Požfettna phafrmia v gotovini
MartitarsRI
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 226
Maribor, torek 6. oktobra 1931
»
JUTRA*
izhaia razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani at, 11.409 vei)a mesečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu
sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra-v Ljubljani, Prešernova uiica št. 4
Uredn. 2440 Uprava 2455 I 0gla8e	°gla81	p0	lflri,u
Besede zunanjega ministra
V Topoli pri Oplencu, kjer počiva bla go pokojni kralj Peter Osvoboditelj, se je v nedeljo, 4. t. m. vršil prvi javen shod, na katerem sta govorila o današnjem položaju pred volitvami 8. novembra ministra gg. Timotijevič in Vojislav Marinkovič. Ta shod se lahko smatra za volilni uvod v dobo, odkar imamo novo ustavo.
Zunanji minister dr. Marinkovič je razvijal naslednje misli:
Ko sem se vrnil iz vojne, so mi povedali v selu Mamurevcu, da je neki cika Todor izgubil štiri sinove v vojni Drugi dan sem ga srečal na cesti. Bil sem v zadregi, kaj naj mu rečem, ko ga je vojna tako težko pogodila, medtem ko sem bil jaz poslanec in minister. Dejal sem mu: »Cika Todor, obžalujem, da si izgubil štiri sinove.« — Odvrnil mi je »Res je, izgubil sem jih. Toda tako velike države ni bilo mogoče napraviti brez žrtev. Nekateri so morali pasti Takšna :e pač usoda. Hvala Bogu, so pa ostali živi vnuki, ki bodo lahko služili domovini in bodo tudi meni v tolažbo in podporo, kadar bo treba.«
Tako se je naš narod odikupljal z žrt vami skozi petsto let, padal v vojnah ne da bi dosegel srečne uspehe. Padale so celo žene in otroci, a narod je ostal v suženjstvu. Edinole velikim žrtvam se imamo zahvaliti, da smo splavali na površino in stopili ob bok drugim narodom, ki jim danes lahko odkrito pogledamo v oči.
Na bojišču smo končali delo, zdaj moramo učvrstiti in izgraditi državo. Vseh nas briga je skrbeti, da se ne zruši to, kar smo pozidali. Braniti se moramo vsega, kar bi nas utegnilo slabiti in cepiti naše sile. Kajti kljub vsem mednarodnim ustanovam, navzlic Društvu narodov, kljub Mednarodnemu razsodišču v Haagu bi se lahko zgodilo, če bi videli našo notranjo neslogo in slabost, da bi navalili na nas zunanji sovražniki.
Deset let smo se trudili z našo notranjo ureditvijo. Vedno so se našli takšni, ki jim nekaj ni bilo prav. Samo na sebi to ni bilo nič napačnega. Na ta način smo vsaj lahko spoznali napake, ki so se delale. Ampak na koncu koncev se ne sme iti tako daleč, da se pozabijo vrhovne koristi naroda in države. V bojih, ki so se vršili pri nas, pa se je to pozabljalo. Prišlo je tako daleč, da je v narodni skupščini tekla kri, tako daleč, da se ljudje niso več hoteli sestati drug z drugim. Prišli smo celo tako daleč, da se ni mogla sestaviti vlada na parlamentarni podlagi.
V spoznanju, da tako ne gre naprej. Je prišel 6. januar. So ljudje, ki pravijo, da ni bilo treba dregati v ustavo. Tem noj povem priliko iz ameriških Zedinjenih držav, kjer je živel eden najbolj svobodoumnih duhov, državnik Abraham Lincoln. Ta mož, ki mu Amerika dolguje neskončno dosti, se je poslužil skrajnih metod, da je ohrani! državo. Ko mu [• wk! prijatelj odbai, da se je dotakni' -jHtave. ga (e zavru:!: »Ustava je zaradi n*™ |-,o * »'tava, če propade o-i* Kadar bo dffov.v. na trdnih :n-N*. o« ;1 k-. vrni«' ki* ustava.«	1
Milijarda dolarjev posojila
Gigantski ameriški načrt za ozdravljenje zavoženega gospodarstva na evro osic e m kontinentu
PARIZ, 6. oktobra. Berlinskemu dopisniku agencije Havas se je posrečilo dognati nekatere zanimive podrobnosti o velikopoteznem načrtu za ozdravljenje Evrope. Ta načrt je žo dalj časa predmet razpravljanja vodilnih ameriških visokih finančnikov. V naslednjih dneh se bo o njem še bolj izčrpno govorilo.
Po informacijah omenjenega korespon-denta prispe 12. t. m. podguverner ameriške Federa! Reserve Bank, Burges v Bazel, ker se bo udeleževal posvetovanj ondotne banke za mednarodna plačila. Predložil bo na seji banke upravnemu svetu načrt, o katerem se bo začelo takoj razpravljati.
V smislu tega načrta se zavezuie:o ameriške Zedinjene države in Francija
predložiti Banki za mednarodna plačila posojilo v znesku ene milijarde dolarjev. Dve tretjini denarja nudi Amerika, eno tretjino Francija. Za to vsoto bi se morala Banka za mednarodna plačila zavezati k emisiji takozvanih zlatih centifi-katov, ki se bodo v obliki posojil izročili dalje tistim emisijskim zavodom, ki so prišle v zadrego zaradi valutarnih in drugih težav. Na ta način bi se dala doseči stalnost in izenačenje valut ter izboljšanje gospodarskega položaja. Izvedba tega načrta bi nadalje preprečila gospodarske depresije kakor so se pojavile zadnje čase v Nemčiji in na Angleškem ter bi oplodila svetovno gospodarstvo v najboljšem pomenu besede.
di vedno prav, njegova pot drži k imperiju.
Nadalje je fašistični tajnik omenil žrtve, ki jih je zahtevala vlada od italijanskega naroda. To se je zgodilo zategadelj, da^ se je država lahko rešila o pravem času. Danes, ko preživlja težko gospodarsko krizo narod, ki je imel najčvrstejšo veljavo, so razumljive žrtve, ki jih je bil naložil Italiji Mussolini. Bogastva države ne predstavlja denar, ampak zavest. Govornik je zaključil s pozivom, naj sledi mladina Mussoliniju, zaradi katerega zavida Italiji ves svet. Pot za njim drži k zmagi.
KONCERT
BANOVEC
V PETEK, DNE 9. OKTOBRA 1931
Vse oči so uorte v Pariz in Washing!on
FRANCOSKI TISK SE BOJI, DA HOČEJO LA VALA V AMERIKI UKANITI. HOOVROV KOLEKTIVEN VARNOSTNI PAKT.
PARIZ, 6. oktobra. Francoski desničarski tisk ni nič kaj posebno zadovoljen z Lavalovim potovanjem v Ameriko ter izraža bojazen, da hočejo Lavala v Was-irngtonu prelisičiti. Hoover ga bo skušal pregovoriti, da pristane na nove koncesije Nemčiji v vprašanju reparacij. »Fi-garo« celo piše, kako se je porodila misel Lavalovega ameriškega obiska. Hoover in Morrow sta se sporazumela o nesrečnem načrtu za ureditev poljskega koridorja. Vprašanja, ki so v Berlinu ostala izven diskusije, se bodo načela v Washingtonu. Zato se v ta obisk toliko vmešavajo Angleži in Nemci.
VARŠAVA, 6. oktobra. Poljsko javno mnen;e je zelo razburjeno zaradi vesti, da bo Hoover predložil evropskim državam kolektiven varnostni pakt, ki bo zahteval predvsem od Francije in Polj-
ske znižanje efektivne vojaške sile. Listi nagiašajo, da gre za korekturo koridorja v prid Nemčiji. Dopisnik agencije Havas, ki je vprašal poljskega zun. ministra Zaieskega, kaj je resnice na teh govoricah, pa je dobil odgovor, da Poljska nima razloga vznemirjati se, ker so vesti, ki se širijo, samo poskusni baloni.
