12. štev. Ljubljani, v t 4. novembra 180 Letnik VIII. 'nseratl ee snwk-niajo in velja ris «,duh vrsta S kr., če se t ska Ikra', i o » • - n u «i * ii ii n ' i ?ri večkratnem tiFÉuri'i •< ce ui primemo cmaiij**. Rokopis ie ne vrar-ajo, uefruiihovnij Luama se ne »tirejemiijo S roonino prejema oi'r.;vni (ao nistracija) in okni - iicim •■<; Dunajski cesti St. I ö v Mciiija-ovi kisi. II, nadstropji. Po pošti prejemar veliš : Za ceio ieto 10 gl. — kr sa poi ieta 5 ., — ., r.a četrt ¡et 'i „ 50 ,, V administraciji velia : '/.h ceio jen» 7.a poi '.cta za Htrt ifrn V T 40 kr ., 20 „ ., :o Politimi list za slovenski iiaroi, ..JUDljani :ia lom posuian velia >>0 kr. več »a ieto. 'J VredniStvo ie Iločuo nlice št. 5 izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Avstrija in Srbija. Avstrija je v prepiru s Srbijo in to zavolj kupčijske pogodbe, ki je Srbi uečejo sprejeti. Na pritisk avstrijske vlade moral je Ristič odstopiti, ta pa grozi, da ga uarod srbski ne bo zapustil in da nebo podpiral ministerstva, ki bi ne znalo braniti srbskih koristi. Avstrijska vlada pa zopet dolži Srbe, da so sumo trmoglavi iu da pogodba za nje ni tako neugodna, češ, da je Avstrija s Švico enako pogodbo brez vsacega prepira sklen la. Nam ua naše veliko obžalovanje ta pogodba nataučueje ni znaua, in tudi ne more biti, ker je dozdaj še le v obravnavi med diplomati ; zato tudi ne moremo razsoditi, kdo ima prav. Ristič pravi, da pogodba pomeni popolno gospodarsko odvisnost Srbije od Avstrije, in da se to ne vjema s samostojnostjo Srbije. Temu nasproti pa se tudi mi Avstrijci lahko pritožimo, da hoče Nemčija še nam , ki smo velesila, usiliti eolno zvezo, in da smo tudi mi moraii privoliti Nemčiji kupčijsko pogodbo, ki je le Nemcem ugodna, nam pa prej škodljiva. Z istim pravom moči hoče zdaj tudi avstrijska vlada malo Srbijo prisilit*, da sprejme kupčijsko pogodbo, kakoršna je Avstriji všeč. Nekteri naših šovinistov, posebno na Madjarskem, groze Srbom že z vojsko, ako pogodbe ne sprejmejo. Knez Milan je zavoljo tega v veliki zadregi Rističa je moral, akoravno nerad, odpustiti, pa zdaj ne more najti druzega ministerstva. posebno tacega ne, ki bi bilo baronu IIaymer-letu v vsem pokorno. (Ta članek je bil pisau že prej, ko je bilo novo srbsko ministerstvo sostavljeno.) Da bi bil Marinovič na- Ilankovčar. Dogodba na sodnijske spise naslonjena, (Dalje.) Jud. Ni prav, da smo se pečali zdaj preveč z ljudmi vsaj na videz srečnimi, pogledati moramo tudi po Izaku Bartelesu, kteremu je Janez že kupljeuo in zaarano nevesto pred nosom vzel, ter odpeljal se ž njo v daljno Italijo, kamor ne more zanjo Izakov denar. Ubogi Izak! Revež, ki si! Kako rad bi menjal zdaj s tistim mladim Izakom, ki je naučivši se za s.lo branja in pisanja, prišel k stricu v mesto sem, ki je potem po raznih špekulacijah, pri kterih je bilo vsega več ko poštenja, prišel do nekoliko premoženja in precej nosne kupčije z raznimi deželnimi pridelki, do kupčje , pri kteri Be dii posebno iz kmetiške nevednoiti iu posojevanjem denarja na pridelke prihodnjega leta zuslužiti krajcar, goldinar, stotak, tioučak, na čisto varuem potu, da pravica ne more do kože. Kaj neki je motilo tega Izaka, da je hotel hitreje obogateti! Je li, Izak Barteles, če bi ti tega Izaka zdaj, ko Bediš pod ključem in imaš časa odveč, da rnenjen za prihodnjega ministerskega predsed-nika, to ni nič res, ta vest se preklicuje ; reč smemo, da se nam je koj od početka neverjetna zdela. Nekteri avstrijski listi vidijo v kupčijski listi vidijo v kupčijski vojski b Srbijo veliko škodo za avstrijsko trgovino, in „N. fr. Presse" je že opominjala k treznosti in miroljubnosti, češ, da je bolje, ako se s Srbijo z lepa pogodimo, nego da delamo sebi in Srbiji škodo s trmoglavostjo. Nasprotno pa je Madjarom še prav, če se vsa kupčija s Srbijo neha, ker potem svoje poljske pridelke lahko za toliko dražje prodajo, v kolikor jih ne bo več ovirala srbska konkurenca. Zato so pravi šovinisti zoper Srbijo na Ogerskem doma; poslanec Falk je Iluymerleta skor očitno poživljal k vojski zoper Srbijo, ko je te dni pri razgovoru o srbski kupčijski pogodbi v delegaciji rekel ministru zunanjih zadev: „Besedi je zdaj zadost, zdaj pokažimo dejanja!" S tako lahkomišijenim in prevzetnim po stopanjem , kakor ga priporočajo ti šovinisti zoper Srbijo, nikakor ne moremo b.ti zado voljni. Ni dvom», da velika Avstrija premaga malo Srbijo; pa kaj si s tem