aMNNNmuMMMMNNMn 1 THE OLDEST 1 | AND MOST 1 POPULAR 1 SLOVENIAN | 1 NEWSPAPER j 1 IN UNITED I | STATES OF I AMERICA. J Qkiiuiiiiiiiiiiiiiuiuiiuiiiuiiniiiiutiiiiiuuiiiiii?. ^^ /mmB**^— t^fm/um^ ___ Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO. 1 NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN 1 SLOVENSKI | LIST V 1 ZDRUŽENIH | DRŽAVAH | AMERIŠKIH. | ^luutiimiiuuuiuimiuiuttuiiuuiuuumiuu^ ŠTEV. (No.) 90. "CHICAGO, ILL., SREDA, 10. JUNIJA — WEDNESDAY, JUNE, 10, 1925. LETNIK XXXIV. "Vremena Kranjcem bodo se zjasnila!" Da bomo spoznali pottebo katoliškega časopisja v pravi luči, je potreba, dar-si ogledamo, naš skupni nastop, kakor tudi ^mišljenje slovenskih duhovnikov in lajikov z obeh strani. To radi tega, da bo narod spoznal in se prepričal, po svoji lastni razsodnosti, katera je prava pot, ki nas vodi do katoliškega dnevnika. Vemo, da je to vprašanje težavno posebno za nas maloštevilen narod. Toda, korajža in dobra volja naj velja. In * to hvala Bogu imamo. Naša agitacija za katoliški dnevnik traja že mesece. Skušali smo pridobiti za to podjetje slovenske duhovnike in la-jike. Apelirali smo na vse, prav na vse! Naši lajiki so to misel z veseljem pozdravili. Tudi lepo število slovenskih duhovnikov se je odzvalo temu pozivu v našem listu. Tisti pa, kateri se ne strinjajo z nami so si izbrali drugo pot, ali pa molčali. Pred kratkem smo prejeli finančno poročilo slov. župnika v Pittsburghu, Pa. za leto 1924. To poročilo sestoji s celoletnim računom, kakor tudi z imeni posameznikov in društev, koliko so darovali za leto 1924. Pristavek tega poročila je članek č. g. župnika Joseph škurja, katerega prinašamo slovenski javnosti dobesedno z vsemi napakami, kakor smo jih našli. Glasi se: "BREZ OVINKOV." "V novembru 1924. sem prejel od tiskovne družbe "Edinost," 1849 W. 22nd Street, Chicago, Illinois, jako za-nimijv "cirkular." Pazno, kakor je bilo rečeno, sem ga prebral od konca do kraja. V kratkem: gre se za katoliški dnevnik. Prečital sem tudi članke iz pod peresa Rev. J. M. Trunka in Rev. James Černeta, ki sta jako zainteresirala slovensko javnost za katoliški dnevnik. Dal Bog, da bi se enkrat vresničila ona krasna in dolgo let negovana želja, da bi se konečno posrečilo Ameriškim Slovencem imeti svoj pravi katoliški dnevnik, iz katerega bi preveval v izobilju oni nadvse prijetni in rajski duh bratske ljubezni, ki povzdiguje in blaži plemenito človeško naravo! Ali, po svojem lastem in skromnen prepričanju, čutim, da tajenstveni molk od strani častitih slovenskih duhovnikov v Ameriki je značilen znak, da mi smo danes zelo daleč od onega srečnega jutra v katerem nam bo zasijala svetla zarja prave katoliške zjemnosti — katoliški dnevnik! Gotovo: nekaj je narobe. Dolžnost naša je, da pregledamo in tudi najdemo razdiralne vzroke in da iste odstranimo, ako hočemo, da bodo odtujeni duhovi prišli do sprave, j Rev. Father Trunk je spregovoril in tako rešil svojo dušo "Ego dixi et salvavi animam meam." Blagor njemu! Rev. Jakob Cerne s par članki, ki je objavil v listu Amerikanski Slovenec "Edinost" je zadel pravo žilo naših lajikov, kateri,1 žele po zboljšanju katoliškega časopisja. In jaz ? Zado- | voljem bom, če bom pravo struno zadel. Vsekakor poguma ne manjka; toda iziva se, in naj se tudi spregovori, ker se gre za dobro in resno stvar. Oprostite, da navedam tukaj nekoliko točk, katere bodo morda razjasnile megleno in zakajeno ozračje, ki nam povzroča kisle obraze, da se eden drugega ogibamo, in da nemaramo sesti k skupni mizi, da bi pri njej izbrali ono zlato srednjo pot po kateri naj bi v daljni bodočnosti ščitili slovenskemu narodu v Ameriki njegovo najdražjo svetinjo "sveto vero in pa ma-terni jezik." Zgodovina je učiteljca življenja. 