LONDON, 6. oktobra. Vsi angleški listi pozdravljajo pobudo lorda Readinga za potovanje v Pariz ter tolmačijo to kot znak, da je francosko-angleško sodelovanje naivečje važnosti.
PARIZ, 6. oktobra. Poslanec socialistične stranke Daladier je odložil svoje funkcije, da mu bo mogoče začeti intenzivno mednarodno propagando za mir kakor tudi delo za Briandovo tezo o križarski vojni v prilog razorožitvi.
Pot do Ifflserija
V DOBI. KO SE VSI NARODI TRUD IJO ZA MIR, IMAJO V ITALIJI VOJAŠKE PARADE.
RIM, 6. oktobra. V Mantovi je bila te dni velika revija fašističnih sil. Poskusna mobilizacija režimskih pripadnikov je dvignila na plan milico, avantgardiste ter druge borbene oddelke. Reviji je v imenu vodstva fašistične stranke prisostvoval generalni tajnik Giuratti. Ob tej priliki so bile razvite tudi zastave, ki jih je poklonila
omladinskim borbenim organizacijam zveza italijanskih bojevnikov.
Giuratti je v svojem govoru podčrtal v prvi vrsti vojaško važnost tega akta. Dejal je: Stari bojevniki so zmagali pri Vittorlu Venetu, fašistična mladina pa je pripravljena, da krene tja, kamor jo bo pozval Mussolini, ki bo vodil fašist?čne legije. Vodja ho-
Plemenske strasti so pri nas utihnile. Zasegla so nas druga vprašanja, ' ki so takšne narave, da se o njih moramo sporazumeti. P: šla je težka gospodarska niza. V nekaterih državah je na milijona gladnib.
Tudi mi čutimo tegobe ekonomske krize. Seveda, saj’ ne gre drugače. Cene žitu, jaicem, perutnini in živini 30 padle. A industrijske države so hnAe pridete od avjarnih. S temi in takšnimi vp:p’an.i se bo mor*'* \iti naša no-
va narodna skupščina.
Od ljudstva seveda zavisi, Če bo skupščina njegov predstavnik, če bo mogel parlament izvršiti veliki načrt, ki čaka na njegovo delo. V pogiedu tega dela se moramo vsi zediniti, najsi smo pripadali poprej katerikoli stranki. Stan programi nas ne morejo več 'očiti. Vprašanja 'rl se tičem vse države In ki zavisi od njih rešitve njena prihodnost, se morajo zadovoljivo rediti. Šele potem pride čas, ko bomo lahko govoriM -poet po starenv
OMEJITEV OSEBNE SVOBODE V NEMČIJI.
BERLIN, 6. oktobra. Raznašajo se glasovi, da bo nemška vlada izdala novo zasilno uredbo, ki bo ukinila ustavno določbo o osebni svobodi. Po tej uredbi bo mogoče internirati vsakogar, ki se sicer ni pregrešil po zakonu, ki pa je sumljiv, da bi lahko izvršil kakšen kazenski čin. Vlada bo s tem dobila v roke posebno sredstvo proti političnim ustrahovalcem. Sliši se tudi, da si bo dr. Briining izposloval pooblastilo, da lahko nastopi proti takozvanim zadružnim domom tero ristov.
AMERIŠKO ZLATO ZA FRANCIJO.
PARIZ, 6. oktobra. Te dni sta prispeli v francoske luke zopet dve ladji iz Amerike z zlatimi tovori. V pristanišču Le Havre se je ustavila ladja »Islc de France« s 1.24 milijoni zlatega tovora za razne francoske banke. V Cherbourgu pa je pristala ladja »Europe«, ki je pripeljala s seboj 50 kg zlata.
EDISONOVO STANJE BREZUPNO.
NEWYORK, 6. oktobra. Zdravstveno stanje izumitelja Edisona postaja vedno brezupnejše. Zdravniški bulle-tin poroča, da ginevajo bolnikove moči od ure do ure. Prehranjevanje starca je zelo težavno, ker se ne zmeni za nobeno stvar.
em eniatx rdgovc umlhwv eniat mm
POTRES NA SALAM0NSK1H OTO* KIH.
SIDNEY, 6. oktobra. Tukajšnji observatorij jc zabeležil močan potres, katerega ognjišče je bilo verjetno na Salamenskih otokih.
BITKA MED RIBIČI.
ESBJERG, 6. oktobra. Danska ladja za nadzorovanje ribiških ladij pošilja poročilo, da je prišlo v Severnem morju med danskimi in angleškimi ribiči do težkega spopada. V spor so posegle tri danske ladje in ena angleška ribiška barka.
NEW-YORK, 6. oktobra. Kakor izvejo -'Nov/ York Times« iz Washingtona, kani dat: in od rednik Hoover v kratkem Vežno Izjavo o odmoru v pomorskem oboroževanju. Hoovrov načrt predvideva pavzo za dobo petih let. V gospodarskih krosr'h vmfjo. Ca obsega načrt poleg tega tudi davkie in stabMizaclio položaja na ‘ržA&SCfc.
Maribor — Št. Ilj — državna meja
Vozni red proge.
Od 4. oktobra dalje vozi mestni avto-ous na progi Maribor, Glavni trg—Št. 1'4, državna meja po sledečem voznem redn: V torek in soboto odhod iz Maribora 7.40, 11.30 in odhod iz Št. lija ob
8.50, 12.45. — Ob nedeljah odhod iz Maribora 7.40, 11-30 in 18.20. odhod iz Št. lija 8.50, 12.45 in 19.50. — V sredo odhod iz Maribora 18.20, odhod iz Št. lija ob
19.50.
Dve galantni pustolovini
Včeraj okrog 21. ure se je sprehajala služkinja Marija B- po Aleksandrovi cesti. Ko je prišla v bližino glavnega kolodvora, se ji je približali nepoznan moški ter jo povabil v bližnjo gostilno na Aleksandrovi cesti 44, kjer je naročil en liter vina. Med popivanjem se je ona za trenutek odstranila. Pustila pa je na mizi, kjer je sedela, svojo ročno torbico. Ko se je vrnila, je bil moški že izginil. Odnesel pa je tudi s seboj ročno torbico, v kateri je bilo 97 Din in poselska knjižica. Zlikovca išče policija. — Šofer Franc K. je včeraj zvečer sedel v družbi neke ženske v gostilni »Ljudska klet* in večerjal. Čez nekaj časa je odšel in ko je prišel na Grajski trg, je opazil, da mu manjka listnica. Takoj je šel k naj-bližjemu stražniku in javil, da mu je izginila v gostilni listnica. Najbrže je listnico, v kateri je bilo okrog 200 Din, sunila ženska, ki mu je delala družbo in krajšala čas. Stražnik in K. sta se podala v gostilno, da bi žensko preiskala. Ko sta prišla tja, pa je nenadoma neka ženska skočila proti zadnjim vratom in izginila. Pustila pa je pri mizi svoj zimski plašč. Čez nekaj časa pa je prišla zopet nazaj po plašč, toda stražnik jo je čakal in jo odvedel v policijske zapore. Bila je 281etna Nežka P. Pri zaslišanju pa je odločno zanikala tatvino. Tudi se ni našel pri njej iskani denar.
Ruški gledališki oder
' Že nad trideset let deluiie naše kulturno Bralno društvo v Rušah. Od svoje ustanovitve je stremelo samo za lem, kako bi se Ruše povzdignile v kulturnem pogledu. Posebno odkar se je v Rušah zgradi', po zaslugi našega indusirijca in Sokola g. Pogačnika naš lepi Sokolski dom, je Bralno društvo podvojilo svoje kulturno delo in se s posebno vnemo lotilo delovanja na odru.
