola, a ta poskus se mu ni posrečil; vzdihnil je globoko in padel nazaj na svoj stol. Ise D 1 [i P1 k; a 61 5/3. i oga „Slovenskomu Narodu" št 101, dne 3. maja 1905. i in ako je zaprisežen. ?\atOrj 8'uoaJ, đa se je pri par . zjutraj izkazalo 112 kg več kot ećer po semnju. — Župan je ob- ljubi da se bo o stvari informiral er poročal v prihodnji seji. — Obč. jvet. Pred ovie je zavračal Ko-eaka, češ, da se mu ne zdi nič reveč, ako izgubi vol od jutra do ečera 56 kg. Obč. svet. S vete k je podal sle* ječo interpelaoijo: »Dne3L. decembra 1904 je slavni >b*. svet sklenil, da se dosedanja jO , občinska dcklada zviša na 25°/0. ;„» takrat so nekateri gg. tovariši ia-aziii mnenje, da se je bati, da bodo išni posestniki to priliko porabili z% zvišanje stanovanjske najemnine. V kolikor mi je prišlo v vednost, so 0 baje nekateri hišni posestniki tudi itorili ter pod pretvezo, da morajo plačevati odslej višjo mestno doklado, jeprimerno zvišali stanovanjsko na-emščino. Zvišaii so najemnino ne lamo za 5, tudi za več odstotkov. Če bi jo bili le za 5%, tedaj je sgovor, da morajo plačevati večjo oklado, skoro popolnoma jalov, kratek račun nam pokaže to popol nema jasno. Recimo, da je plačevala neka tranka doslej najemnine 1000 kron. z višek znaša 50 K torej plačuje tranka odslej 1050 K. Će bi pri tem Urem ostalo in bi hišni posestnih trn trpel povišek doklade, bi bil ta-? račun: O i 1000 K proč 15° 0 za vzdrže-anje poslopja = 850 K. 268/*#/a od jara znaša hišm najemninski davek 26*67 K; od tega davka je znašala csedaj 20% mestna doklada'45 33 K 1 znaša 25e u odslej 56 60. Torej iačuje hišni posestnik faktično več e 1133 K. Če je pa hišni posestnik cal najemnino za 5%> to je za 50 n in to je zgolj radi tega, ker se zvišala mestna doklada za 5%* to e za 1133 K in pri tem nasproti ranki to še kot vzrok navaja), tedaj egovo postopanje gotovo ni opra-ččno in če stranka sama ne naravi pravega računa, se njena jeza me preti občinskemu svetu ozir. činski upravi, češ, da je pravzaprav e ta kriva, da mora odslej plačevati oliko večjo najemnino. Vprašam torej gospoda Župana, je njemu znano, da se res sedaj Ljubljani na ta neprimerni način rišujejo najemščine«. Zupan je odgovarjal, da mu stvar osed&j ni bla znana, a je tudi težko sj proti ukreniti, ker je zadeva pri-Tat c o pravnega značaja. Postopanje r h posestnikov so zagovarjali obč. vetniki L e n Č e, P r o s e n c in Ko-a k. Posebno zadnji je naglašal, da e čisto naravno, da vzamejo »ubogi« išni posestrrki tam, kjer je kaj ueti. Župan je tudi priznaval, da ra- in v Italiji niso hišni posesniki ni-e? tako preobloženi z davki kakor Avstriji. Napovedal je reformo avfcov, akc vlada odobri spremenjeni o M ni red za mesto Ljubljano. OoČioski svetnik S vete k je po Bni) evojo interpelacijo, ki ni na-erjona proti po višanju splob, emuč le proti neprimerno sokemu p o v i š a n j u, k a k o r je zgoraj dokazal s številkami. Mestni reveži na lovu za hroščK Končno je župan naznanil dopis ieželnega odbora, naj bi mestna ob-Ki Sicer je na svetu nekaj ljudi, ki zastopajo mnenje, da je preobljudenost že tak silna in da je Že zdaj premalo iruha na svetu, ali čim več je prole-arijata, toliko bolje je za kapitaliste An zato blagoslavljam trenotek, ko sta i> v čisti ljubezni našla današnji ženin i i nevesta." (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 3. maja. — Avstrijska mesta z lastnim statutom imajo v petek 5. in v soboto 6 t. m. na Dunaju zboro vanje. Pri tem zborovanju bodo Ljubljano zastopali gg: župan Ivan Hribar in obč. svetovalca Ivan Plan tan in dr. Ivan Tavčar. — II. ustanovnih: „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev". Kakor je is poročila o seji občinskega sveta ljubljanskega razvidno, je občinski svet na predlog g. župana Ivana Hribarja sklenil, da pristopi mestna občina ljubljanska »Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev« kot usta novnica in plača 200 K. Mastna občina ljubljanska je torej za dr. Tavčarjem prva, ki ve dostojno ceniti važnost novega društva. Da bi nje rumu zgledu sledile tudi druge slovenske občine in vsi zavedni slovenski rodoljubi! — Društvo slov. književnikov in časnikarjev" je sklenilo, da izda ob priliki odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani, ki bo meseca avgusta, poljudno pisano knjižico o prvaku slovenskih pesnikov Prešernu, namenjeno v prvi vrsti za mladino in najširše narodne sloje. Odbor je naprosil g. En gel berta Gangia v Idriji, da spiše to broŠurico. — Kaj je z nemško solo v Mozirju ? Pretekli teden so nemški listi z velikim veseljem in zadoščenjem poročali, da je občinski zastop v Mozirju, v tem svoje dni tako slovečem narodnem trgu v Sa-vinski dolini, sklenil, da se naj na tamkajšnji trirasredni ljudski šoli osnuje še IV. razred, v katerem se naj poučuje izključno v nemškem jeziku; kot učitelj v tem razredu pa se naj nastavi trd Nemec. Mi s .no to ve9t zabelež li, ne da bi verjeli, da bi se mogli Slovenci, ki še imajo vsaj iskrico narodnega čuvstva in ponosa v sebi, spozabiti tako daleč. A vendar je dotična vest, kakor se nam poroča iz Mo zirja, popolnoma resnična! Mo zirje, ki je bilo svoje dni središče narodnega gibanja na slovenskim Štajerskem in kjer se je za Ljub ljano ustanovil prvi slovenski »Sokol«, si je umazalo in onečastilo svoje pošteno slovensko ime in storilo ne Čuven naroden greh, kakršnega še doaedaj ni zagrešila nobena sloven ska občina na Štajerskem. To je škandal, kakršnega še menda nismo doživeli na Slovenskem, da bi se slovenska občina, kjer ni niti enega rojenega Neme«, potegovala za izključno nemško Šolo, zato ga je tudi treba pred slovensko javnostjo pribiti in po zaslugi ožigosati Kakšen pa je tisti cbSineki odbor, ki bi tako rad svoje ooobČane osrečil s sadovi nemške, morda celo lulverajnske šole? Icl rmifftl smo se in izvedeli, da tvorijo ta občinski odbor pristni na j borniranejši klerikalci, katerim je pred približno štirimi leti priboril zmago zloglasni kaplan Pankrao Gragorc. Nedavno tega so bile nove volitve in izvoljeni so bi v odbor sami ki rikaloi. »Slovenski Gospodar« in z njim »Slovenec« sta to izvolitev z velikim veseljem pozdravljala in naglašala, da so vsi izvo Ijeni odborniki verni katoličani