pridobi, ako pa ob enem zapravi s mpatije srbskega naroda. Ako hoče Avstrija svojo moč na izhodu razširiti , mora tamošnje narode z ljubeznijo iu pravičnostjo k sebi privabiti, uikakor pa podjarmiti jih s surovo silo. Kako hoče Avstrija svoj upliv med Slovani povekšati, pa seogiblje slovanske politike, ter pusti može na ki m lu, ki ravnajo v protislovenskem duhu? Le ako se Slovan postavi za ministra zunanjih zadev, le potem zna napočiti za Avstrijo nova doba, le tak bi bil zmožen, sprijazniti državo z bal-kansk ini narodi in privabiti jih pod zaščit in varuštvo Avstrije. S takimi sredstvi pa, kakor se nam priporočajo od madjarskih šovinistov zoper Srbijo, pridobiti si znamo ie takih podložnikov, ka-koršui so naši „irredentarji." Pomisliti pa je še treba, da za Srbijo stoji Ilnsija, in če se spremo s Srbijo, riskiramo lahko vojsko z Rusijo. V tem slučaji pa nam že Italija za hrbtom preži, če Bmo mi res tako močni , da bi smeli taka dva sovražnika zaničevati , to razsoditi prepuščamo pametnim bralcem ; če bi sami izrekli svojo sodbo, očitali bi nam morda pomanjkanje patriotizma, ako bi ne hoteli priznati, da smo v stanu, vse Ruse in Lahe na želji pojesti. Ta zveza z Nemčijo je nekterim ljudem pri nas čisto glave zmešala, da bi le kedaj ue vstali s prav hudim mačkinim stokanjem ! Državni poslanec princ Windischgrätz pa „Laibacher Wochenblatt." Pred nekimi tedni smo obširneje poročali o popotovanji državnega poslanca princa Win-dischgiiitza po okraju kočevskem. O neljubem dogodku v kočevskem mestu, kteri se nam je pozneje poročal v drugem dopisu, smo tedaj molčali, in bi tudi zdaj o njem ue govorili, ko bi ne bil „Labacher Wochenblatt" tega dogodka in kneževega potovanja sploh čisto narobe zasukal. Ta umazani listič, ki je vreden nasledn'k nekdanjega „ljubljanskega bu-teljna", v svoji 8. številki od 9. oktobra naj- bi se lahko izobražil celo za rabiuarja, dobil pred-se, bi mu gotovo govoril tako: „človeško življenje je dosti dolgo odmerjeno, da si človek pridobi bogastva brez posebnega duba in dela rok, le z golo prebrisanostjo in trdosrčnostjo. Koliko je na svetu stvari, ktere lahko molzeš! Ni treba, da bi ^e podal na naglejšo, a tudi nevarnejšo pot obogatenja. Če pa že skušnjavi nisi bil kos, razen tega ti je pa sreča tvoja orodje za to kar v roke stisnila, in če si ti, porabivši to naklonjenost sreče prišei do večega bogastva, zakaj se vjameš potem na žensko, o kteri že Mozes pravi, da je na svet prinesla vse zlo!" Nesrečni, neumni Izak! Zdaj sedi ali marveč čepi v kotu svoje ozke ječe, raztarnal iu razbutal ob čelo se je bil že toliko, da je spoznal, da vse to nič ne pomaga. Zaslišan je bil že dvakrat, trdovratno je trdil pri izpraševanji svojo nedolžnost, ali preiskovalni sodnik je ravno toliko verjel njegovim besedam, kakor ou gol.m obljubam brez podpisa ali zastave. Pokazali so mu tudi lep zvezek ponarejenih desetakov in dve plošči ter trdili , da iso vse to pri njem , v njegovi sobi našli, ali j on jc prisezal pri Izaku in Abrahamu, da on o vsem tem nič ne ve; zarotil se je, da, če bi bil kaj tacega ie slutil, bi ne bil v svoji sobi mogel nikdar mirno spati, in če bi bil eno ali drugo le videl, s fijakerjem bi se bil peljal po slavno policijo, da bi mu rešila,, nedolžnost. Vse to je bilo zastonj, neverni sodnik ga je poslal nazaj v ječo, češ, naj si vso to reč dobro premisli in če se bo kaj nadrobnejega spomnil, naj le brž sporoči mu, kajti on, sodnik, je pripravljen zaslišati ga vsaki dan, kakor mora tudi on, jetnik, biti pripravljen vsako uro, ker sodnije ni volja njega brez sodbe pustiti za vse žive dni v ječi; ona bo poizvedovala zunaj , on pa naj med tem poizveduje znotraj, v sebi, in če bo on prej na pravi sled prišel, tem bolje za-nj, tem manj časa bo čakal Bodbe. Izak Barteles čepi toraj v koti in prežveka vse to. Se ve, da prvo premišljevanje, ko so se valovi vlegli, je: „kdo li me je spravil v to nesrečo ?" Bankovcev v omarici pod trupom ni videla še ž.va duša , razen njega ni vedelo nobeno človeško bitje za to skrivno shrambo. Spečani baukovci so zleteli po svetu med ljudi, da ni nihče vedel, od kodi so pri- prej v nekem spisu smeši kneza Windiscb-griitza, češ, da glavna oseba pri omenjenem popotovanji ni bil on, ampak poslanec K lun, in knez le njegov sodrug (Mitiiiufer). G. Klun nima nobenega vzroka obiskovati kočevskih volilcev , ker on v tein okraju ni bil voljen, ter je le kot vljuden