Lepa soko'ska dvorana in oder spadata brez dvoma med najlepše na našem podeželju. To vpliva tudi na duševno razpoloženje igralcev. V zadnjih dveh letih smo imeli Rušani neštetokrat priložnosti uživati plod požrtvovalno..! naših vrlih igralcev. Začetek letošnje sezone je bil v nedeljo 4. oktobra. Bila je premijera Doboviškove »Radikalne kure« v režij! ge. Konfidenti, bivše članice mariborskega gledališča. Igra je popolnoma uspela. Gledališče je bilo do zadnjega kotička napolnjeno (štiristo oseb za naše razmere ie nadvse zadovoljivo). Blagajna ima svoje zadovoljstvo, a občinstvo je zadovoljno ploskalo svojim ljubljencem na odru, da so moraiii nekatere prizore večkrat ponavljati, tako da se je igra podaljšala do ene ure ponoči. Kljub nekaterim majhnim nedostatkom je igra v splošnem popolnoma uspela in zadovoljila občinstvo. Najbolj pa so nam ugajal g. Bučar v vlogi grofa Bombellija v tretjem dejanju kot sodnik, Sornik v vlogi Bombeka, Bečela (Cecilija), Konfidenti (Vande), Katka Janko (Jelke), Pečar Adolf (dr. Rogan) in Bečela Rozika (Etel-ka). Posebne simpatije publike pa je bil deležen naš dobri igralec in pevec g. Venko Rikard v vlogi poročnika Polovici a. Pohvalo je zaslužil tudi g. črnko kot dirigent orkestra. Vsi njegovi člani so se potrudili, da ie igra bila vedno v pravem tempu...
Dne 18. oktobra, ko se otvori novo C ograjena osnovna šola v Rušah, re bo igra ponavljala. Njen uspeh pri prvi vpri-zoriivi vaj podžge igralce in pevcc, da se lotijo še drugih nalog.	M. Z.
Koroški Slovenci.
Z ozirom n» občni zbor v Cel n pro-thn Jutri, v sredo 1.1 m. za polnoštevilno udeležbo v klubu. Predsednik
Mariborskih
Predsednik Živkovlč nosilec državne
liste.
V pondeljek popoldne se je vršil _ v Ljubljani v prostorih Delavske zbornice na Miklošičevi cesti volilni sestanek za Dravsko banovino. Zbrali so se pristaš; vseh nekdanjih političnih strank, med njmi tudi zastopniki Prekmurja. Na sestanku sta bila navzoča tudi slovenska ministra dr. Kramer in Pucelj. S soglasnim odobravanjem so zborovalci proglasili kandidaturo ministrskega predsednika Petra Živkoviča za nosilca državne liste. O tem je bil ministrski predsednik brzojavno obveščen.
Vojvodinski Nemci za državno kandidatno listo.
V pondeljek je bil v Novem Sadu volilni sestanek za bližnje volitve v parlament. Na sestanku, katerega so se ude-čežifli zastopniki Nemcev in Madžarov, med prvimi tudi vodja vojvodinskih Nemcev dr. Kraft, je bilo sklenjeno, da se naprosi min. predsednik Peter Zivko-vič, naj sprejme kandidaturo za nosilca državne liste.
Mirica Kosec t Družini Kosec na Teznu pri Mariboru je umrla mala Mirica. Preminula je po kratki bolezni. Pogreb bo jutri, v sredo ob pol 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju. Pokoj njeni dušici, preostalim naše sožalje.
Smrtna kosa.
V soboto je preminul v Limbušu 76!et-ni Franc Bele. Pogreb bo danes ob pol 17. uri na pokopališču v Studencih.
V nedeljo je preminula 641etna zasebnica Marija Munda. — V Splošni bolnici je preminula 82!etna Katarina Poljšak. —
V pondeljek je umrla 561etna gostilničarka Frančiška Ingolič, lastnica gostilne »Balkan«. N. v m. p.
Poroka.
Pravniški praktikant	mariborskega
okrožnega sodišča g. dr. Tominšek, sin znanega gimnazijskega ravnatelja dr. Tominška, je bil v soboto poročen v Ljubljani z gdčno Silvo Hitrovo, hčerko depozitnega ravnatelja pri Mestni hranilnici ljubljanski. Bilo srečno !
Pogreb bivšega podmaršala.
Včeraj so pokopali 761etnega podmar-šf.la Schatzel-Zlinskega-Miihlihoferja. Pogreb je vodil pastor Baron. Za pokojnikovo krsto je korakalo zastopstvo aktivnih in upokojenih častnikov ter precej mariborskega odličnega občinstva. Nagrobni govor je imel pastor Baron.
Mariborska bolnišnica je izdelala gradbeni program, ki predvideva graditev posebnega oddelka, kamor se bosta preselila oddelek za očesne bolezni in oddelek za dermatologijo-
V tem paviljonu bo tudi opazovalnica za duševne bolnike. Prostore sedanjega dermatološkega oddelka bo zasedel rano-calniški oddelek. Nadalje je v načrtu zgraditev novega gospodarskega poslopja ter strojne pralnice. Za vse navedene investicije bo najela uprava bolnišnice 12.000.000 Din posojila, ki ga bo amortizirala z lastnimi dohodki. Posojilo je že zagotovljeno. Predpriprave za zgradbo paviljona in gospodarskega po-silopja so že v teku.
Razpis licitacije.
Razpisana je pismena ponudbena licitacija za zgradbo vodovoda za banovinsko zdravilišče v Rogaški Slatini. Prva licitacija bo 2. novembra t. L Uradno odmerjeni proračunski znesek znaša Din 1,838.342.
Človekoljuben dar.
Naimestu venca za pok. hišnega posestnika in gostilničarja Ant. Pristovška je daroval trgovec V. Murko 100 Din Pro-tituberkulozni ligi. Posnemajte!
Javna dražba raznih predmetov bo jutri, v sredo ob 9. uri predpoldie v mariborski glavni carinarnici.
Policijska kronika
beleži štiri aretacije in sicer je bil aretiran Aton B. zaradi goljufije, Nežka P. zaradi tatvine ter Vilibald U. in Franc P. zaradi pretepa. Prijav Je bilo 28, večinoma zaradi cestnopolicijskcga reda.
Tatvin." perila.
Iz nezaklenjena hodnika v Lekarniški mlici 7 so ns/nwi ‘atovi odnesli neki stranki penilo ta anoške Blaic v vrednosti 13Q0 Din.
! dnevni drobil
Razstava Maribora.
Da se omogoči i širšim plastem prebivalstva ogled jako zanimivega in poučnega materijala razstave mesta Maribora na ljubljanskem velesejmu, se raz-, stava ponovi v Mariboru v času od 8. oktobra do vključno 22. oktobra 1931 v bivši kavarni v mestnem parku. Otvoritev razstave bo v četrtek, 8. oktobra ob pol 12. uri. Vstopnina znaša, in sicer za enkratni vstop Din 5, za permanentni vstop za dobo razstave pa Din 10. Šo'e pod vodstvom učiteljstva so vstopnine proste, vendar pa se imajo slednje predhodno pravočasno prijaviti.
Kongres pravnikov v Skoplju.
V nedeljo 4. t. m. je bil v Skoplju otvorjen kongres pravnikov naše države. Predsednik kongresa dr. Drag. Aran-gjelovič je predlagal, naj se vsi naslednji kongresi imenujejo kongresi jugoslo-venskih pravnikov. Skupščina je njegov predlog enoglasno sprejela.
Koncert vijolinista Rupla v Ptuju.