in navdušeni na rodnjaki, ki jamčijo s svojim imenom in svojim značajem za to, da se občina nahaja v najboljših rokah. Tu se je zopet pokazala v pravi luči narodnost, ki jo imajo vedno na jeziku klerikalci! Radovedni smo, kaj porečeta k temu škandalu »Slovenec« in »Gospodar« in kako bosta skušala opravičiti in oprati svoje ljudi? Po liguorjanski morali seveda! Dotični predlog, da se naj ustanovi ▼ Mozirju nemška šola, je stavil neki tjakaj priseljeni pek, in klerikalni odborniki nekdaj najbolj narodnega trga na Slovenskem so ta predlog s odobravanjem sprejeli soglasno. Prepričani smo, da bi se pokojni Li pold, ki se je toliko boril aa slovenstvo na Štajerskem, obrnil v grobu, ako bi vedel, da so se v narodnem Moiirju našle izdajice, ki se potegujejo za nemško lolo! —- čujemo, da nemara tičita za to akcijo okr. glavar Suppanohioh, tisti, ki je celjskemu »Sokolu« saplenil v Ljutomeru zastavo, in njegov kanoelist Blaschitsoh. Pristna Nemca kajpak, kakor že kažete imeni! — Neotesan duhovnik. Mestni vrtnar gosp. Heinitz je napravil v nedeljo s svojo rodovino izlet v Skofjo Loko. Kot dober kristjan je svoji služkinji rad dovolil, da je šla v Škofji Loki k nauku v oerkev. Medtem pa je otrok postal bolan in g. Heinitz je sklenil, da se takoj ob 4 pop. vrne v Ljubljano. Šal je torej v oerkev iskat deklo. Stopil je v oerkev in ss> oziral! kje da je dekla. Vedel se je popolnoma spodobno, kar se pač samo ob sebi razume, ali župnik Šinkovec ga je začel takoj fiksirati tako ostentativno in izzivajoče, da so vsi ljudje olj racali svoje poglede na tujca. Ko je g. Heinitz zagledal svojo deklo, je previdno stopil k nji in ji zacepetal, da mora domov. Ziaj pa se je Šinkovec zadri kakor kak kravar: »Tu boste meni mir dali — vi eden — tu boste mir dali.« Vsa cerkev je bila pokonci, kakor da se je kdo ve kaj zgodilo in ko bi gosp. Heinitz ne bil odšel, bi se bilo lahko še kaj zgodilo. Ko ni se kak civilni človek v cerkvi tako nespodobno obnašal, kakor fajmošter Šinkovec, bi ga drž. pravdništvo hitro prijelo. Naj začne drž. pravdništvo enkrat du hovnike učiti, kako se morajo v cerkvi obnašati. — Zanimiva kazenska fstx§šrmwm v Radovljici. V soboto po cesarjevem rojstnem dnevu lanskega leta so se vozili 13 letni Alojzij P 1 e m e 1 j in še štirje drugi fantiči s cerkveno ladjo po bleškem jezeru. Bleski župnik J a -n e z Oblak jih je zapazil, ko se je v drugem čolnu vozil v dpema župnikoma. Dal je veslati za njimi in jim za klical, naj počakajo, da se bodo vkup vozili. Dečki so res počakali s svojo ladjo. Ko so prišli skupaj, skočil je Oblak v njihovo ladjo in prijel dečka Ravnika za ušesa, ker se mu je zdelo, da so smeje. Ko mu je pa njegov kolega povedal, da se Plemelj smeje, udaril /a je petkrat čez glavo in preko levega ušesa. Deček je, kakor pripoveduje, Čuti), da mu je nekaj v ušesu poč lo in da ga je silno zabolelo Vendar je prišel ie domov, kjer se je vlegel in ležal potem do petka. Ves ta čas je čutil v ušesu ostro bodenje, na blazini so se pa poznali sledovi krvi, ki mu je tekla iz ušesa. V petek je šel oče s dečkom, ki je nekoliko okreval, k dr. Klimeku na Bled, da bi ga preiskal. Ko je pa ta slišal, kdo da je dečka klofutal, ga ni hotel preiskati. Takisto se je zgodilo pri dr. Jdlovšku v Radovljici S-le dr. Voves ga je preiskal, a izdal spričevalo in svoje zdravniško mnenje, da niso bile župnikove zaušnice nobena telesna poškodba. Oče dečkov je tožil na to župnika Oblaka zaradi razžaljonja časti in Oblak je bil od radovljiškega sodišča obsojen na 20 K oziroma na 24 ur zapora. Vzkliono sodišče v Ljubljani ga je pa oprostilo, ker ni našlo v tem slučaju kaznjivega dejanja. Dečka je nato prciikal specijalist za ušesne bolezni dr. Demeter vitei Bleiweis Trsteniški v Ljubljani in na podlagi večkratnih preiskavanj izdal spričevalo, da je bil fant faktično lahko telesno poškodovan in da mu je vsled danih zaušnic počil bobnič. 05e Plemelj je po svojem zastopniku 23 novembra 1904 stavil predlog na obnovo kazenskega postopanja in ga oprl na dr. Bieiwei-sovo zdravniško spričevalo in na priče, ki so videle dogodek in vedele za dečkovo bolezen. Po pret k u nekaj mesecev se je včeraj vršila rasprava. Župnik Oblak ne taji, da je fanta oklofutal, trdi le, da je popolnoma izključeno, da bi bil on vzrok počenega bobniča Tudi trdi, da se je ves dogodek vršil dva dni preje, nego pove Alojzij Plemelj, ki kot zasebni udeleženec zaslišan precizno in natančno opisuje ves dogo dek in pravi, da še sedaj čuti bolečine v ušesu, če se vreme spremeni. Razprava se je preložila in bodo prihodnjič zaslišane še enkrat vse stare priče, nekaj novih in pet zdravnikov, namreč dr. Klimek, dr. Jelovšek, dr. Voves, dr. Demeter Bleiweis in dr. Sohuster. O njej bomo svoječasno poročali. 2e danes pa lahko rečemo, da so bile župnikove zaušnice take. da se nikakor ne strinjajo z njegovim stanom in njegovim vzvišenim poklioom. — Imenovanje. Kranjska fl nančna direkcija je imenovala po možne sluge Antona Čudna, An tona Prevoa in Friderika Wa-bro definitivnim uradnim slugom v področju finančnega ravnateljstva za Kranjsko. — „Slovenske Matice" CXXX VIII. odborova seja bo v sredo, dne 10. velikega travna ob petih popoldne v društveni pisarni. Spored*. I. Naznanila predsedništva. 2. Potr ditev zapisnika o 137. odborovi seji. 3. Poročilo o računih za leto 1904. 4. Poročilo o pripravah za redni občni zbor. 5. Tajnikovo poročilo. 