sosed zarad drušine Bpremljal kneza, ki po omenjenih krajih prej še nikoli ni hodil. Tako so tudi povsod o tem spremstvu sodili, ne izvzemši „prebrisanih" Ribmčanov. Dalje trdi omenjeui spis, „da so le „kleri kalci" v Slovenski vasi kneza sprejeli s strel-jaujem, drugim Kočevurjem pa se je zdelo breztaktno, da je knez k nemškim volilcem prišel v družbi duhovnega gospoda, č gar (?) list „Slovenec" je unidan priporočal odpravo kočevske g muazije ter jako nepristojno (?) ogrdil njenega vodjo, ki z velikimi osebnimi žrtvami revu m učencem sosednih kočevskih vasi oskrbuje podporo". Kar se tiče kočevske gimnazije, za gotovo vemo, da bi se bili uaši slovenski poslanci, ako bi bilo treba, za ujen obstanek enako goreče potegnili, kakor za gimnazijo kranjsko, ker so prepričani, da je za vsako deželo bolje, ako ima več višjih šol, iu ker večje izobraženje tudi Hočevarjem iz srca privošijo; ako bi pa ta gimnazija imela roditi sad, ki bi ne bil Kočevju na korist, pač pa deželi naši na Bramoto, potem bo vsakdo z nami vred sprevidil, da bi jo bilo bolje odpravit'. Tudi o g. vodji vemo, da povsod nabira učencev za Bvoj zavod, ter jih sprejema celo iz dvtrazrean h šol in revnejšim išče hraue po hišah, snmo da dobi več šolarjev. To je gotovo hvale vreduo, to pa gotovo ui hvale vreduo, ako so c- k. osebe najhujši privrženci liberalnih, vladi nasprotnih kričičev in moralični stebri baude, ki je hotla v Ko-čevji s pouličnim rogoviljenjem pokazati svojo nemško omiko! Tega dozdaj še nihče ni zavrnil in naš g. dopisnik nam zamore navesti vič dogodkov, ki to potrjujejo. Tem ljudem in „Laib. Wocheublat\u" bi bilo po znanem pregovoru „similis Bimili gaudet" — ali kakor pravimo po domače, „gliha vkup štriha", se ve da ljubši, ako bi bil kneza spremljal človek njihove baže, kakor pa da ¡e prišel v drušiui duhovnika, da pa pošteni Kočevarji tako ne sodijo, pričate pismi, ki ji dalje zdolaj objavimo. „Laibacher Wochenblatt" ima namreč v ravno isti številki dopis iz Kočevja, ki je po vsi Bvoji obliki kakor jajce jajcu podoben 1 i-tijskim dopisom v nekdanjem „Laib. Tag-blattu" iz tiste dobe, ko je Bedanji c. k. o kranji zdravnik kočevski dr. Eržen žalostne ga spomina tam bival. V tem dopisu dopisun pravi, da se vsakdo spominja, da so se Kočevarji vsled dogovora lani pri volitvi kneza Windischgrii'.za zdržali volitve v državni zbor iu so mu le trije odpadniki dali svoje glasove. Dopisunu se inendu v glavi meša, sicer bi moral vedeti, da se je ta volitev vršila letos 3. januarija in ue lani, iu da knez v Kočevji ni dobil samo 3 glasov, ampak 23, med kojimi je še zmerom 14 kočevskih, ako odštejemo 9 belokranjskih. Dalje bi moral vedeti, da ga iz srednjevaške občine ui volil samo g. župan Perz, ampak tudi vsi drugi volilni možje, in da se knez v Slovenski vasi ni predstavil samo županu, ampak vsem pri g. županu zbranim volilcem, kterih je bila soba natlačena. Ako je dopisun tako dobro podučen , bi moral tudi vedeti, da v Slovenski vasi gosp. Klunu ni bilo treba biti za tolmača , ker so bili tam zbrani samo nemški volilci, ki so nemški govor kneza prav lahko razumeli. Ker so pa možje med drugimi željami, ki so jih knezu pismeno izročili, imeli tudi to, da bi Be cesta med Ljubljano in Kočevjem vvr-stila med velike ceste, pojasnil je g. Klun kot deželni poslanec možem, da ta reč ne zadeva državnega zbora, ampak deželni zbor, ter je ob enem razložil, kaj da se je o tej zadevi v deželnem zboru že storilo. Tudi on je govoril nemški, kteri jezik pa ne njemu ne uam še nikdar ni veljal za jezik hlapčevski (Sprache der Ilausknechte), ampak menda samo dopisunu, ki se knže res še bolj surovega in zaroblje-nege, k.ikor je kak „hausknecht". Le človek, ki je zmešaue pameti, ali pa uajzlobnejšega značaja, ali pa sam odpadnik (renegat), zam<>re poštene može, ki jim še ni vreden čevljev snažit', imenovati odpadn ke in resnico tako preslikati, kakor se je zgodilo v „La taki ljudje nahajajo, ki vsled svoje strasti in breztaktnosti mirnim po-jiotuikom, ki se iz nobenih političnih namenov v mestu ne mudé, napravliajo neprijetue do-godbe. Zagotavljaje, da splošnje prebivalstvo ta dogodek gra¡a, ostanem s spoštovanjem B r a u n e m. p. šli, in tega tudi vedeti ne more , ker kje je bil on, ko so prišli laški kupci ž njimi sem! Saj so komaj sami vedeli, kako biago imajo. Od te strani toraj ni nič, a plošče, plošče! Kako so te prišle v njegovo sobo in celo v posteljo? Kdo