Po krasno uspelem koncertu v Ljubljani ponovi viioSinski virtuoz g. Karel Rupel svoj koncert z deloma spremenjenim sporedom v dvorani Glasbene Matice v Ptuju v petek 9. oktobra ob 20. uri. Dokažimo, da znamo ceniti delo naših najmlajših, a že zrelih umetnikov s tem, da napolnimo dvorano.
Sestanek trgovskih in privatnih nameščencev.
V sredo 7. t. m. ob 20. uri zvečer se bo vršil v prostorih hotela pri Zamorcu v Mariboru sestanek privatnih in trgovskih nameščencev. Dnevni red: 1. Pokojninsko zavarovanje za trg. nameščence, 2. Odpiranje in zapiranje trgovin in delovni čas pomožnega osobja, 3. Raznoterosti. — Vsi trgovski nameščenci se vabijo, da se v čim večjem številu udeležijo zborovanja.
Znižanje prejemkov magistratnim nameščencem.
•Kakor se govori, namerava po zgledu Beograda tudi mariborska mestna občina znižati plače svojim nameščencem, in sicer za 7 odstotkov.
Avtomatični buffet dobi, kakor nam poročajo, tudi naše mesto. Kanijo ga postaviti v prostorih nove banovinske hranilnice. Maribor bo z njim obojatel za velemestno pridobitev.
Letošnji obisk Rogaške Slatine.
V letošnji sezoni je obiskalo Rog. Slatino 5248 Jugoslovanov in 1573 inozem-cev, skupno torej 6821 oseb, med nji ni 2 ministra, 16 generalov, 5 banov in pod-banov, 5 škofov, 5 konzulov, 109 častnikov, 73 sodnikov, 160 odvetnikov in notarjev, 133 zdravnikov, 113 inženjerje-, 117 profesorjev, 40 novinarjev i. dr. Največ gostov je bivalo v zdravilišču po 21 dni, najmanj več nego 6 tednov. Na vsakega gosta odpade povprečno 16 in pol dneva boravka v Rogaški Slatini. Prenočnin je bilo v zdraviliških hotelih 67.308, pri zasebnikih pa 43.781, vseh prenočnin v seziji torej 111.089.
Koncert tenorista Svetozarja Banovca.
Za svoj koncert, ki se vrši v petek 9. t. m. v veliki kazinski dvorani, si je izbral umetnik naslednji program: 1. del: Bajde — Ponočni pozdrav; Zorman — Pesem starca: Lajovic — Serenada; Dvorak — Ciganska pesem; Flajšman-Kozina — Metuljček; Massanet — Arija iz »Manon«; Puccini — Arija iz »Tosca«. 2. del: White — Zamorska duhovna pesem; Lieurance — Indijanska ljubavna pesem; Lieurance — Cvetke na indijanskem grobu; Edwards — Na ovinku reke; Gechl — Za Te sam. Pri klavirju Marijan Lipovšek.
Smrt v bolnišnici.
V mariborski bolnišnici je umrl zidarski pomočnik Martin Novak. Pri gradnji palače v Slov. ulici mu je padel z II. nadstropja na glavo zaboj ometa in mu strl lobanjo.
Tatvina kolesa.
Izpred gostilne pri »Lovcu« na Meljski cesti 58 je bilo včeraj okrog 22. ure ukradeno hlapcu Francu N. moško dvokolo znamke »Styria« št. 755532 v vrednosti 1800 Din. — Trgovska pomočnica Karolina S., stanujoča v Betnavski cest št. 1?4, je prijavila policiji, da je izginilo 17 vefie njenega stanovanja žensko dvo-Voio znamke »Anker« št. 201045, ,Vj vrednosti 2400 Dii
Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-
spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnost' imamo v naravni »Franz Joseiovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok \ slabi prebavi, takoj preženemo. Slovit' zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda st dobi v vseh lekarnah, drogerijah ir. v vseh špecerijskih trgovinah.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Torek, 6. oktobra ob 20. uri »Mayerling« Premijera. Proslava 25-letnice umetni škega delovanja Eda Groma. Izven. Sreda, 8. oktobra. Zaprto.
Četrtek, 8. oktobra ob 20. uri »Sk.b> vest«. Ab. C.
Petek, 9. oktobra. Zaprto.
Sobota, 10. oktobra ob 20. uri »Volpone* ab. A.
Iz gledališča: V četrtek, S. t. m. s< prvič ponovi Anzengruberjeva kmečl« komedija s petjem »Slaba vest«, ki je pr svoji sobotni premijeri dosegla izredne močan uspeh. Četrtkova predstava velja za red C. — V soboto, 10. t. m. se ponovi Ben Jonsonova klasična komedija »Volpone«, katere vsebina je zelo dramatična, napeta in zabavna ter se god za renesanse v Benetkah. Ab- A.
»Zemlja sonca« na mariborskem odru Za otvoritev letošnje operetne sezon* se bo tekom prihodnjega tedna vršili premijera Leharjeve operete »Zemlja sonca«, ki je zaradi svoje pevske in glasbene privlačnosti postala največj šiager po »Grofici Marici« na vseh ope retnih in opernih gledališčih. Mariborska premijera te operete bo obenem prva » Jugoslaviji.
Radio in naše šole.
V vsej Dravski banovini ima svoje radio aparate 2 osnovnih. 10 meščanskil šol in 3 srednje šole. 51 upraviteljev o-snovnih šol in 1 ravnatelj meščanske šo* le imajo lastne radio aparate. Med osnov* nošolskim učiteljstvom je 238 radio ama terjev, med meščanskošolskim 17, a na srednjih šolah je 15 profesorjev radio a-rr.aterjev. Učencev, ki imajo priliko posli šati doma radio, je v osnovnih šolah 432 v meščanskih 148 in v srednjih šolah pa 69.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne tvrdke: Hlad« Franc, trgovina s sadjem na debelo » Jurškem vrhu št. 6; Inž. Ivan Ferluga stavbeno podjetje, Maribor; «Morava«( trgovina z industrijskimi potrebščinami lastnik Kurt Thalmann v Mariboru; Janez Cvetič in drug, trgovina z mešanim blagom in izdelovalnica perila v Mursk’ Soboti; Alojz Cerinšek, trgovina z deželnimi pridelki in sadjem ter izvoz, Pobrežje pri Mariboru; Anton Semlitsch, trgovina z mešanim blagom, Žiberci pri Ljutomeru; Romanca Škof, »Jugoekta« tovarna pletenin, komanditna družba> Maribor.
V zadružni register
so se vpisale med drugim sledeče tvrdke: Pašniška in gozdna zadruga v Selnici ob Dravi, reg. z. z o. z.; Pašniška in gospodarska zadruga v Vurbergu pri Ptuju, reg. z. z o. z. in Radio Maribor, reg. z. z o. z. v Mariboru.
Dražbeni oklic.
16. novembra bo pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Melinci, vi. Št. 19, polovica pašniške pravice pare. štev. 373, zdaj stavbišče s hišo. Cenilna vrednost Din 3500, najmanjši ponudek 2334 Din-Pretep.
Na Koroški cesti št. 1 sta se včerai okrog 22. pretepala 28Ietad mesarski po* močnik VilibaJd U. in 32Ietni posestniški sin Franc P. Oba sta bila precej vinjena in sta se obaelavala. P. je imel v rokah neko vrv, s katero je pretepal, U. pa i® udarjal s pestjo. Stražnik, ki. je prišel n3 lice mesta, je oba aretiral in odvedel v policijske zapore.
Tragičen konec plesa.