2al, da se zgodovino pokvarja in da se isto celo napačno razlaga. — Rev. James Cerne v svojem članku pravi, da "Amerikanski Slovenec je mnogo zgubil na svojom vplivu s tem, da je K. S. K. Jedno-ta dobila svoje lastno glasilo." Jaz pa mislim in sem prepričan, da A. S. je mnogo zgubil na svojem vplivu s tem, da je postal od tistega časa neodvisen katoliški časopis, — to je brez vsake cerkvene kontrole. — Da pa ni že poprej izginil, zahvaliti se moremo blagi duši pokojnega Filipa Goru-pa, ki je preprečeval, kolikor je pač mogel, da so se izbac-nile vsaj deloma iz Časopisa strankarske in škodoželjne debate. Blag mu spomin ! Po smrti pokojnega Filipa Gorupa vsakdo ve, kdo je bil vodilna sila pri Amerikanskemu Slovencu. Da se je konečno razdelilo med delničarji njegovo premoženje, ki se je deloma nakopičilo z žrtvami katoliških Slovencev v Ameriki, je bilo popolnoma naravno in logično, tako namreč zahteva neodvisen duh. Toraj naj bo dobiček prvi, načela pa naj postanejo deseta briga, kakor hitro niso dobičkanosna. Res pravi neodvisni katoliški duh je spravil v prerani grob Amerikanskega Slovenca. Rev. James Cerne pravi, da "List "Edinost" je bil pogumno začet od oo. Frančiškanov, ali se ni finančno izplačeval." Jaz pa trdim, da pomladi leta 1915. se je vstanovil v Cleveland^ Ohio, katoliški tednik "Sloga", ki se je orjaško bojeval zoper urednika tedanje Clevelandske Amerike, ki od časa do časa je pretakal in iztakal svoj srd osobito proti šoli Sv. Vida in v obče proti vsem katoliškim šolam. Nekoliko časa pozneje je pričel izhajati neodvisen dnevnik "Enakopravnost", ki s svojo do smrti sovraženo tekmovalko Clevelandsko Ameriko je ramo ob ramo sodeloval v razdiralnem naporu proti krščanskim principom. Takrat bolj kakor nikolj poprej ali slej smo potrebovali krepkega in bojevitega katoliškega časopisa. Ali, žalibog, ravno takrat so umetnim potom opešali katoliški lajiki v Clevelandu; odklonili so listu svojo gmotno podporo, pobratili so se z uredni- ZAGONETNI UMOR PROFESORJA. Baton Rouge, La. — Oscar B. Turner, profesor agronomije na državnem vseučilišču je bil na brutalen način umorjen. Umirajočega profesorja je našel njegov asistent. Iz ran na glavi, prsih in vratu je lila kri, v bližini žrtve je pa ležala na kom Clevelandske Amerike in tako so omogočili, da se je kar črez noč koncem leta 1918. tednik "Sloga" preselil k čč. oo Frančiškanom v New York, Nw Y., in od tam v Chicago, Illinois, kjer so ga prekrstili v "Edinost". In Sloga? Sloga je za vedno izginila ! Da, s bolestnem srcem smo takrat zrli v obraz tej tako nesmiselni metamorfozi: ali tolažili smo se, £eš, da pri čč. oo. Frančiškanih bode list zadobil nove za-sloHU^nlireplcejšega dušeka za prebujenje irt razvijanje gHVeTafolšgmisli med Ameriškimi Slovenci. Zato pa smo j i nrirrtSlfTJc iT! n a pomoT; pomagali smo jim direktno ali in-direktno kolikor pač smo le mogli. In danes? — Danes po sedem letnem naporu naši lajiki "hrepene po zboljšanju katoliškega časopisja" — in čč. oo. Frančiškani — "so pro- J tleh okrvavljena sekira, s ka-dali vse svoje delnice uslužbencem v uradu in tiskarni tistim, tero je bil storjen zločin. Pro-kfso v tesni zvezi z delniško družbo Edinosti." Toda zopet fesor je izdihnil, ne da bi se zase najdemo pred novo metamorfozo katoliškega časopisja, vedel. Uprašanje