ga je videl, ko jih je zakopaval v temni uoči pod križem? Da, pod križem! Hudobni duh je zapeljal Izaka, da jih je ravno pod križem zakopal. To je maščevanje Naza-renca! Moder oče, ki je učil Izaka, naj se križa ogiba, kjerkoli ga vidi. — Pa ue I Tisti Nazarenec je dobro pribit na križ, on ni izkopal plošč, to je storil kak njegovih kršče-nikov, ali kterii Kdo bi bil pogledal v zaklenjeno predalo njegovega srca, da bi bil bral v njem te njegove najtajnejše skrivnosti? Ni ga nobenega, če še tako premišljuje in ugiba. Ubogi Izak ! Zakaj Bi pil vino, zakaj Bi ga pil preveč? Do svojega ,,svt,ka", ki je b 1 tisti nesrečni vičer s tabo, nimaš najmanjšega suma, ker v t\ojo ječo še ui prolrla novica, da je ta svak vzel iu odpeljal ti že nevesto, zidovja ječe take novice ne predero, posebno če je kdo trdno zaprt in sam , kakor ti , ki moraš biti, dokler tako trdovratno vse tajiš. Taka je postava, ki te ima zdaj v pesteh. Tak je Izak v ječi. Preiskavu pa vendar napreduje, skrbno se poprašuje po l,udeh, ki so pouarejene bankovce izdajali, in tudi po drug b, ki bi o tem kaj vedeli. Oglasi se pa le ribič, ki je judu prodal dve plošči, ne ve-doč, kaj da so, in ji tudi spozna, komu ji pokažejo; našel ji je v morji, kjer ste se mu v mreže zapletli; druzega ne ve nič povedati. Čemu bo sodnija dalje pozvedovala? Dokazov zoper Izaka je dosti ; plošči in najdeni po njih narejeni desetaki so bolji ko sto prič, toraj se preiskava sklene in zatoženec postavi pred sodnijo, da ga ta sodi. Izak BarteleB tudi tu trdovratno taji in priseza pri Abrahamu in Izaku, da je uedolžen ko novorojeno dete. Na nobeno vprašanje ne da druzega odgovora ko: „naj me kaznuje Bog. če jaz o tem kaj vem ! Vse je bilo podtaknjeno mi, ker moram imeti kakega skrivnega sovražniku." Ko ga pa prašajo, kdo bi bil, maje z ramami in molči. Za pričo je poki erin tudi direktor fabrike, pa le za to, da pojasni privatne razmere med seboj in zatožencem. „Zatoženec bi bil imel postati vaš zet?" ga praša predsednik. „Dal" odgovori direktor kratko. „Vzeti je imel vašo mlajšo hčer, ki pa je zdaj že omožena, je li ?" „Že nekaj mesecev", pritrdi direktor. Pri teh besedah Be potegne telo juda, ki je do zdaj skoro neobčutljivo čepel na svojem stolu, spne se kvišku, kakor da bi ga bil gad pičil, in zaupije: , Albi na omožena? Kdo jo je vzel?" Na to ni odgovora, predsednik ga celo opomni, da naj tiho bo in ne moti priče, ker to ga u č ue briga; a Izak ostane pri tem, da hoče zvedeti, in tako pove direktor, da je Albina zdaj žena Janezeva. Zdaj naj bi kdo videl juda, kako se vije, pači obraz, vzdiga roke iu maha ž njimi, obrača oči, kakor da bi ga božjast lomila, in slednjič spusti iz sebe hripav glas : „Oi, jaj, iaj, ta m i je spravil v nesrečo, ta je podteknil uii plošče, Bog me kaznuj, če ni res! Tiati večer — naj ga strela vdari! Jaj, jaj! Oče so mi rekli: „rje pij vina", a jsz sem ga pil; jaj, jaj!" (Dalje prih.) NB. Ako bi Be omenjeni dogodek objavil, kar pa ne želim, dovolim to pisanje porabiti. V Kočevji 30. septembra 1880. Pismo srednjevaškega ali starecerkviškega župana pa se v slovenski prestavi glasi: Prečastitemu, blagorodnemu gospodu K. Klun-u! Z največim veseljem smo 29. septembra prifiakovali in spri jeli Njih svetlost kneza Win-dischgriUza kot svojega zastopnika in držav uega poslanca naše občine , ki je bil od Vas spremljevan od občinskih zastopnikov in drugih posestnikov, najljubezujivejši (aufs willkommenste) pozdravljen. Ko so se pa Njih Svetlost od tukaj poslovili iu peljali Bkoz Kočevje, smo zvedeli, da se jim je v naše največe strmenje v Kočevji nečast napravila, m da so se nekteri celo drznili Njih Svetlost zasramo-vati, kar mene kot načelnika občinskega in celi zastop jako boli. Njih Svetlost so bili gotovo jako razžaljeni. Prosimo Vas toraj gosp. Klun. da nas pri Njih Prevzvišenosti opravičite, da nam Njih Svetlost ne bodo nasprotni, ampak nas izgovorili, ter nas spoznali kot Bvoje najzvestejše somišljenike in volilce. Pri Stari cerkvi, 3. oktobra 1880. P e r z m. p., župan. Prav po hinavsko dopisun sklepa Bvoj dopis : „Ako si hoče knez Windischgriitz za Kočevje pridobiti kakih zaslug, naj dela na to, da se bodo samovoljno drugim okrajem pridejane nemške mejne občine, ki po jeziku in pravici k nam pripadajo, združile v en volilen okraj." Ali je mar naša stranka delala sedanji volilni red? Ali mar ni nekdanja nemško - liberalna vlada ravno zato