Pri neki plesni zabavi v Tmici pri ^ Janžu na Dravskem polju je prišel 22let-n: posestnikov sin Štefan Svenšek v spo* z nekim orožnikom, ki je v razburjenju pote?m1 samokres in sprožil ter srnrtj!*T nevarno ranil Svenška, ki so ga prip©"*’ 'i v bolnišnico,
Nouice iz Konjic
Za volitve poslancev v Narodno skupščino se v našem srezu živahno in vestno pripravljamo. Izvoljeni sreski volilni odbor je vse potrebne formalnosti že sklenil. Poleg dosedanjih 13 volišč bomo dobili v našem srezu še najbrž 2 novi volišči. Volilnih upravičencev v srezu je 5250 in to v 25 občinah sreza. V kratkem se bodo pričeli volilni shodi in sestanki po vseh občinah našega sreza. Cim več glasov bo oddanih za sreskega kandidata, tem lažje bo njegovo delo v Narodni skupščini. Razmere v srezu so se v zadnjem času že precej zboljšale, tako da je pričakovati, da se naše ljudstvo ne bo dalo begati po nasprotnikih edinstvene Jugoslavije, temveč bode svojo dolžnost opravilo dne 8. novembra v polni meri.
Učiteljsko zavarovanje za konjiški srez se je vršilo v soboto, 26, septembra t. 1. ob udeležbi velikega števila učiteljstva iz konjiškega sreza. Obravnavale so se stvarno in zelo živahno razne stanovske zadeve. Vršile so se tudi volitve odbora ter je bil pri istih soglasno izvoljen zopet za predsednika g. šolski upravi'. M j Schell iz Konjič.
Veliko obrtniško zborovanje priredi Zveza obrtnih društev Dravske banovine v Koniicah v nedeljo, 11. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma.' Dnevni red je sledeči: 1. Obrtniške organizacije in stanovska zavest,
2.	obrtniški krediti, 3. ustanovitev obrtnega društva v Koniicah, 4. ustanovitev cenzurnega odbora obrtniške banke za srez Konjice in 5. slučajnosti. Vsi obrtniki in prijatelji obrtnikov, pridite na ta obrtniški zbor z vsega sreza, da pokažete, da se zavedate važnosti svojega stanu! Z ustanovitvijo obrtnega društva v Konjicah pa se bo izpolnila davna želja obrtnikov iz komiškega sreza, ki so spoznali, kakega velikega pomena je v današnjih časih organizacija, ki je ravno obrtnikom v konjiškem srezu tako manjkala.
Poravnava trgovca Teppei Josipa iz Vitanja z upniki je bila sklenjena dne 30. septembra t. 1. pri okrajnem sodišču v Konjicah s 45% kvoto, plačljivo v 10 mesečnih obrokih.
Iz Ormoža
Občni zbor Zadružne elektrarne. Prejeli smo: Dne 29. sept. je bil pri Skorčiču izredni občni zbor Zadružne elektrarne. Dnevni red je obsega1! v prvi točki revizijsko poročilo, ki ga je prečital ravnatelj gosp. Grivec. V debati se je oglasil zadružnik gosp. Masten, ki je povdaril ponovno, da *v zadrugi ni reda, da so izdatki preveliki in je prosil pojasnila, kako je mogoče vnesti pod postavko razno znesek preko 300.000 Din. Dalie je naglasil ponovno, da bilancki ie bila dana zadružnikom, ne odgovarja bi!anci v originalu. Ravnatelj tirivec je pojasnil predvsem, da se je pod razno tudi v dobro vpisal znesek ca 300.000 in le diferenca malenkostna. Zadružni revizor g. Šifrer iz Ljubljane je nato pojasnil napako, ki je povzročila »krive bilance«. Pri prepisu bilance se je namreč zgodila ta pomota, da so vse številke upisane eno vrsto nižje kot se glasi naslov računa, vendar pravi, bi z malo dobre volje to vsakdo lahko uvidel in z pravilno postavko dobil prava salda. Omenil je tudi, da bo po današnjem izgledu zaslužila letos Zadruga nad 50.000 Din, da se ;.Jr ;o stanje torej boljša. V naslednji točki dn>ev nega reda so spremenili nekaj paragrafov pravil, nakar je bil občni zbor, ki je bii izredno dobro obiskan, zaključen. Vodil ga je g. Veselič.
Prvi židovski samostan v ČSR.
ciudimpeštanski listi javljajo, da se bo znana madžarska igralka Ivana Palasti, ki je dosegi? velike umetniške uspehe tudi v Inozemstvu, umaknila iz umetniškega življenja in bo ustanovila prvi židovski ženski samostan in sicer v vasi Kolačin na Češkoslovaškem. Za enkrat bo v samostanu 300 židovskih nun.
Najtežja Dunajčanka In najmanjši Dunaj* čan.
Minulo soboto je bila na Dunaju tek-lfia najtežjih žen in najmanjših mož. Kot 2rnagovalca sta izšla iz tekme 351efna vdova Zofi'a Schfinauerjeva. ki tehta 1^9 kg, in 271etni Alote Sapik. ki meri »05 cm.
Lepota in služba
ČUDNA PRAVDA V LYONU. — LEPA STROJEčISKA, KI JE ZNORELA MOŠKE VSEGA PODJETJA.
Pred obrtnim sodiščem v Lyonu se je končal pred kratkim Nenavaden in nevsakdanji proces. Kot toženka je nastopila stenotipistka Lisetta Herbertova. Bila je svojčas nastavljena, v neki ly o riški tvornici za svilo kot strojepiska. Tam pa je pisala ne samo na papir, ampak tudi v mlada srca z gorečimi črkami ljubezni. Vodstvo podjetja je prišlo kmalu na to, da vsi moški nastavljenci norijo za lepo strojepisko. Nekaj časa je šef to trpel, ker je menil, da bo moške norost ljubezni minila. Ko pa je videl, da je noče biti konec, je posla! nad uradništvo revizorja. Ta mu je predložil porazno statistiko. V pisarni se ni skoro nič napravilo, odkar je stopila vanjo ženska v podobi angela in s hudičevim nemirom v srcu in na jeziku.
Šefu ni preostalo nič drugega kakor da ie poklical gospodično Liziko k sebi in ji razložil, da zelo obžaluje, toda si ne more kaj, da ne bi ji odpovedal službe. Za vzrok odpovedi je navedel, da je — pre'ep3 in da znori vsakega moškega v bližini. Lepota je lepa reč, je dejal, toda v pisarni, kjer zahtevam od svojih uslužbencev predvsem dela, je škodljiva. Ta-
ko je bila lepa Lizika odpuščena. In zdaj so kavalirji pokazali svojo figa vos*. Ni ga bilo med njimi, ki bi bil pogumno stopil pred šefa in dejal: »Gospod šef, Lizika bo postala moja žena.« Ne. Vsi so stali tam potrti in ni dosti manjkalo, da se niso cmerili.
Lepa Lizika pa ni mirovala. Šla ie k advokatu in je vložila proti podjetniku tožbo. Na dan razprave je bila pisarna prazna. Vse je drlo k obravnavi iz gole zvedavosti, kako se bo iztekla pravda. Šef je povedal razloge, ki so bili merodajni za odpust. Rekel je, da je bil primoran odpustiti lepo stenotipistko, ker mu je zmešala vse nastavljence. Sodišče pa je razsodilo, da lepota ne more biti vzrok za odpoved službe. Ta vzrok ni za sodišče dovoli tehten niti tedaj, če trpi podjetje zaradi njega občutno gmotno škodo. In tako je bil revež tvorničar na koncu obsojen na precej znatno denarno odškodnino, ki bo lepi Liziki zadostovala, da jo predloži prvemu ženinu kot doto, zasluženo s svojim krasnim obrazkom, mično zunanjostjo in urnim jezikom.
Nov vamoir v Nemčiji
NAPADI V STETTINU, KI SPOMINJAJO NA KURTENA.