6 Even-tualia. — Umrla je danes gospa K a -rolina Persche, vdova po c. kr. deželno • sodnem nadsvetniku. — Včeraj pa je umrl Adalbert Zelenka, ces. kr. poštni sprevodnik v pokoju, oče tovarnarja testenin gosp. Edvarda Zelenka. — Ustanove za obrtna uči-lisča. Državna uprava je v 89. šte vilki uradnega lista razpisala več ustanov za obiskovalce obrtnih so1. Kakor se nam poroča iz merodsjnega mesta, morejo te ustanove dobiti tudi obiskovalci zimskih kurzov za stavbne obrtnike. Ubožnim, a nadarjenim in podjetnim mojstrom, osobito pa pomočnikom zidarskega, tesarskega in kamnoseškega obita je tedaj dana možnost, dobiti izdatno podporo (40 kron mesečno) za obisk zimskih kurzov na ljubljanski c. kr. umetno-strokovni šoli. V interesu imenovanih obrtov naj bode s tem opozorjeno na navedene ustanove. Prošnje je vložiti do 15. maja pri ravnateljstvu ces. kr. u ■ etno-obrtna strokovne šole v Ljubljani. — Žrebanje porotnikov za II. dobo porotniškega zasedanja pri tukajšnjem dežel, sodišču. Glavni porotniki: Bahovec Ivan, trgovec, gostilničar in posestnik. Bizjak Ivan, pek in posestnik oba v Ljubljani; B o c Anton, posestnik in barvarna Glincah; Burger Leopold, trgovec v Ljubljani; Bukove Martin, posestnik v Toplicah pri Zagorju; Cukjati Josip, posestnik pri Sv. Gothardu pri Brdu; Dagarin Luka, posestnik v Puštalu ; D i d i č France, posestnik in sedlar v Idriji; Fabian Franc, trgovec in posestnik v Ljubljani; Gams Ivan, posest, v Iški loki; Golob Franc; Grob elnik Ivan, trgovca v Ljubljani; J are Franjo, veleposestnik v Medvodah; Jenko Avguštin, pek in posestnik v Ljubljani; Kemperle Jernej, trgevec v Kaniuiku; Kladva Martin, trgovec v Zaspu; Kozak Josip, mesar in posestnik, K r a p Š Anton, kavarnar oba v Ljubljani; Križaj Anton, gostilničar in posest v Orehku; KumŠe Anton, zasebnik v Ljubljani; Las s ni gg Sebastijan, posestnik in pek v Tržiča ; L e b i n g e r Henrik, trgovec v Litiji; Luckmann Josip, trgovec in posestaik v Ljubljani; M aH j Kari B., posestnik in tovarnar v Tržiču; Marc Ivan, mlinar in posestnik v Planini; Markež IvaD, gostilničar v Bistrici; M a y e r Kari, gra-ščak v Ložeh pri Vipavi; Modrijan Ivan, trgovec in posestnik v Planini; Sam s a Josip, trgovec in posestnik v II. Bistrici; S p oljaric Ivan, posestnik v Ljubljani; Suša Anton, trgovec iu posestnik v Senožečah; T o m a ž i č Avguštin, agent, Trpine Jakob, prevoznik, gostilničar in posestnik, oba v Ljubljani; UrŠiČ Andrej, gostilničar in posestnik v II. Bistrici; Vurnik Ivan, podobar in posestnik, Zupanec Urban, trgovec in posest., oba v Ljubljani. — Nadomestni porotniki: Bolte Gašper, izdelovalec sodovice, Bovcon Andrej, stolar in posestnik, H ar t m an Matevž, gostilničar, Javor-nik Jožef, posestnik, K lun Štefan, posestnik, Kranj c Andrej, branjevec in posestnik, Mihelič Franjo, gostilničar, Ta š k ar Andrej, krznar in po sestnik ; T r e o Anton, poslovodja in posestnik, vsi v Ljubljani. — Zdravju kvarni običaji. Dopisovalec nekega dunajskega dnev-njka je izrekel pred kratkim svoje začudenje, da je še vedno dovoljeno prodajati živila po oestah in v odprtih košarah. Opazoval je, kako se ob pralnih dneh vlagajo oeli oblaki prahu na razstavljena jedila, katera pa vkljub temu kupujejo in zauživajo mimo idoči, posebno otroci, ne da bi jih morda obrisali. Z upravičenjem je označil to kot zdravju skrajno kvarno, kajti znano je, da se v cestnem prahu nahaja nebroj bolezenskih kali, posebno tudi onih jetike. Zahteval je torej, da naj bi se za živila uporabljale košare s prozornim pokrovom iz celuloida. Zelo umestno bi bilo, če bi se tudi pri nas udomačila taka navada, vsaj dotlej, da se otvori mestna tržnica in s tem preneha zdravju kvarno prodajanje živil na prostem. Taka živila, ki jih ni mogoče oprati, kakor kruh in peoivo, naj bi se pa splob ne prodajala na prostem. A vendar se pri nas to še vedno godi, da nekateri branjevci kruh in peoivo naravnost razpostav-ljajo na ogled in v prah. Komur je ležeče na svojem zdravju, ta naj takega kruha ne kupuje. — Ravno tako zdravju kvarno je otipavanje jedil, posebno kruha. O priki kolere in legarja je neki odlok ministrstva za notranje stvari posebno opozarjal, na to nevarno razvado. Koliko onih, ki otipavajo po gostilnah in pekari-jah žemije, je bolnih ali saj pride v dotiko z bolniki. Občinstvo naj bi v lastnem interesu zahtevalo, da odbira prodajalka kruh in ga oddaja v pa« pirnatih vrečicah. Peki in prodajalci so za snažnost odgovorni in se temu primerno ravnajo. A tudi drugih jedil kakor sadja iu zelenjave, ne kaže izbirati in otipavati. Treba bi bilo le občinstvo in prodajalko v tem smislu vzgajati. Kdor bi na primer v Parizu ali druged kje na Francoskem hotel otipati ali sam izbrati sadje, tega bi prodajalka tako ozmerjala, da bi takoj pobral kopita. Na Francoskem se otipavanje jedil splošno smatra kot grdo razvado. Zato pa tudi prodajalke kaj snažno in okusno ravnajo z jedili. — I. hrvaško druitvo „Kolo" v LJubljani. V četrtek, dne 4 maja ob 8. uri se vrši glavno zborovanje v restavraciji »Narodnega doma«. — Vojak odpeljal kolo. Pri izposojevalcu koles Jo s. PleŠku na Glincah Št. 3 0. si je 2. maja izposodil neki vojak Durkop Diana kolo za dopoldne, a ga še do danes ni vrnil. Ako je komu kaj znano o vojako cziz. kolesu, naj blagovoli sporočiti imenovanemu. — Silovit mož. Žandarmerija na Viču je aretovala delavci Jakoba Škodo na Glinoab, ker je kakih štirinajst dni trpinčil svojo ženo in ji grozil, da jo ubije. Žena je noči prebila na prostem. Surovež je pred kratkim vrgel namizni nož vanjo in le sreči se je zahvaliti, da jo ni zadel. — Stara Ljubljana izginja. Danes se je pričelo s podiranjem Majerjeve hiše pred frančiškansko cerkvijo. Ko izgine ta, potem pa še Bučarjeva hiša, ki se ima tudi odstraniti, bo na tem kraju eden naj* lepših prostorov v Novi Ljubljani. — Zabodel je 25. apri.a popoldne oženjeni posestnik Ivan Krč v Kokri pri Kranju Ignacija Štrose s žepnim nežem v prsi, da se je ta zgrudil na tla in čez četrt ure umrl. Krča so zaprli. — Vlom v župno cerkev. 1. t. m. proti jutru je neznan tat vlomil v župno cerkev v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Odstranil je pri nekem stranskem oknu železje in vzel iz zaprtega tabernaklja pri dveh ciborijih zgornji del (kelih) in okoli 300 posvečenih hostij, iz monstrance pa mesec s hostijo. Tabernakelj je odprl z dletom in zlomil tudi dva kamenita stebra, 9 Čimer je povzročil 300 K Škode. — Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Alojzij Veber je na trgu v Kočevju zmerjal mestnega stražnika z »Bube« in »Lausbube«, pri aretaciji se mu je pa ustavljal in ga udaril po zobeh. Ker se jo zagovarjal s pijanostjo in ker se je skazalo, da je deloma sam deloma v družbi spil tisti dan nad 20 litrov vina. dobil je l1 , meseca ječe. — Luka Hudcrovič, cigan iz Hrvatske, je službujočega stražnika pital s hudičem in mu s težkim kamenjem v roki pretil. Sđdel bo 14 d.ti in se 2&rat post«!. — Ivan Ster-nad st* jo s prijateljem Janezom Šuštarjem začel v šali vrtiti, potem me* tati, konec je bil pa tepež, pri katerem je Sternad Šuštarja a čevljem osuval. SjdišČe v Velikih Laščah ga je obsodilo na 24 ur zapora in vzkliono sodišče je obsodbo potrdilo. — Jernej Terhlen od Sr. G-egorja ni hotel napraviti v kuhinji »Srnjaka* (varnostne priprave), da je bila vsled tega nevarnost ognja velika, zlasti ker so pri Sv. Gregorju hiše stlačene. Plačal bo zaradi tega 10 K, zaradi nespodobnega obnašanja pri sodišču v Kočevju je pa dobil še 48 ur. naj to dim prej so bode mogel in objaviti do- — Otrok zgorel. 