kočevskega mesta združila z Ribnico in okraja kočevskega z okraji slovenskimi, da bi tem laglje slovenski kandidati propadali? Tudi mi smo te misli, da naj se kočevski okraj z mestom vred vBtauovi koten volilen okraj, ter so naši poslanci to že večkrat tudi Kočevarjem nasproti izrekli, ne da bi bili Bveta potrebovali od zmešanega „Wochenbiat-tovega dopisuna?" Ako hoče , pojdemo pa še dalje, ter zahtevali, da uaj se od kočevskega n e m š k e ga okraja ločijo slovenski sodnj-ski okraji, uaj se za nje v Ribnici vstanovi posebno okrajno glavarstvo, lasten c. k. okrajni zdravnik, lastna lekarna itd. itd. Dopisun uaj potem ostaue v Kočevji med pouličuo drhal jo, kteri ga prav radi prepustimo, poštenim iu pametnim Kočevarjem pa ga ne privoščimo. Politični pregled. V Ljubljani 3. novembra. Avstrijske deiele. V avstrijski delegaciji, kjer imajo ustavoverci večino , so Be delegati v zadnjem trenotku med sabo sprli. Prej se je sploh govorilo , in vsi listi so tako pisali, da letos ustavoverci vojnemu ministru ne bodo sitnosti delali; po teh listih Brno tudi mi tako poročali. Zdaj na enkrat pa bo si ustavoverci stvar premislili; najprej so hoteli vojnemu ministru od brisati čez dva miljona; zdaj so že toliko od-jenjali, da hočejo le še 1,300,000 gld. odbri-sati, in sicer je rekel Sturm, da naj se vojaki bolj dolgo na odpustu pustč, da se bo ta Bvota prihranila. Vojni miniBter grof Bylaedt pa neče nič slišati o tem, m pravi, da se morajo vojaki vaditi, če bodo zmirom na odpustu, potem ne bodo nič znati, in to bo slabo za Avstrijo. Čeravno je avstrijska delegacija z 10 proti 8 glasovi sklenila, da se mora ta svota odbrisati, vendar ni dvoma, da bo vojni mini- ster vse dobil, kar zahteva, ker bodo najbrž ogerski delegati enoglasno zanj glasovali. By-landt je kazal tudi ua velike stroške, ki jih prizadeva Bosua, in da bo treba tam železnice zidati. Ker je grof Vodzicki prevzel mesto go-vernerja deželanske banke, prišla je vlada v zadrego, koga bi naredila namesto njega za «ležel. maršala v Galiciji. Ni do biti pripravne osobe med poljskim plemstvom, kak drug pa ne more v Galiciji maršal biti. Liberalni listi napadajo vrlega »Si«)!'» ihifihr;;';», ker se je potegnil za vero iu za cerkvene postave. Ko se je namreč zadnjo nedeljo od maše domu peljal, videl je mestne delavce, kako so tlak po ulicah popravljali. Za vero vneti škof je stopil iz voza, šel k delavcem in jih rašal: „Ali ste vi katoliški kristjani ?'' Odgovore mu, „da so." „Ali ue veste, kaj je Bog rekel: šest dni delaj, sedmi dan pa praznuj?" praša visoki gospod uadalje. Delavci so Si izgovarjali, da bi službo zgubili, če bi ne hoteli delati. Takoj se je škof odpeljal domu in pisal linškemu mag stratu, da on protestira, če se nedelje in prazniki na tak uač.n skrunijo. — To lepo in možato postopanje škofa Rudigiera ne najde milosti pred očmi liberalcev. Sicer veduo pravijo : „duhovnik naj se ne briga za politiko, on naj le vero uči in brani;" tukaj se pa škof ni potegnil za kako politično reč, ampak za čisto versko, namreč za posvečevanje nedelj in praznikov; pa precej so liberalci tukaj in pravijo, da je to grdo od škofa iu da on nema te pravice. Če duhovnik nema pravice, greha karati ali pa ljudstva učiti, kaj je prav , ktero iu kakošno pravico pa ima potem ? Vnanje države. Ministerska kriza v Srbiji je rešena. Ristič je le odstopil, in sostavilo se je ministerstvo iz Btranke , koje organ je bil časnik „Videlo", ltističevi vladi protiven list. Nemški listi imenujejo to stranko „miadokonservativno;', mi za vse .oročila nemških listov o Slovanih ne damo nič, ker vemo, da so ti listi o slovanskih zadevah navadno slabo podučeui, vrh tega pa še iz hudobije in sovražtva resnico hudo popačijo. Novi ministri se imenujejo: M lan Piro-čauac je predsednik iu minister pravosodja; Miljutin Garašansn ima uotraujo upravo; Če-domil Mijatovič bo vodil zunanjo politiko in finance; Stojan Novakovič ima šolstvo, Jevrem Gudovič pa jnvne stavbe; general Milojko Lešjanin pa je postal vojni minister. Nekdajnega ministra Čumiča je nova vlada precej iz ječe spustila; obljubuje reforme v postavodaji in notranji upravi. Obravnave zaradi kupčijske pogodbe z Avstrijo se imajo v kratkem zopet pričeti. — Veliko vprašanje je le to, odkodi dobi nova vlada večino v skupščini, če je res, da ima Ristič dve tretjini poslancev ua svoji strani. Nas pri vsem tem veseli, da le Mari- i novič ni postal minister, ki se je vsem Jugo-; slovanom pristudil s svojim obuašaujem o priliki hercegovske ustaje. Izvirni dopisi. ■ k BSilliiice, 1- novembra. (Naša cerkev. — Nova jama s kapu ki.) 0 slikah v naši cerkvi Bte ob kratkem že unidan poročali. Naj o tem krasnem delu, ki je naši cerkvi v prelep kiuč, moj.