Ko so obglavili vampirja Petra Kiir-tena, ki je dve leti ustrahoval Dtisseldorf in okolico, si je vsa Nemčija oddahnila. Prevladovalo je mnenje, da je zdaj ogabnih zločinov Kiirtenove vrste konec za vselej. Na žalost pa kaže praksa, da je drugače. V Stettinu, znanem nemškem obmorskem mestu, se že tri leta vrše nepojasnjeni zločinski napadi na žene in dekleta. Oblastvom je bilo javljenih več nravstvenih deliktov, ki močno spominjajo na Kiirtanova dejanja. Policija je iskala in zdaj se ji bo menda posrečilo najti krivca.
Pred dobrim tednom dni je bila v Stettinu napadena neka desetletna deklica, ki se je vračala iz šole. Napadalec jo je davil in potem izpustil. Otrok je povedal doma, kaj se mu je primerilo in policija je nato aretirala 491etnega delavca Fiatowa, v katerem je napadenka takoj spoznala napadalca. Sum, ki leti zaradi napadov na Flato\va, se je medtem z novimi preiskavami tako zgostil, da mu bo komaj mogoče izmotati se iz mreže, ki se je zaplela okolu njega.
Mož je znan nasilnež. Dokazamih mu
je že več napadov in nravstvenih prestopkov. Zdaj so ga oblasti osumile še dveh zločinov, in sicer na podlagi indi-cij. Lani v juliju je bila umorjena 211etna Šarlota Hildebrand, leto poprej pa 29-letna Bittrich. Obe ženski sta bili umorjeni na tako podoben način, da je postala kriminalna policija takoj pozorna na način umora. Napadalec je pri obeh žrtvah razrezal aktovko podobno kakor pri napadu na malo deklico.
Preteklost Flatowa popolnoma opravičuje sum, da je ort stettinski vampir. Že ko mu je bilo 14 let, je zagrešil neki niavstveni prestopek in od tedaj ga zalezuje senca poživinjenega stvora do danes. V njegovem stanovanju so našli slike, ki imajo za predmet zločine, kakršnih je osumljen. Že 1. 1929. je bil sumljiv napada na neko žensko, toda tedaj se mu je posrečilo doprinesti alibi. Njegova žena, ki je tedaj pričala možu v prilog, pa je pod težo zadnjih obtožb priznala, da je tedaj pričala po krivem in je preklicala svoje tedamje navedbe. V Stettinu čakajo na dokončni izid preiskave z razumljivo napetostjo.
Konjev spomin
Neki kmet v Arnsdorfu na Bavarskem je bil pred kratkim v draždanski okolici kupil konja. Ko je pripeljal žival domov se ni mogel načuditi, kako zna konj dobro pot po vasi in na njive. Slednjič je prišel na to, da ima opraviti s konjem, ki mu ga je bila odvzela vojaška oblast pri novačenju vprežne živine 1. 1915. Konj je hodil med tem časom po bojiščih, ko pa se je vrnil v nekdanjo domačijo, se mu je obnovil spomin na vse, kar je nekoč preživel in se je čudovito hitro vživel zopet v nekdanje razmere. Živalo-slovci doslej ne poznajo primera, ki bi bii v tem pogledu tako značilen kakor je opisani slučaj.
Divji kostanj izvrstno sredstvo proti ozeblinam
Divji kostanj naberi, ga olupi trde rjave lupine, zreži na rezine in dobro posuši, ker ti bo v zimi v veliko korist. Shrani ga na suhem v kaki vrečici. — Ko ti pozimi ozebejo roke ali noge, imaš doma lek proti tei neprijetni bolezni. — Na 1 do \ Vt litra vode vzemi eno peščico suhega kostanja ter kuhaj tako dolgo, da se kostanj skuha v kašo. Seveda moraš večkrat dolivati vode, sicer ti vsa voda povre, ker se kostanj ne skuha tako hitro. Zvečer zlij to vročo kašnato vodo v posodo, k!er se misHš umiti, pri-de.nl še malo navadne kuhinjske sode in drži v tej kopeli boleče ude. Ponovi to
skozi nekaj večerov in rešil se bodeš sigurno ozeblin.
Da je divji kostanj tudi dobro sredstvo za snaženje volnenih oblek, je znano marsikateri gospodinji. Skuhamo kostanj, kakor gori navedeno, le, da precedimo vodo skozi rutico. V tej vodi potem namočimo volnene stvari, jih pustimo nekaj časa v njej ležati, izperemo madeže ter izplahnemo v čisti vodi. Moremo pa tudi le okrtačiti madeže s to vodo.
Zda!, ko je povsod dovolj kostanja, se lahko vsaka gospodinja preskrbi brez vsakih stroškov s tem koristnim sadežem.
Otroško vprašanje.
— Ti si nedostojna, Anica. Ali se ne sramuješ tako jesti? Morala te bom dati od doma, da se boš naučila lepih manir!
= Mamika, ali bi se jih ne mogla naučiti doma?!
Pisarniška Idila.
— Čujte, pisar že dve uri vas gledam, pa ste v tem času napisali komaj 15 vrst.
= No, kaj pa vi? Petkrat večjo plačo imate od mene, pa če ste celi dve uri gledali samo mene, niste niti toliko napisali kakor jaz!
Moderna služinčad.
Kuharica: Prosim, miiostiva, da m: daste danes popoldne prosto.
Gospa: Toda kdo bo pa kuhal?
Kuharica: Lahko greste na moje1 stroške jest v -^sta v racijo.
Sokolstvo -
Uspel sokolski nastop v Limbušu
V nedeljo ob 14. uri se je vršila skoz! Limbuš, ki je bil okrašen z zasta vami, sokolska povorka z vojaško godbo. V povorki so bili člani v krojih, članice, naraščaj, deca ter ves odbor limbuškega društva. Ob burnem vzklikanju in dežjem rož se je pomikala povorka proti telovadišču, kjer se je vršil prvi javni na-stop, katerega so se udeležili poleg domačega društva še Sokoli iz Studencev, Selnice, Ruš, Maribora ter od daljnega Sv. Lenarta.
Pred nastopom je starosta br. Robič pozdravil zbrane sokolske vrste, posebno zastopnika župne uprave br. dr. Irgoliča ter vse ostale navzoče. Nato je br. dr. Irgolič v kratkem govoru orisal delo in nailoge Sokola ob severni meji. Na* loga Sokola je, da se postavi na branik domovine. Po njegovem govoru se je pričel nastop, ki ga je moški naraščaj otvoril z zletnimi vajami, nato pa so nastopile gojenke iz Studencev. Oba oddelka sta izvedla vaje dokaj skladno. Deca iz Limbuša je nastopila z vajicami z zastavami in igrami. Krasne so bile skupinske vaje članov iz Limbuša. Nato se je vršila tekma v odbojki med člani iz Studencev ter ondotnim naraščajem. Igra je potekla zelo živahno in v prvem polčasu je bil naraščaj v premoči iin zmagal nad Sani, v drugem polčasu pa so člani prešli v ofenzivo ter premagali naraščaj. V orodni telovadbi je nastopila vzorna vrsta iz Studencev na bradlji. Občinstvo je vsakega telovadca burno pozdravljalo in nagradilo z aplavzom.
Po nastopu se je vršila v gostilni Robi L' veselica.	K.	V
Telovadba predšolske dece
Sokola Maribor-matica je vsak? torek fn petek od 14. do 16. v Cankarjevi šoti. Deca, ki telovadi skupno, moška in ženska, je pod dobrim strokovnim vodstvom.
Seja župnega načelstva
bo jutri, v sredo ob 20. v Narodnem domu.
Šport
TEKMOVANJE ZA PRVENSTVO LNP
se nadaljuje v nedeljo, dne 11. oktobra in sicer se srečajo: v Mariboru SK Železničar :ISSK Maribora in vi Ljubljani SK Ilirija :SK Svoboda. ASK Primorje in Atletik SK pa sta prosta.