28. aprila je pustila kajiarica Marijana Teršan v MoŠah pri Kranju svojo dveletno hčerko in 4 mesece starega sinčka doma brez varuha in Sla v gozd listje grabit. SoBedinja je zapazila kmalu potem, da se kadi skozi okno koče in ko je stopila bližje, videla je deklico vso v plamenih. Prodno je prišla pomoč in s silo odprla vrata, zgorela je obleka na otroku, ki je umrl kaki dve uri pozneje. — Društvo slovenskih od« vetnidkih in notarskih uradnikov v Gelju je imelo v soboto izredni občni zbor, na katerem ae je sprejela resolucija, da se uvede popolni nedeljski počitek skozi celo leto v odvetniških in notarskih pisarnah. — Pri dopolnilnih volitvah v celovški občinski svet je bil izvoljen socijalni demokrat R i e s e proti nemškemu naoijonalcu Ban-d ischu. — Ubeglega kaznjenca Alozija Nemca iz Vrtojbe, ki je mesec* marca ubežal iz nrisilne delavnice v Ljubljani, so v Skednju pri Trstu v nedsljo prijeli in aretirali. — „Slovensko učiteljsko društvo za koprski okraj" bode imelo svoj letošnji občni zbor v Bcliureu dne 18 maja t. 1. Začetek ob 10. uri dopoldne. Kdor bi želel pri istem predavati, naznani odboru, da pravcčasno sestaviti lični dnevni red. — Nesreča. Včeraj popoldne je popravljal 63letni tesar Fran Aber iz Bizov ka pri neki hiši v Hrađe-ckega vasi streho, raz katero je padel in se težko poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Aretoval jo na južnem ko lodvoru službujoči policijski nadstraž nik Nkolaj Večerin krojača Maksa DeŽmana, ker se je hotel izseliti v Ameriko, predno je zadostil vojaški dolžnosti. Izgovarjal se je sicer, da gre v Inomost, a slednjič priznal, da bi sel rad čez mlako. — Tatvina. Včeraj popoldne je bilo iz odklenjenega stanovanja hišnemu posestniku g. Jožefu Tomcu ukradenih 130 K. Tat je neki znani pustolovec, ki jo je pa takoj po tatvini cdkuril. — Mrtvega so našli včeraj popoldne Franceta Nagolija iz Logatca v Pod nar tu tik Save. Pravijo, da se na Nagoliju poznajo udarci in je bil najbrže ubit. — Povozil je predvčerajšnjim popoldne Pred Škofijo neki izvcšček 60ietno Marijo Bergantovo ter jo lahko telesno poškodoval. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 200 Slovencev in 100 Hrvatov, 90 Črnogorcev in 15 Bolgarov. V Heb ie šlo 100, v Inoraost 90, v Sohabs 70, v St. Mibel pa 40 Hrvatov. Na Dunaj je šlo 80, v Budimpešto 40, v Bohinj 25 v Hrušico pa 30 laških zidarjev. It Jesenic je prišlo 40 Ogrov. — Izgubljene in najdene reči. Gregor RepiČ, dijak je izgubil srebrno uro s častniško verižico, vredno 20 K. — Frančiška L*=vc je izgubila srebrno žensko uro. — Marija Oblak je izgubila srebrno Žensko uro z verižico v vrednosti 20 K. — Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši jutri zvečer v »Narodni kavarni«, Gosposke ulice Začetek ob 9 uri. Vstop prost. — Predavanje o radiju. Opozarjamo na vČerajŠni oglaa glede predavanja ficika Algardija o radiju. — Meteorolog, mesečni pregled. Minoli mesec mali traven je bil srednje topel in dovolj moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopinjah : Ob sedmib zjutraj 5.8", ob dveh popoldne 13*4°, ob devetih zvečer 8*4°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega mesca 9*2°, za 0*5° pod normalom. — Opa zovanja na tlako m eru dado 732*3 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 3*7 mm pod normalom. — Mokrih dni jo bilo 14; padavina, dež in enkrat toča, znaša 97*8 mm. — Ob dveh dneh je bliskalo in grmelo; megla je stala šestkrat zjutraj ; med vetrovi sta tekmovala severovzhodni in jugozahodni; poslednji je nastopil večkrat s precej šnjo močjo, enkrat celo viharno. — Hrvatske novice. — Za Str o ssrn ay er j e v spomenik je nabranih že 11.000 K. — Nova banska svetnika sta postala bivši zagrebški župan Adof p! M o-Šinskv in Jos. Evg. To mi 6 — Srbski in bolgarski umetn i ki in književniki so prišli 1. t. m. na umetniško razstavo v Zagreb. Sprejem je bil povsod najpresrčnejši. Srbi so položili na doprsni kip Stross- iep venec, rnčverja darovali va StrcsBmejerjev nik 100 levov. Bolgari pa so sporne Alfonza s prinaezinjo God-n a u g h t se uradno razglasi meseca junija, ko obišče kralj Anglijo. — Za zdrževanje gozdov in travnikov okoli Dunaja je predlagal magistrat občinskemu svetu, naj dovoli 30 milijonov kron kredita. — Posl. S o h r a 1f1 je baje zbolel za novo boleznijo otrpnenja hrbtnega mozga. — Akademiški senat vseučilišča v I n o m o a t u je ustavil disciplinarno preiskavo zoper vse italijanske dijake. — Rumunska kraljioa — nemška gledališčna pisateljica. Rumunska kraljica Elizabeta (Carmen Svlva) je spisala v nemščini petdejansko igro »Reine Liebe«, ki jo je dunajsko dvorno gledališče že sprejelo ter jo kmalu uprizori. K premijeri pride baje na Dunaj tudi pisateljica. — V morje je skočil v Niai grcf Bakunin zaradi izgub v igralnici. — Svojega moža je u m o rila iena višjega poštnega uradnika Zakocv'ja v Badapešti. Policiji je naznanila, da je mož izvršil samomor. * Jubilej cilindra. Kakor poroča neki pariški list, je minulo 18. aprila ravno 100 let, ko se je neki Anglež drznil priti na ulioo v Londonu v oilindru. Po mestu je nastalo razburjenje. Preden je pretekla urs, raztrgala je razjarjena množica eilin der na kose. Izšla je policijska pre poved, da ne sme nihče na ulico v cilindru, razun na pustni dan. Msd tem časom je preživel cilinder razne spremembe. Za časa Napoleona I je bil cilinder na igoraj zelo širok, krajce pa je imel visoko privihane. Napoleon III. je imel že zelo visok cilinder Iz svile. je šel žrebec za kobilo, je odgovoril priča Krizman : „Zato, ker je žrebec.u Sodba se še ni izrekla, ker se bodo zaslišale priče Še o tem, če je bilo Janezu Ponikvarju znano, da je njegova kobila hudobna. Mehanik Karel Camernik je 25. marca t. 1. s svojim motocikelnom tako naglo in neprevidno vozil mimo dolenjske mitnice proti mostu, da je zadel ob kamniti hodnik na mostu s tako močjo, da se je cev pri kolesu razpočila, Camernik pa padel na hodnik tako, da je za nekaj sekund kakor mrtev obležal. Ker so bili tudi drugi ljudje v nevarnosti, da jih Camernik s svojim motocikelnom ne podere, je bil obsojen v denarno globo 20 K, ozir. na dva dni zapora. aro Najnovejše ka španskega novice. — kralja Književnost. Gangl: Mare. Janez Trdina, smrtjo. Pesem. — „Ljubljanski Zvon". Vsebina majskega zvetka: 1. Pavel Grošelj: Prolog h Gregorčičevi slav-nosti, ki jo je dne 2 marca t. t. na Dunaju priredilo akad. društvo »Slovenija«. 