-tru pa v veliko čast, še uekoliko spregovorim. G. Wolf je pri razvrstitvi svojih slik pokazal, da mu duh cerkvene umetnosti ni neznan, in da je zaslužil pohvalo, ktero mu je pri blagoslovljenju prezbiterija javno izrekel govornik g. Klun, ki je v prvem delu svojega obširnega govora razložil vzroke, zakaj se cerkve kinčajo s sv. podobami, v drugem pa kazal, kako da nove slike zadostujejo tem zahtevam. Tudi jaz se hočem v tem Bpisu držati vrste njegovih temeljitih in duhovitih razlogov. Na najočitnejšem prostoru ravno nad velikim altarjem, kamor se pri vstopu v cerkev najpred obrnejo oči, zagledamo prekrasno in veličastno podobo presvete Trojice, okoli ktere je mnogo angeljev v pobožno molitev zamaknjenih. Ta prostor je za presveto Trojico najprimernejši, ker je ona temelj naše av. vere, in nas opominja na vse, kar je Bog kot naš stvarnik, odrešenik in posvečevalec za nas storil, in kar smo tudi mi presv. Trojici dolžni. Kar pa imamo o njej verovati, zapo-padeno je v sv. pismu stare in nove zaveze, pa v ustnem izročilu sv. cerkve. In na to nas opominjajo slike ob stenah prezbiterija, in sicer na stari zakon Mojzes pa sv. Janez Krstnik , ua novega pa sv. štirje evangelisti, in na ustno izročilo štirje cerkveni učeniki Ilieronim, Ambrož, Avguštin in Gregor, ki so vsi prav izvrstno izdelani vsak s svojim na-vadu m znamenjem, kterih posebne pomene je g. govornik na kratko razložil. Križni svod pred sv. Trojico je ponočnemu s svitlimi zvezdami posutemu nebu podoben, kar pa po razlagi g. pridigarja tudi ni brez pomena. Človeško življenje je namreč podobno temni uoči, zvezde pa, ki to noč razsvetljujejo, so resnice naše sv. vere, kakor nam jih sv. cerkev razklada. In kakor so se v starih časih mornarji po zvezdah ravnali, da na neizmernem morji niso zgrešili prave poti, tako tudi mi gotovo srečuo dojdemo v zavetje, ako se pri svojem pozemeljskem popotovanji ravnamo po »vitlih zvezdah, ki nam svetijo, po svetih resnicah naše vere. Obloki in stebri so okinčani s krasnimi arabeskami, doljne stene pa so raznemu marmeljnu enake. Barve so žive in delo vse skupaj tako lepo soglasno in enotno, da vsakemu dopada na vso moč. Po Bostavi g. slikarja se je tudi vsa druga cerkev od znotraj lepo prebelila z raznimi barvami, splošnje z rumeukasto barvo, med ktero se beli obloki kaj lepo vjemajo. Naša cerkev, že prej veličastna, je zdaj zares jako krasna in bi se pri-stovala tudi za kakšno škofijsko Btolico* ali katedralo. Cerkvene siovesnosti se je vdeležilo 24. oktobra 13 duhovnikov iz sosednih fara, okrajni glavar kočevski g. Merg, okrajni komisar g. Pichler, pa okrajni sodnik ribniški, gosp. Peharc, kar je bilo ljudem posebno všeč, ker je naše ljudstvo prepričano, da je za splošnji blagor tedaj najbolje, ako Be duhovne in deželne gosposke med seboj lepo razumejo in druga drugo podpirajo. Ko so unidan popravljali okrajno cesto iz Dolenjevasi v Grčarice, našli so ravno tam, kjer so voda Rakituiška zgublja v zemljo, veliko jamo s kapniki, po kteri omenjena voda pod zemljo odteka. Ker so pa požiralniki tako majhni, da vodo le počasi požirajo, obruilo se je občinsko predstojništvo do deželnega odbora v Ljubljani s prošnjo, uaj blagovoli poslati izvedenega inženirja, ki bi omenjeno jamo pregledal iu preiskal, bi se li ne mogla odpreti fako, da bi se voda kar naravnost v jamo stekala. Dotični tunel bi bil komaj kakih 5 sež-ujev dolg, pa bi bil našim kmetovalcem v veliko korist, ker Rakitnišica v malo urah tako hudo naraste, da skoraj vso dolino zaliva in vse poljske pridelke večkrat popolnoma uniči-Tudi so bolj notri morda lepi kapniki, ki bi zanimali še vnanji svet, kakor ga zanima jama postojnska. Na vsak način je toraj prav , da se nova jama natančneje preišče. 