Stanje prvenstvene tabele po četrt«« kolu je naslednje:
ISSK Maribor	4	3	1	0	16:	7	7
SK Ilirija	4	3	0	1	8:	8	6
ASK Primorje	4	2	11	9: 4	5
SK Svoboda	3	0	2	1	5:	7	2
SK Železničar	3	0	1	2	2:	5	1
Atletik SK	4	0	1 3	5:14	1
Otvoritev III. balkanske oiimpiiade v Atenah.
Včeraj je bila otvorjema tretja balkanska Olimpijada in sicer z lahkoatletskimi tekmami. Otvoritvi je prisostvovalo nad 60.000 ljudi. Otvoritveni govor je iraei predsednik grške vlade Venizelos. Rezultati prvega dne so sledeči:
Tek 100 m: 1. Grk 11, 2. Grk, 3. Skok (Jugoslavija) 11:2. 800 ra: 1. Grk, 2. Tu-čan (Jugoslavija), 3. Nikhazi (Jugoslavija) 22:10. Skok v višino: 1. Grk z 189 cm. 10.000 m: 1. Romun 34:22, 2. Grk,
3.	Romun. Krogla: 1. Romun 14.16 m, 2. dr. Narančič 14 m, 3. Grk. Stanje točk je naslednje: 1. Grčija 28, 2. Jugoslavija 23, 3. Romunija 18, 4. Bolgarija 5 la 5. Turčija 3 točke.
Nastop jugoslovenskih teniških igralc#v v Atenaa.
V okvirju tretje balkanske oiimpiiade se vrši tudi teniški turnir, ki je doprinesel dosedaj naslednje rezultate: Schaf-fer:Jordan (Bolg.) 6:0, 4:6, 4:6, 6:1, 6:1; Ponfief (Rom.) :SchSffer 6:2, 4:6, 8:6, 6:4; Kukuljevič :Hichl (Rom.) 2:6, 8:6, 6:0, 6:4; Kuku!:'evič-Schaffer:Chirin-Se-data 6:2, 3:6, 6:2, 6:3; ga. Gostlša:Cos-simotis (Grčija) 6:4, 2:6, 6:8: Gostiša* Schr8eer:Learamayn-Lenos 6:2, 6:8, 6:3;
Schaffer ' 'irozenKosimalis - Zerleodia ,5:1. 10:8. 9:7.
v
BBt:
^MarlBofšTčTV E C E K N ! K
ViVUriBor »A 'dne '6, X. 193T-
Dr. O. Itaunig.
Dva. soseda
Povest iz preteklega stoletja.
Tudi tržani iz Huma so se oddahnili, ko so zagledali temne griče, rjave travnike ter črne njive. Bilo jim je, kakor da je padlo težko breme od njih prsi. In po drevesih so žvržgoleli pisani škorci, prvi oznanjevalci spomladi; kako so udarjali s perutmi, odpirali kljunčke ter žrvržgoleli neumorno svoje pesmi, zdaj žvižgajoč, zdaj zategujoč; naenkrat so se zopet dvignili, zleteli na travnike, a se zopet vrnili; vsak si je že zbral svojo škatljico, katera jim je obesil prijazni gospodar v visoke veie drevesa pred hišo, da ima vsak dan užitek naravnega petja krilatcev, katerim je dal ta lepi dar vsemogočni Stvarnik.
Toda naenkrat udari v to pomladansko žvržgole-nje tenek glas mrtvaškega zvona, ki je še vedno pretresel vsakega, ki ga je slišal, saj je vedel, da je zopet eden od utrujenih zemeljskih trpinov nastopil daljno pot v deželo k svojim očetom.
»Kdo je umrl,« je vprašal Planinšek cerkovnika, ki je ravnokar zaprl zakristijo ter stopal dol po stop-njicah. »Kakor se je iz trikratnega odmora v zvon en ju spoznalo, mora biti kak moški.«
»Ali še niste slišali,« reče cerkovnik vidno razburjen, »Dolnika so našli v zajezi Oblakovega, mlina.«
»Kaj Dolnika, tedaj vendar enkrat; no, to mi je pa novo; kam pa so spravili truplo?«
»Še tam leži na licu mesta, sin Tone je namreč priše! naznanit v župnišče, gospod dekan pa so ukazali, da mora to sporočiti tudi orožnikom, ker bo gotovo prišla sodna komisija.«
In tako je tudi bilo.
Komandir postaje je šel takoj k sodniku Škerjancu ter mu javil, da je našel danes zjutraj Oblakov mlinar Dolnikovo truplo ob bregu, kamor ga je pripravila struga. Da se ugotovi, ali ni podan sum kakega hudodelstva, naj se izvrši takoj sodni ogled. V to svrho se je pustilo truplo do nadaljnje odredbe na licu mesta.
Hitro se je raznesla novica po vsem trgu. Še pred prihodom sodne komisije se je zbrala ob zajezi Oblakovega mlina mnogoštevilna množica, katero sta mogla oba orožnika komaj zadrževati.
Prej živahno razmotrivanje radovednežev pa je takoj utihnilo, ko je došel sodnik Škerjanc na lice mesta.
Ugotovil je lego trup>la ter popisal vse druge okoi-ščine. Na sodnikovo odredbo so odnesli truplo v mrtvašnico, da se tam natanko preišče, če so kakšni znaki, ki bi kazali na nasilno smrt.
Toda kakor je tudi zdravnik Resnik pregledal natančno vse, tako ni mogel ugotoviti ničesar sumljive-
ga. V notranjem žepu suknje se je našej še ves denar, ki ga je sprejel Dolnik na dan Andrejevega sejma za prodana vola.
Smatralo se je tedaj, da je padel Dolnik v Strugo, ker je bil nekoliko vinjen. Ogled na mostu, črez katerega je moral iti ponesrečenec v tisti noči, je dognal v zvezi z izpovedbami prič, da se je mogoče Dolnik vsedel na nizko mostno pregrajo, pri tem zgubil ravnotežje ter padel v potok na m&stu, kjer še ni bil debel led, tako prišel pod njega in tam izginil. Ker je šel nato vso noč sneg, so bili zabrisani vsi sledovi.
Ta ugotovitev se je zdela vsem verjetna in nihče ni dvomil več nad tem, da se je Dolnik ponesreči'. Oblasti so tudi ustavile vsako nadaljnjo zasledovanje.
Tisti, ki so prej namigavali, da te ni izključen zločin, so sedaj utihnili v javnosti.
Vsem Stružanom je bilo neskončno žal, da so zgubili tako vrlega moža, katerega so spoštovali nazadnje tudi že nasprotniki, saj je bil vseskoz plemenitega mišljenja.
»Izvrsten mož je bil,« je rekel Mlinar, ko so šli od pogreba, »samo trmast je bil.«
»Res je,« pritrdi Oblak, »nič si ni dal reči, če si je kaj vtepel v glavo.«
»O, da bi imel tudi jaz takšno trmo,« je pripomnil Mlinar, »šel bi v oni soči za njim, gotovo bi ga rešil, Bog ve, kako je bilo, meni se pač le ne zdi vse prav, že Dolnikove zadnije besede pri slovesu so zvenele tako skrivnostno kakor bi bil slutil smrt.«
»Meni tudi ne da miru,« meni Potočnik, »toda čakajmo, enkrat le pride vse na dan.«
»In tako bo tudi,« pripomni s počasnim glasom Rokavec, ki je djaj v tem trenutku pipo iz ust, iztrkal pepel ter jo vtaknil v žep.
Tako so govorili Dolnikovi prijatelji na poti proti Dolnikovi hiši, kamor so bili povabljeni kot sosedje na sedmino.
XIV.
Razkrite tajnosti.