2 Ivan Cankar: Polikarp. Povest. 3. M. P. Nataša: Tam v temnem lesu. Pesem. 4. Dr. Josip Tominšek: Četrt stoletja slovenskemu slovstvu na braniku. K petin dvajsetletn oi »Ljubljanskega Zvona«. 5 Dr. Ivo Šor i s: Saov za novelo. Povest 6 Kristina: Pismo. Pesem 7. M Murko: Milivoj S.-epel. 8 E 9. Dr. Fr. D erganc: lv. Petruška: Pred 11. Petruška: Na nebu inigljsjo zvezdioe Pesem. 12 Fr. Str nad: Anica Črtica. 13. Oton Zupančič: Mož na hribu. Pesem. 14. Dr. Fran II e s i č: Slovenski prevodi Schillerjeve »Pesmi o zvonu«. 15. Književne novosti. Iv. Can kar: Janez Trdina: Zbranih spisov druga knjiga. — Dr. Ivan Merhar: Iran Cankar: »Gospa Jadit« — »Slovenska Matica«. — Ferd. Lev. Turna: »V znamenju življenja« — Knjižnioa za mladino. — Kruci na slovenskem Štajerskem. — Oiebna dohodnina. — Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. — Dr. Josip Tominšek: Gradja za povjest književnosti hrvatske. — Dr. J.s. Tominšek: Letopis »Matice Srpske«. 16 Glasb Dr. Vlad. Fcerster: Simfonični koncert. 17 Gledišče. Dr Fr Zbašnik: Slovensko gledišče. A Drama. — B. Opera. — Cankarjeve drame v Čehih — »Jdssiks«. 18 Upodabljajoča umetnost. Dr. Ivan Prijatelj: Slovenski umetniki v duoaiski »Sece sij*'«. 19. M e d r e v i j a m i. Dr. F. IlešiČ: Šviat shw nnki. 20 Splošni pre gle d. f Josip Juraj Strosaneay»*r. — Janez Trdina. — »D*uštvo slovenskih književnikov iu časnikarjev«. — —Š—: Vega v inozemstvu. — Friderik Sohiier. — Don Juan Valtra. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Ižanska kobila pred sodi ščem. Janez Ponikvar iz Stoj pri Igu ima zelo hudomušno kobilo. Dasi je baje Že 17 mesecev breja, je vendar še vedno vsa muhasta. Niti žensk ne more pustiti pri miru. Če pa zagleda kakega žrebca, jc pa že vsa „v luftu". Prejšnji mesec enkrat je srečala Ponikvarjeva kobila JanŽljevega Žrebca. Kobila je bila izpuščena, žrebca je pa vodil 201etni Janžljev sin Janez. Ko je kobila ugledala mladega žrebca, začela mu je takoj dvoriti. Mladi Jan-želj je vpil ter z eno roko mahal proti kobili z drugo pa rinil žrebca od nje. To je pa kobilo tako razjezilo, da je brcnila Janžlja v desno in levo stegno. Umevno je, da se po žilah mladega žrebca ne pretaka voda, marveč vroča kri. Podrl je Jaežlja po tleh, kjer ga je kobila še dvakrat v ramo brcnila. Žrebec je nato začel skakati za kobilo, kobila pa muhasta, kakor je muhasta vsaka ženska stvar, je brcnila žrebeta v prsi. Na sodnikovo vprašanje, zakaj Telefonska in brzojavna poročila, Dunaj S. maja. Danes je bila prva seja državnega zbora po Veliki noči. Poslancev je le malo navzočih, galerije so skoro prazne. Novo izvoljeni socijaldemokratski poslanec Resel je prišel v zbornico z rdečim nagljem. Njegovi tovariši, ki so imeli takisto v gumbnicah rdeče naglje, so ga burno pozdravili. V zbornici so navzoči vsi ministri, tudi novoimenovani vodja železniškega ministrstva dr. Wr b a. — Na predlog referenta Stazinskega se je imunitetna zadeva dr. Tavčarjeva odložila z dnevnega reda. — Dunajsko kazensko sodišče zahteva na podlagi tožbe posl. grofa Sternberga, da se izroči posl. Kramar. Nato je Vsenemec Malik v dveurnem goveru utemeljeval svoj nujni predlog v zadevi nekega vojaškega kapelnika. Govora ni nikdo poslušal, razen par ožjih njegovih pristašev. Na njegova izvajanja je odgovarjal domobranski minister Schonaicb. Nujnost Malikovega predloga se je odklonila. Pričela se je razprava o novem carinskem tarif u. Govorilo bo pet referentov. Prihodnja seja je jutri. Dunaj 3. maja. Sekcijski načelnik v vojnem ministrstvu H e -ckensaum je umrl v starosti 70 let. Varšava 3. maja Socijalno demokratska stranka je sklenila z ozirom na dogodke 1. maja proklamirati splošno stavko. Varšava 3. maja. Kakor se zatrjuje, je bilo 1. maja v celem ranjenih in ubitih 300 oseb, ki so večinoma delavci. Ustreljenih je 55 delavcev. Lodz 3. maja. Na Aleksandro vski cesti se je včeraj razpočila bomba, ne da bi napravila kake škode. Storilca, ki se je skril v bližnjo hišo, so zasledovali kozaki, ki so pri tem ubili tri osebe. Tu stavka sedaj 75.000 delavcev. Petrograd 3. maja. „Svjet" piše, da so prišli na sled velikim poneverjenjem v vojni intendanci. Izginilo je baje več milijonov rublje v. Kompromitiranih je ve<5 višjih častnikov. General S al a liski, ki je bil najhujše kompromitiran, je izvršil samomor. Petrograd 1. maja Daputa cija starovercev iz Petrograda in Moskve se je poklonila v posebni avdijenci carju Nikolaju, da se muzahvaliza proglašeno versko s vobo do vseh ver oiz po v e d anj. Rusko-Japonska vojna. London 3. maja. Brzojavke iz Singapora potrjujejo, da je eskadra admirala Neboga-tova že 2 9. aprila plula mimo Singapore in da se je sedaj že brezdvomno združila z admiralom Roždestvenskim. London 3. maja Iz Šacghaja se poroča, da je Rusija najela znova več brzozozuih parnikov, ki bod© imeli zgolj to nalogo, da do-ženejo, kje se nahaja Togovo br odo v je. Iz tega se sklepa, da Roždest venski nima namena, takoj odpluti sedaj, ko se je združil z eikadro admirala Nebogatova, proti Vladivostoku, marveč se hoče na vsak način preje spopasti s Togom. Avstrijska specijalitet«. Ka želodcu bo-.ehajočim ljudem priporočati je porabo'prist-nega „Mollovega Seidlita-praska'*, ki je pre-skuseno domače zdravilo in vpliva na Želo dec krepilno ter pospe Mino na prebavljen je in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben Đ. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 7—6 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje n«J boljše priznan* TaDiiochiDio tinta katera okrepeuje o d utira- nj uje luske in preprečuje Izpa-duiit- I tir 1 steklenica z navodom 1 H« Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, specijalitet! najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod I. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka y Ljubljani, Rešljiva cista it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubiL mosta 21—18 Zahvala. Prostovoljno gasilno društvo v Bizoviku se prav goreče zahvaljuje visoko-rodnemu gospodu Fidelisu Terpincu. nasledniku lastnika tovarne Da Fažinah za velikodušni dar 100 kron, ki ga je naklonil gasilnemu društvu za delovanje pri požaru dne 21. marce t. I. Prostovoljno gasilno društvo Bizovik pri Ljubljani. Umrli so v Ljubljani; Dne 1. maja: Helena Pečnik, sprevod-nikova hči, 16 dni, Cerkvene ulice 21. 2iv-ljenske slabosti. Dne 2. maja: Marija Kruleč, železniškega uslužbenca žena, 64 let. Sv. Petra cesta 101. Jetika. — Emilija Napret, zasebnica, 76 let. Erjavčeva cesta 4, Ostarelost. borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni koral dan. bone 2. maja 1905. Saloabeisi £>a|>lrji i i majeva renta . . . srebrna renta . . . avatr. kronska reuta 4#/ P/ alata 1 ogrska kronska alata * so ■V/. »■/■•/. i ■ •' * t 10 i' SL 41/ °/ 41.' C/ 1 I /l i°'0 posojilo dežele Kranj ka . 41 / 0 posojilo mesta Spi let . IV/. m 9 Z*4ar . l7s*/» bos.-here. tel. pos. 1902 , češka dež. banka k. o. n m i G. sat. pisma gal. d. hip. b. pest. kom. k. a. s. 10% pr....... tast pisma Innerst. br. „ „ ogrske een. dež. nr....... a. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. češke ind. banke . 4c/0 prior. Trst-Porec" lok. itd. 4°/0 prior. doL iel..... ••/« * jn». žel. kup. V/, . •V i p08- p* ■ Srečke. -b-eeke od 1. 1860v, . . . . . n n 1864 ..... B tizake...... r sem. kred. 1. emisije • » » 1» U« 9 • a ogr. hip. banke . . • w srbske k fra. 100* -„ tarške...... Jasilik« srečke . . ttreditne * a .... •uomoške » . . SrakoTske a L^abljanske „ » 4trst rod. kriia „ . . . Ogr. n e „ . • • šadolfore B . , . . ^aJebnr&ke „ ... Danajske kom. „ . . . . inine Železnice .... Oriavne ieleaniee . . . 4. vstr.-ogrske bančne deinie« k v rti. kreditne banke . . Ogrske „ » . . £i«noatexiske „ . . Pramogokop v Mosta (Bril*) AJpinake montan .... Praćke Žel. tndr. dr. . . . tv;iua-Mar&uyi..... Trbov^ske prem. družbe • kvstr. orožne torr. družbe . $eške sladkorne družbe 3. kr. eekm ..... 20 franki....... tO marke....... Sovereigna ...... kfarke........ Laški bankovec..... Sublji........ Dolarji........ 100-50 100*25 100*60 119*45 »7 95 118 16 99-60 100- 50 IO*)*— 101- 65 10016 10016 101 30 10760 100-50 100-60 10016 100 — 100- 76 99'— 99-60 318 60 101- 16 193*06 S89 26 169 60 310 — »08-— 280-— 109 — 143 90 ti 75 t85- — 78 -89-66 -57 50 b7 50 36*— 74*— 638-50 90 25 664 51 1«47 — 664 2 S 776 14 7 50 644 - 63J 7C-«660 — £55--263*-620 -166-— 11-28 19( 6 89*44 S3-94 117-20 96-4<> 162 60 4*84 100-70 100-45 100- 70 119 65 98*15 118-35 101- -101*50 10C- -102 60 100-75 100- 45 IC-2-10 108-55 101- 60 101-lC 10115 101-101-75 100- -320 00 102 16 195 65 2*3 26 17 t 60 316 50 316 60 286 20 114*50 144 90 29 25 495-— 62-60 »5 — 72 -69 60 39-80 69 83-70 648 50 91 25 665 BO 1657 — 665 26 777 — 248 50 548*— 634 75 2672 ~ 555-50 269 — 626 - -166 — 1132 HH9 2362 24 02 117*40 95-60 263 25 6 — Žitne cene v Budimpešti. Due 3. maja 1906. Tereifclii. Plenica aa maj . . . . „ 100 kg. K Pienlea . oktober . . . B 100 Soruaa „ maj » • • • ■ 100 Oves maj 100 s • • » 18 32 17 »4 1498 13 94 Kfolatt-*. 10 vin. vUye. as Al aaa-a krivcu inl Opravnifitvu našega lista b'n preisko-l Za družbo sv. Cirila In Mu.. -»r<£ Jože Agrefl, odvetniški uradnik v Ure. K 12 — kot izplačano stavo v Voljčac?< gostilni na brež Skem kolodvoru — C. 1 Eli Tavčarjeva v St. Vidu pri Vipj K 210, kot izguba vesele družbe ori baif canju v Tarncu v Št. Vidu pri Vipavi. Vesela družba pri Figo?cu v Ljubljani, Cerar, Perši, Bakovnik in Avsec K 10; — Skopaj K 24 48. Živeli! Za Prešernov spomenik: Gosp. dr. Novak, odvetniški kand., v Ljubljani K loj z geslom: , M J. pred sodiščem poravna zaušnica". Nazdar! Za Učiteljski konvikt : Ga. Dinca Tavčarjeva v St. Vida pri Vipavi K 2J kot izguba vesele aružbe pri balincanjj] Turncu v St. Vidu pri Vipavi. — IIvj lepa ! Vsoto smo izročili g. Dimniku. LXIII. izkaz o darilih za Prešernov spomenik. K 49769 m 104 121 1 3>. Prenos .... I?an Kruleč, c. kr. vad. učitelj . Plesalci v gostilni „Pri mesečnem svita"......... Ivan Hribar župan..... X+Y+Z ......... Ivan Hribar, zbirka na njegovem kegljišča v Cerkljah .... PavsT Lozar, ostanek slanikove večerje......... Josip Stritar, c. kr. profesor na Dunaja.........tJ Štefan Kljun, posestnik v Ljub- ^ -ja«1.....•....., 4 Dr. Juro Hrašovec odvetnik v Cela......... Dr. Jcsip Sernec...... Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji Dr. Otokar Rybaf odvetnik v Trstu Elija Predovič, veletržec v Ljubljani .......... Dr. J. Kol&ek, odvetnik v Laškem Viktor Rohrmann, veletržec v Ljubljani........ I. Knez, veletržec v Ljubljani . . Dr. Fr. Rozina, odvetnik v Mariboru .......... Janko Ćesnik, trgovec v Ljubljani Ivan Hribar, žnpan..... Skupaj . . 10 lo-. 2< II 20-1". m 10 61V . K 50101 Dr. Josip Stare, blagajnik. Meteorologično poročilo' ftitna u»d morjem S0e-9. Hr&dnjJ zračni tlak 736-0 cS 2 ;as Stanje . baro-"HH metra 9. zv. 7. r]. 2 pop 738 0 738 3 7378 o S S o 3 Eh 5 Vetrovi Not 14 7 sr. jzah. jasni 112 219 si. svzh. jdel. oblajkoč sr. jzahodl oblačno Srednja včoraisnja temperatura: 10 aormale: 1^3°. — Padavina 00 mm. Cele f Globoke Žalosti potrti naznanjajo podpisanci ža'ostno vest o smrti pre-Ijubljene. n^boljše matere, ozir. ta>o-in stare matere, fospe Karoline Persclie c. kr. visjesodnega svetnika vdovo ki je danes, 3. maja ob 1 /4 7 uri zju traj po da\jsi bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno za spala v Gospodu. Truplo drage pokojnice se bo v petek 5. maja, ob 3. uri popoldne v hiši žalosti na Marijinem trgu št. 3 slovesno blagoslovilo, nato pa na pokopališču pri Sv. Kristotu položilo v rodbinsko rakev. Svete zadušilo mase se bodo »lu žile v farni corkvi Marijinega Ozna-nenja. 