'Mi Jnlapc v Ulcksiki, 15. sept. (Dalje.) Iz dosedaj popisanega vidite, kako ima vsak pritepenec pravico nabirati „vojake" in to brez razločka med mladimi in starimi, oženjenimi in neoženjenimi. Kako se jim potem godi, da so zaprti in pod strogim nadzorstvom ter se morajo večidel sami rediti po ženah ali znancih, to sem bil že v svojem prvem pismu aprila meseca t. I. popisa). Itavno tako snn nadrobno razložil tam , kako se pri nas voli za mestna starešinstva in druge ljudske za-stope, in da vselej zmaga vladna stranka, t. j. voljeni so tisti kandidati, ki so vladi všeč, in tako je na čelu okrajni glavar , dokler mu je to po volji, uradniki pa postanejo tisti 1 jud j p, ktere on mara, čeravno ima po ustavi prav co izbirati jih le ljudstvo. To je toraj tisto „veličanstvo ljudstva", za ktero se liberalci tako poganjajo, pa se pri tem opeko, če sami ui-majo moči, da bi delali tako, kakor poveljniki in glavarji. Omenil Bem že, kako se delajo advokati brez druzih šol, ko da so pri kakem aavokatu bdi nekoliko časa za pisarje. Toraj bi bil vsak nespameten, če bi se kaj prida učil1, zato so više šole čisto nepotrebne. Uči se vsak, česar hoče, zato je še po tistih šolah, kar j h je, učencev sila malo. Naj Vam tu v kratkem obrisu podam načrt take šole za više ljudi. Tu ima nek pravnik šolo za advokate s štirimi razredi, kjer se v štirih letih vsak lahko izuči za advokata. V prvem letu se uči „kandidat" španjski brati, pisati in računiti, v drugem letu španjsko slovnico in nekaj državnih postav, v tretjem ljudsko in rimsko pravo, v četrtem nekoliko fizike , državno postavo, civilne in vojaške zakone, prestane skušnjo, gre dve leti v odvetniško pisarno in — evo advokata! O zemljepisji svoje dežele ne ve nič, kaj še le o tujih ali svetu! Ne ve nič latinskega ali grškega, še manj kacega druzega jezika, o drugih učenjakom potrebnih vednostih še govoriti ni. Iz takih mož se potem sostavljajo sodnije, če že znajo kaj ali nič. Iz njih sostavlja se tudi tretji oddelek državne vlade. Prvi je namreč eksekutivni ali izvrševalni, t. j. predsednik, ministri, deželni in okrajni glavarji; drugi postavodajalni, t. j. poslanci , ki pa po večem še branja in pisanja zmožni niso; tretja vrsta so sodnije z višimi in nižimi plačanimi sodnki, potem pa z neplačanimi župani in podžupani, kteri imajo oblast razsojevati o civilnih pravdah do 500 dolarjev vrednosti. Vsaka druga reč gre v roke advokatom in višim sod-nijam, pa advokati bo silno dragi, da si marsikteri, če nima drobiža, skoro ne more pravice iskati. — V tako mravljišče je bil prišel sem ubogi cesar Maks. Ker je hotel vse prestrojiti in vrediti po svoji dobri volji in tudi po evropskem kopitu, bo mu vsi stanovi jeli kazati zobe. Liberalcem ae je zameril zato, ki r je hotel vpeljati boljše učne zavode, civilne in vojaške , da bi ne mogel več vsak nevednež vzdigati se v veljavi in do bogastva prenaglo, in da bi tako dobila država na čelo jedrnatih, jeklenih mož; konservativcem pa zato , ker je potrdil cerkvam in duhovščini neugodne liberalne postave, in tako bo ga oboji popustili, da je bil konec njegov žalosten, kakor veste. Če bi se bil manj oziral na liberalce, Bog ve, če bi se mu bila taka zgodila! Domače novice. V Ljubljani, 4. novembra. (Pogreb vis. čast. kanonika gospoda vit. Ilillmajerja) v nedeljo popoldne je bil slovesen, obila množica pogrebcev je pričala, kako je bil zmiraj veseli starček pri vBeh stauovih priljubljen. (Vseh svetnikov dan popoldne) je ob lepem vremenu vrela skoro vsa Ljubljana na pokopališče, na kterem so bili grobi ranjcih razsvitljeni in z venci okinčani. čitalniški pevci bo po stan navadi peli nagrobnice ob piramidi okinčaui z imeni umrlih „Sokolov", dijaki so okinčali gomile Vodnika, čopa in Tuška. Tudi ua veruih duš dan je bilo še veliko ljudi na grobovih rajnih svojih dragih. (Ljubljanski mestni zbor) je v zadnji seji sklenil, vpokojenega gosji. Sveteca poklicati zopet na mesto mag.stratnega sekreterja s 1300 gld. piače ; če bi pa ne maral priti, zgubi svojo pokojnino 300 gld. To nc meri drugam ko spraviti gosp. Svetca ob peuz jo, ker da se ne bo nazaj vrnil in popustil notarjata, to že naprej vedo. Tako brezozirno ravnajo nemčurji povsod, kjer imajo moč. — Naši odborniki, posebno dr. Zaruik, so se krepko upirali najprej tajni seji, potem pa predlogu odseka. Nemškutarji hočejo vsako tako stvar obravnavati v tajnih sejah, da bi ue prišla volilcem do ušes; zato bodo pa slovenski listi vsako tako reč, kakor je ta Svetčeva, veudar-le priobčili, da bodo volilci zvedeli, kaj nemčurski gospodje na rotovži počenjajo. (V čitalnici ljubljanski) je v nedeljo zvečer pokazala se prvikrat godba sedanjega tukajšnjega polka. Odlikovala se je tako, da je občinstvo navdušeno ploskalo vsaki točki. Ker bo odslei godla večkrat, bomo imeli še