Kaj ti je ljubica,
Da si tak’ žalostna,
Saj nič mi ni,
Srce me boli.
Narodna.
Minula je Velika noč. Narava se je vzbudila k novemu življenju. Zvončki ob potokih s odvigali svoje bele glavice ter oznanjevali prerojenje po zimskem spanju. Škerjanček se je dvigal iz vlažne njive proti nebu vedno višje in višje ter slavil vsemogočnega Stvarnika. Vse je bilo veselo, vse srečno, saj je ostra zima šla proti severu in napravila prostor mogočnemu junaku ~ solncu, ki je vzbudi! mrtvo naravo k novemu življenju.
In hrepenenje po prostosti in družinskem življenju se je polastilo tudi Rozike. Sai pride kmalu junak — njen ženin, da jo odvede pred oltar, kjer se sk':ne
trdna vez za celo življenje, kajti doma je ni trpelo več.
Njen oče se je v zadnjem času stresel svoje prejšnje čemernosti. Od č^sa, ko so našli Dolnika, je bit celo nekako vesel.
»Prav je, da so ga našli,« se je izrazil tu in tam, »ljudje so že marsikaj govorili, sedaj vsaj vedo, da je le po nesreči padel v vodo in utonil.«
In če je bila družba, je še on dal za bokal, če so ga prav hvalili, še tudi za dva ali tri in tako se je zgodilo, da so zopet prihajali tisti vedno žejni pijanci ter izkoriščali Cestnikovo razpoloženje.
»Le pijmo ga, saj to da človeku veselje, da vse pozabi,« je rekel dostikrat Cestnik, si natočil polno kupico ter jo vlil v sebe, kakor bi hotel pogasiti neki tajni ogenj, ki je gorel v njem*.
»Cestnik, ti si mož na mestu,« so rekli njegovi gostje, »sedaj si pač ti prvi v občini, nobenega ni, ki bi ti kaj mogel, kar Dolnika ni, Stružani nimajo veS svojega voditelja, sedaj je vrsta na tebi.«
Hvalili so ga in Cestnik je to rad slišal, saj je hotel biti zopet to kakor prej. A ni uvidel, da prihaja ta hvala le iz ust manj vrednih oseb, ki spreminjajo svoje mišljenje, kakor se obrača veter in kjer imajo pričakovati večji dobiček.
Toda ravno ta družba je stala Cestnika dovolj; če ni bilo zastonj vina na mizi, se tudi razpoloženje ni razvilo. In Cestnik je kazal v zadnjem času posebno nagnjenje, da hoče biti v družbi vesel, da celo razposajen.
Ce ni užival pijače, ni bil vesel, zato pa je imel vedno kupico v rokah in je bil v enomer tako, da je bil vsak dan vinjen in so ga morali dostikrat naravnost nesti v posteljo.
Da ta družba ni ugajala tržanom, je bilo naravno, saj kdo bi hotel sedeti med temi pijanci, ki so kričali ter peli, da si je moral vsak zamašiti ušesa. Vrhu tega so bili še nadležni ter hoteli imetiod tržanov pijače. In če jim niso plačali, so začeli zabavljati nekateri kar, očitno:
»Glej, kako se gosposko držijo, človeka še pogledajo ne, reve, sedaij smo jim premalo, kedar nas po rabijo, pa letajo za nami, in se nam sladkajo, da človeku že preseda; tiste male steklenice imajo in sedijo pri merici vina cel popoldan. Kaj ima Cestnik od takih gostov, mi kmetje, mi ga potegnemo, da se kaj pozna, ne pa taki trški škrici.«
Tako in enako so govorili. Da so seve s tem odgnali boljše goste, iz trga, je razumevno. Cestnik je ostal s temi pivci sam in ti so pili navadno na njegov račun.
Kakor pred volitvami, tako sta tudi sedaj z nevoljo opazovali žena Marjeta ter hči Rozika očetovo ravnanje, toda pomagalo ni nič. Cestnik je bil srečen le v tej družbi, za vse drugo rou ni bilo mar.
Tako je Rozika že komaj čakala na trenutek, da se poroči s Kodričem.
Dne 5. oktobra so bili izžrebani naslednji večji dobitki državne razredne loterije:
400.000.— Din: 68.187.
20.000.— Din: 67.606.
10.000.— Din: 41.320, 93.884.
4.000.— Din: 23.514, 25.624, 77.816.
2.G00 Din: 8583, 11.175, 17.009, 95.211, 25.403,
34.410,	34.803,	37.648,	41.728,	43.260.	46.594,
49.857,	49.927,	51.136,	57.341,	62.231,	63.738,
70 079,	71.740,	7'4.876,	75.086,	75.337,	77.393
84.655,	88.989,	89.599,	94.065,	94.538,	97.288,
32.891,
49.298,
60.513,
84.088,
99.268.
28 241,
47.724,
66.166,
79.-117.
9S.696,
2805
Zaradi telefonskega sprejema ne jamClmo za točnost. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije: BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK. MARIBOR. Gosposka ulica 25.
z galanterijo, drobnino in modo, na najbolj prometni cesti v Mariboru, ugodno na prodaj. Dopise pod >;Sigurna eksistenca« na upravo.	2939
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da se jc naša iskrenoljubljena, nepozabna
MIrIca
po kratki bolezni v dveh dneh preselila med nebeške krilatce.
Pogreb drage pokojnice bo jutri, dne 7. oktobra iz mrtvašnice na Pobrežju ob pol 16. uri.
Tezno pri Mariboru. 6. oktobra 1931.
-941	Žalujoča	družina	Kosec.
Inseriralte
v
..Veterniku
II
Kupim
jabolka
lepa, zdrava, soMrana. Ponudbe s ceno in navedbo sort je poslati na
LANGER
KardaSova Rečice ČSR
dobite pri
TISKOVNI ZADRUGI
Maribor, Aleksandrova 13
Opremljeno solnčno sobo
oddam. Jože-Vošnjakova
ulica 21/11. 2942
Novo spalnico
ceneno prodam, leznik.
Vodnikov trg 5, 2e-2936
Lepo prazno sobo
s koščkom vrta in kletjo takoj oddam v najem. Naslov v upravi. 2940
Dvosobno stanovanje
v Magdalenskcm predmestju oddam s 1. novembrom mirni boljši stranki. Naslov v upravi »Večernika«. 2937
Veliko izbiro vsakovrstnih pletenin, oblek, jopte, vest, puloverjev itd. po zelo znižani ceni priporoča pletarna Vezjak, Mari-bor. Vetrinjska ulica 17. Naročila po meri. kakor vsa popravila se izvršijo točno in ceneno.	2491
Ali že veste, . da pere »Triumf« Pavel Nedog ovrat-nikc tako lepo, da izgledajo kot novir Prazno sobo
v bližini Glavnega trga, oddam takoj. Naslov v upravi »Večernika«. 2938
Opravilna številka: E IX 1718/31
"RT
Dražbeni oklic.
Dne 4 nov. 1931 dopoldne ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi šl 11 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga: k. o. Gorica vi. št. 19,13,146,246
Cenilna	vrednost	polovica za vi. št. 19,22 350, za vi.
št. 13 7903 20 Din, za vi. št. 146 5713*20. za vi. št. 246 1521*30 Din
Vrednost pritikline: Din 5040’—
Najmanjši ponudek: Din 20 658*90
V ostalem se opozarja na Uražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd. IX
Okrajno sodišče v Mari" oru odd. IX..
dne 7. 9.1931.
fekfr Knmei .JDU«. * UuMhM: diMUmiU	|»	oedDlki	§TANO	KOSOVCI, v	Mariboru. >Mrr.	M?MI»1577tt.7rr. d. a. predstavnik ilANKU UElSt* ”
* Maribora,	,	'	-