144 i V Ljubljani, dne 3. maja 1905. Rudolf Persche, o. kr. <»kr. sodnik, P. Bernard Persche, opiavnik opatiji Rein, Alojzij Persche, trgovec, >inovi. — Albina in Marija Persche, aeeri — Jeanne Persche, roj. Furlan Mici Persche, roj. Materleitner, suehi. — Linca in Herl vnuka Prav potrtega am naznanjajo poti pisanei vsem sorodnikom, prijatelj8m in znancem žalostno vest, tla je njdi iskreno ljublj. ni oče, oziroma ded in tast, gospod Adalbert Zelenka c. kr. poStni sprevodnik v p. dne f. maja ob polu 1. uri pf oMar po kratki hudi bolezni, previden | n zakramenti za umirajoče, v 73. letu doba blaženo zaspal v Gospodu. Pogreb bo v četrtek dne 4. maja ob polu 4. uri popoldne iz hiše iaJoati Barvarska steza štev 5 ^*oljau>ka cesta) na pokopališče k Sv. Krištofu. Sveta maša zadušnica se bo dar.» vala v župni cerkvi pri Sv. Petru. Prosi se tihega sožalja. V L j ubij a ni, du« i. maja 1906. Adalbert Zelenka, c. kr. poštni upra vitvlj. Edvard Zelenka, tovarnar, sinova. — Elizabeta Zelenka roj. Fmotti Fant Zelenka roj. Roth, snehi. — Greti, Hans, Erna in Fran, vnuk i in vnukinji. — Terezija in Jožef Papst, sorodnika. 1439 Pri IO 1362-3 ioiiakega i Anton-7im se kliče dedič, čigar bivališče je neznano. C. kr. okrajno sodišče v Višnjigori naznanja, da je u mrla dne 21. svečana 1905 Ana Miktavčic iz Oselce št. II zapustivŠi naredbo poslednje voljo. Ker je sodišču bivališče njenih otrok Matija in Ane Miklavoič neznane, ge pozivi ata taista, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javita in zglasita za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z j^lasivšimi se dediči in z njima postavljenim skrbnikom. C. kr. okrajno sodišče v Višnjigori, odd. L dne 21. aprila 1905. Jtajboljše za OaSe zdravje! 1223—5 Neglede na dragoceno izdelgvanje te Izvrstne iz čistega soka svežih Jabolk obstoječe namizte p'jače, prodajam isto zaradi splošnega razširjenja se 3 Pristen samo z varstveno znamko: ,,1-MJoe angel". Izdelovalnica za CERES, Viljem Schicht, Ringelshain B. Ces. ki. avstrijske M državne železnice. C kr. ravnateljstvo drl. isTemtes v Beljaka. Veljaven od dne t. maja J 905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. nri 24 m ponoči oaobi i tlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čea Selathal v Auaaee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m ijutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, F-.suaensfeste, Ljubao, Danaj, Cea Selathal ? Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine ?are, Heb4 franeove vare, Prago, Lipsko. čez Amstett^a na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne oaobni vlak p Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, I- i- z več stanovanji in dvema prodajalni-cama. Pogoji so jako ugodni in bi bilo takoj plačati samo 10.000 gld., drugo pa bi lahko ostalo na hiši. Več se izve pri lastniku Jožefu Seidl v Spodnji Šiški ali pa v go-sfilni „pri Figovcu" v Ljubljani vsak dan ob 9. uri dopoldne. 1434—1 Popolnoma opravljeni prostori za manufakturno trgovino v hiši št. 25 na Mestnem trgu v Ljubljani se dajo v najem. Ravnotam so tudi ceno naprodaj šteiaže, pndelni itd. Več v zavarovalnični pisarni v I. nadstropju iste hiše. 1436—1 Zenitna ponudba. Lastnik tvornice v bližini Ljubljane, ki mu docela manjka znanja z damami, bi se rad oženil z ne premlado premožno devojko. Samo direktne ponudbe pod najstrožjo diskrecijo se prosijo pod Šifro: „Rodovlnska sreča", glavna poŠta v Ljubljani, poste restante, proti inseratnemu listu 1431—1 Vinska trgovina N S 3van Gašparini Gržina in sin opusti kupčijo v Kamniku na Kranjskem In se preseli v pulj, Via di Circonvallazione št. 1 ter se priporoča slavn. občinstvu tudfzanaprej s prav izvrstno postrežbo. Vzorci se odpošiljajo poštnine prosto. Nizke cene. 1401—2 Stavbeni les, apno in pesek se proda v četrtek, dne 4. t. m. iz konkurzne mase Gregorja Stanonika v Rožni dolini, in sicer na knali pri hiši štev. 145. Stare smrečje dile, — smreČji okrogli les, — emrečji tramovi okolu 400 komadov, od 2 m do 10 m dolgih in od 3 4 do 6/8 in 8 10 širokih, — 10 hrastovih debel po 2 do 3 m dolgih, — novih smrečjih dil okolu 1700 komadov po 1 colo debelih, — tri orehove dile po 2 m dolge, 4 cole debele, — stari les za drva, — 12 starih zidarskih zabojev za malto, — 14 m9 finega peska ; lestvice, — 300 kolov za fižol, — 16 metrskihcentov mrve, — osem vozov gnoja, — uga-šenega apna okolu 44m9 in nekaj starega lesenega orodja. Prodaja bode v Četrtek, dne 4. maja popoldne ob 3. uri v Rožni dolini pri hiš! št. 145. Kupnina se plača takoj. Kupljeno blago se po plačilu vzame in odstrani najkasneje v 8 dneh. Za ohranitev še ne vzetega blaga se ne jamči. Inventarna cena se prijavi pri dražbi. Inventar pa je na razpolago za vpogled vsak dan pri podpisanem. Dr. F. Papež 1427-2 upravnik konkurzne mase Stanonlkove Nič boljšega za pečenje Pristno samo z varstveno znamko jjCereš ■ prazenje kuhanje nego jedilna mast iz svežih kokosovih orehov okusna, lahko pre-I bavna, Jzdatna v rabi, jako cena jedilna mast. živil „Ceres" Msbai Častita gospodinja! Jedilna mast „Ceresu ni umetna mast, nego čisti prirodni proizvod. Ni je tolšče, ki bolj prijala človeškemu organizmu nego maat kokosovih orehov. Zaradi lahke prebavnosti je to najboljša jedilna mast za ljudi, ki^bolehajo za slabim prebavljanjem. 1101—8 342 Stanovanje na Bregu št. 2, z 2 sobama, kuhinjo in shrambo, se takoj odda. Več se poizve v I. nadstropju iste hiše. 1405-3 Deček ki ima veselje učiti se dimnikarstva, SCiT""9" se tafcej sprejme. : *~ - XU T- Naslov pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". 