veliko mikavnih večerov, prav veselimo se jih. Prostori restavracije so jb.li do zadnjega kota polni, Razne reči. — It a z g 1 a s obligacij kranjske zem ljiščine odveze, ki so bilo 30. oktobra 1880 izsrečkane: S kuponi po 50 gld. št. 71, 283, 319, 350, 410, 473, 490. S kuponi po 100 gld. št. 17, 105, 208, 4G3, 528, 539, 765, 843, 878, 91G, 929, 970, 1030, 1068, 1131, 1178, 1278, 1335, 1526, 1530, 1594, 1638, 1649, 1706, 1716, 1830, 1941, 1962, 1970, 2008, 2143, 2271, 2302, 2381, 2418, 2431, 2470, 2558, 2572, 2579, 2595, 2625, 2707, 2878, 2933, 2935, 2951, 2981, 3116, 3133, 3137, 3183, 3192, 3193. S kuponi po 500 gld. št. 5, 15, 16, 162, 224, 244, 342, 371, 389 , 499, 615, 637, 651, 710, 803. S kuponi po 1000 gld. št. 21, 75, 112, 156, 230, 238, 252, 306, 359, 469, 492, 527, 565, 569, 625, 635, 846, 872, 908, 963, 1014, 1142, 1163, 1197, 1209, 1335, 1487, 1j07, 1515, 1525, 1662, 1688, 1698, 1774, 1783, 1794, 1824, 1833, 1843, 1869, 1981, 2059, 2082, 2093, 2094, 2264, 2330, 2362, 2372, 2386, 2505, 2572, 2614, 2625, 2643, 2706, 2725, 2748, 2836, 2861, 2865, 2869, 2870, 2882, 2930, 2935, 2948. S kuponi po 5000 gld. št. 17, 314, 375, 619, 621. Lit. A. 51. 149 za 940 gld., št. 377 za 10.000 gld., št. 623 za 400 gld., št. 805 za 2960 gld., št. 850 za 90 gld., št. 1014 za 120 gld., št. 1242 za 200 gld., št. 1431 za 300 gld., št. 1476 za 100 gld., št. 1631 za 5000 gld., št. 1710 za 100 gld., št. 1799 za 410 gld., št. 1804 za 8100 gld., št. 1817 za 4600 gld. S kuponi po 5000 gld. št. 386 z deležuim zneskom 1430 gld., Omenjene obligacije se bodo v izsreč kanih kapitalnih zneskih v avstr. volj. po šestih mesecih od dneva srečkanja po predpisu postavnih pravil v gotovem denarji pri kranjski deželni blagajnici v Ljubljani plačevale, ktera bo tudi za neizsrečkani znesek 3570 gld. obligacije št. 386 za 5000 gld. novo obligacije izdala. Zadnje tri mesece pred zapadnim obrokom zamenjuje (skoutira) deželna blagajnica v Ljubljani izsrečkano obligacije, kakor tudi vse kupone kranjske zemljiško odveze proti l"/uneni natančno po dnevih izrafiunjenem odbitku na korist zaklada kranjske zemljiške odveze. llazun omenjenega se še to na znanje daje, da se lastniki sledečih že poprej izsreč-kanih obligacij še niso oglasili za plačilo, namreč: s kuponi št. 74, 173, 260, 327, 465 po 50 gld; s kuponi št. 29, 137, 209, 335, 413, 494, 601, 734, 976, 1003, 1157 , 1180, 1360, 1409, 1436, 1484, 1485, 1508, 1538, 1544, 1836,1843, 1885, 2057,2114,2194, 2322, 2690, 2816, 2817, 2837, 2864, 2874,2937, po 100 gl.; s kuponi št. 218, 220, 228, 434, 446, 569, 584, 655, 657, 753, 777, 802, po 500 gl.; b kuponi št. 216, 218,244, 735,833, 856, 859, 949, 1025, 1490, 1501, 1532,1533, 1632, 2103, 2160 , 2522 , 2599 , 2653, 2695, 2754, po 1000 gld.; s kuponi št. 52 in 306 po 5000 gld. Lit. A. št. 635 za 190 gld. Ker po nastopu za izplačanje izsrečka-nih obligacij odločenega časa pravica na plačevanje obresti odpade, toraj se lastniki navedenih obligacij opominjajo, naj se oglasijo za izplačevanje kapitalnih zneskov, ter sc bodo obresti, ako bi jih priviligirana c. k. avstrijska narodna banka na kupone iz dobe po nastopu za izplačanje kapitala odločenega časa izplačala, pri izplačanju kapitalnega zneska obligacij odtegnile. — Časnikov v Rusiji izhaja 608. in s cer v ruskem jeziku 417, v poljskem 10 v le-tiškera 11, v estniškem 7 v finskem 2 itd. — Kupčija s prešiči v Ameriki. Mesto Chicago v Ameriki ima največ s prešiči opraviti. V Evropo pošlje v.-ako leto skor tri miljone centov svinjskega mesa. Vsako leto se zakolje v tem mestu poldrugi miljon pre-š čev. — Mesto Varšava silno hitro raste. Leta 1860 je štelo le 200.000 prebivalcev, zdaj jih ima že 350.000. Fabrik ali tovarn ima 25«, kjer dela 12 800 delavcev. Prostovoljna dražba. Iz zapuščine ranjcega AnJona Hut- mar-.ja se bode na Pluski blizo Sent-Vida ua Dolenjskem dne 11. novembra 188<), in ako treba, še slednje dni, od 9. ure zjutraj naprej prodajalo vsako vrstuo premakljivo blago, posebno: Živina: govedna, konji, prešiči. Žito: pšenica, ajda, oves, ječmen. Hišna oprava — posebno lepe starinske omare in majolke, — vsakovrstno poljsko in gospodarsko orodje, — vinski sodi od 80 veder in menj. Vse proti gotovemu plačilu, in da se koj vzame. Tudi ae bo naprodaj dalo zapusčinsko posestvo, cenjeno okoli 10.000 gl. (1) Izdajatelj in odgovorni urudnik Filip lliulcrliip. ,j. iilaznikovi nasledniki v Ljubljani.