1411 2 ISvanjT s o sobami v I. nadstropju hiše št. 20 na Rimski cesti se odda s 1. avgustom. Vpraša se pri F. Supančiču istotam. Pozor! I. kranjsko reklamno podjetje W. K. NUClC,] Ljubljana, SelenburgoTe ulice st. f> (M i—t da izide v kratkem 1436—1 S Redka prilika S ggf Očividno ceno! -gjg 500 nakitnih stvari samo f sf«I. «5 kr. Prekr. pozlač. preciz. ura, ki natančno gre s Sletno garan. in s prim. verižico, mod. moška sviln. kravata, 3 ff. žepni robci, mičen moški pistan z imit. kamnom, prekr, usej. denarnica, prekr. žepno toal ogledalce, par manš. gumbov, 3 naprsni gumbi; 3" , doble-zlato s pat. za-pono, fin nikljast pisalnik, presrčen album b 36 slikami, najel, na svetu, eieg. par. broša inovost\ par butonov iz sim. brilj., kaj podobno, 3 Šaljivi predm. v veselje mladim in starim, 20 važnih kor. predm. in še 400 razi stvari pri hiši neutrpnih. Vse skupaj z uro vred. ki je sama vredna denarja, samo gld. 175 Po povzetju ali če se pošlje denar naprej 1437 razpošilja eksportni dom A. GELBj Krakov 11. Brez rizika, kir se neugaj. nazaj vzame. Prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvor-nic za okna in prodajalnice. a. SZEBIC Zagreb, Ilica 40 priporoča 505—7 svoje priznano solidne, točne in cenene proizvode. Ceniki zastonj in franko. Modna trgovina RUDOLF JESENKO Stari trg št. 13 priporoča 172—19 veliko zalogo modnega blaga za dame in gospode iz najbolj renomiranih tovarn. Vedno najnovejše kravate. Edina zaloga uatentovaniii kravat z zraven epadajočim gumbom. IVedose^ena novost Z I Bluze, spodnja krila, predpasniki, šerpe, žepni robci, damske čepice« glace in trikot rokavice, moške in damske nogavice, belo in trikot perilo Solidno blago. Nizke cene. Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani' Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000"- Rezervni zaklad K 200.000"—. Zamenjava la ekskomptuje Sa|a predujme na vrednostna papirje. Užrebane vrednostne papirje in 2*a^a.r-a.'je srečke proti vnovCuje zapale kupone. isrujrzni izg-o/lol. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije jijC E8koin|»t lu tukitMMo i« OtjT Bormu.* naročila. ~T&J± proti moral, a krivcu in Jn preiskn '»rij I Podružnica v SPLJETU. Drnaritf vloge sprejema 9 tekočem rakunu ali na vsožne knjižice proti jgodnim onrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdieja. H—51 Promet s čeki in nakaznicami. OD la jedilno mast pošilja po 78 v. klgr. v vsaki množini firma LAD. URBAN & spol., Prfga-Žižkov. Krasno izbero ^©nfel^eije za dame i» deklice X X kakor tudi manufakturno blago vsakovrstne preproge i. -t. a. 19 p r 11> oro r u A&isn Ur Ljubljana Špitalske ulice štev. 7. S CV'Qfr- ^C3,oslžsl za odraslo. *MK* Vse to se bo izvrševalo pod osebnim nadzostvom dr O razna* ki daje pojasnila ob svojih ordinacijskih urah od 9-10. dopoldne in od 2—3. popoldne v Wolfovih ulicah št. 12, I. nadstr. PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE. TELEFON 154. NAJFINEJŠE B/IRVE Zfl UMETNIKE DRfl. SCHOEMFELDR & KO. V DtJSSELDORFCJ FIHE OLJNATE BARVE ZA jjjfTilTilJE DRP- SCMOEMFELDP & KO. V DOS (PUšlCA 20 VIN.) MEGLA, IN PREDLOGE SLIKARSKI PflFIR FLflTMO, ČOFltC IN VSE DRUQE FOTKEDStlNE APARATE, BARVE ŽQdLNO 5LIK/1NJE VELIKO IZBIRO LESENIM IZDELKOV Zfl VŽIQflM]E ih POSLIKPhJE imptp TOVARNA OLJNATIH BARV, LAKOV IN FIRNEŽEV MIKLOŠIČEVA CESTA 6 LJUBLJANA^ ČOPIČI. — BRONCE. — KARBOLINEJ. — LIM. Sezona od 1. maja do konca oktobra. Stanovanje s krasnim razgledom, 8 4 sobami, ve rando iii pritiklinami, se odda za avgustov termin na Gruberjevem nabrežju št. 6j I. nadstropje. VeČ se izve istotam. i42w Cene stanovanjem do 1. junija in od 1. se tembra 25°/0 pod tarifo. Od 1. junija interuib.ana telefonska zv«-z vv Krapinske * Toplic Hrvatskes Leta 1904 je biio 5120 ijudi. Od za gorjanske železniške postaje Zabok-Kraj ske Toplice oddaljene eno, od postaje gatec, lok. žel. Grobelno • Rogatec, pa di uri vožnje. Od 1. maja vsak dan omnib k vsaktmu vlaku proge Zabok • Krapina toplice, k postaji Rogatec k popoldan? vlaku. — 30° do 35° R (37. d *:>o gorke akratoterme, ki eminentno vplivaj proti protinu, mišični in čienski revmi I njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevi giji, kožnih boleznih in ranah, kron Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri na;; liCnejSih ženskih boleznih. — Velike : slnske, separatne kopeli, kopeii v banja in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnic (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilni gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre ne drage restavracije; stalna topliška godbi Razsežni senčni sprehodi, prostor za te nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. E Mai. — Brošure se dobe v vaeh knjiga nah. Prospekte in pojasnila pošilja 1340—3 kopališko ravnateljstvo. Ki Slovenske muzikalije ravnokar izšle! Govekar Fr.: Rokovnjači, uglasbil Viktor Parma, kom pletno K 10*70. Pos amezno: 1. Otivertura za klavir . . K 2&1 2. Kuplet za moški glas s klavirjem......„ T— 3. Zora vstitja, za sopran s klavirjem......„ 1 — 4. Cvetočih deklic prsa bela, samospev (sopran), z mešanim zborom ob spremil evanjn klavirja . . . 2'— 5. Mladi vojaki, koračnica za klavir in petje . . . . „ 1*20 6. a" Oj zlata vinska kaplja \ ti, sanv spev z moakim zborom. „ 3"— b) Povsod me poznajo, samospev iz ,,Zdravic" Govekar Fr.: Legifonarji, uglasbil Viktor Parma, kompletno K II 20. Posamezno: 1. Zapoj mi, ptiiMca, glasno, pese:^ za sopran s klavirjem . KI: 2. V petju oglasimo, moSki zbor s klavirjem . . . rSO 3. Kuplet za moški glas s klavirjem......,, 1*— 4. Romanca, samospev (tenor) z moškim zborom ob spremljevanju klavirja . „ 180 5. Ptička, pesem za sopran s klavirjem.....„ 120 6. Skoz vas, koračnica. Po besedah J. Stritarja. Za klavir (s petjem ad libitum) „ 120 7. Sezidal sem si vinski hram, samospev z moškim zborom. Za petje in klavir iz „Zdravic"..... 3~ Dalje: S268-£b Viktor Parma: Mladi vojaki, kortfr niča s petjem ad libitum. Že B daja.........K 1*20 Viktor Parma: Mladi vojaki, za citre......„ 1 • - Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpourri po slovanskih napevih . . . . „ 2 50 Viktor Parma: Triglavske rože, valček po slovanskih napevih.......„2^ Viktor Parma: Zdravice, za petje in klavir.......3 — p* » za rr P1 ni v »S P< P1 v P^ VI ni Bi ■t đl P< d st n ii či 8« r s! d n J* šl ii s n B1 al P 81 •i V P U H J Žlrovnik Janko: Narodne pesmi z napevi, I. zvezek K 120, po pošti K 130. Žlrovnik Janko : Narodne pesmi z napevi, II. zvezek K 1* — po pošti K 110. Največja zaloga muzikalij v Ljubljani Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica muzikalij obsega 10.000 številk. Mesečni abonemenf s' premijami-Razpošilja tudi na zunaj Oton Fischer trgovina z muzikalijami v IJubljm Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr.Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne**. 26 QX