je, ali jo bomo to pot preboleli? Kakor vse kaže , Umor je zagoneten, vendar bo jako težko, da se bo verski in narodni voz zopet spravil ^ne brez upanja, da bi se moril-iz grabna na gladko cesto, ker lahko misleči in neizkušeni jcu ne prišlo na sled, dasi je bil voditelji so ga porinili predaleč v propad. Sicer upijejo iz globočine propada, d;i naj se jim takoj priskoči na pomoč. Ker pa pomoč ne pride tako hitro, se jezijo nad nami: očitajo nam, da nismo na pravem mestu, da ne skrbimo za dobrobit svojih župpljanov, da ne razumemo glasu velikega in svetega papeža Pij X.: zaznamujejo nas kot okužene od "tuberkula" needinosti. — Hvala Bogu ! Slovenska duhovščina v Ameriki je v svoji celoti neokužena, je zdrava; je kos svoji težki nalogi. — Zal je, kar si tudi prišbevano k sre- Iz Jugoslavije. 1 PLANINA JE DOBILA HUD UDAREC OD SEDANJE VLADE. — VSE SLOVENSTVO GLEDA Z GNJEVOM NA DOBO SEDANJEGA REŽIMA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. ■ ^IsfTi^ zelo previden, kajti ni pustil znakov, kar j je imel pri zločinu rokavice. na sekiri priča, da na rokah KRIŽEM SVETA, O razmejitvi slovenske zemlje. Iz Slovenije pišejo: Razmejitvena dela vztrajno napredujejo. Skozi naše gozdove sekajo obmejno Črto, kakor je pač poželela italijanska pohlepnost. Malo nad trgom imamo državno mejo in za vsak korak na svoje posestvo bomo morali imeti v žepu prepustnico. Kako smo prosili, da bi šla meja vsaj po katastralni meji, pa nič ! Niti koraka ni odstopila italijanska mogočnost. Še več! Pri Windischgraetzovi grajščini so šli celo naprej, zakaj grad sam tudi pripade pod Italijo. Tako smo oropani in zraven še osramočeni. Vse slovensko ljudstvo gleda z gnjevom na dobo sedanjega PP-režima, toda v naših ob- golijo v izobilju bacili onega importiranega tuberkula neodvisnosti, ki je zadnja leta glodal duhovno življenje Slovencev v Ameriki. Ta je tisti tuberkul, ki je razdrapal duše omaglivcev, odtujil one duše, v katereh je še brlela iskrica Prijeti morilec. V Celovcu se je posrečilo u-jeti v Avstriji bivšega štabnega — Kiev, Rusija. — Gen. Be- či^da tuberkul neodvisnosti seje lotil večinoma le takih slo- flavin, ki je bil poveljnik južne 7~venskih duhovnikov, ki so do zdaj le malo ali nič storili za ruske armade v svetovni vojni Lsl^vensgi narod v Ameriki. Mi jih obžalujemo in blaga du- \n Nina Krzeckosska, 21-letnajmejnih občinah bodo še poznejša pokojnega papeža Pij X., nevmornega boritelja proti za- lepotica sta bila radi vohunstva ši rodovi obsojali vlado, v ka-slepjenemu modernizmu, plaka nad njimi, ker v svoji sle- v prid Poljske obsojena najteri sedi dr. Žerjav in ki nas je poti so si začrtali za novo podjetje katoliškega dnevnika ta smrt. v najkritičnejšem trenutku za- pomembni program: "—Na tem mestu želimo še povdariti, — Centralia, 111. _ Glann pustil. da je naše podjetje neodvisno in da ni več pod kontrolo re- Alden, star 9 let, si je prizade-dovne niti svetne duhovščine, pomoč obeh nam je pa neob- val rešiti življenje svojemu 7-hodno potrebna, kakor čredi pastir." V tem programu mr. letnemu bratu, ki se je potapljal v Okaw reki in tako postal poleg svojega brata žrtev valov. ^P HH — Champaign, 111. — Profe- imel na vegti tudi umor poiicij. vere, m je vstvanl eno novo vrsto privilegiranih katolikov, ROr Burlison, načelnik polje- skega agenta Ivana Ribariča iz katerih vera meji z fanatizmom in blaznostjo. Tu tuberkul delskega departmenta je dejal,' katoliške neodvisnosti je povzročal da "naše katoliško časo- da edino dež, ki bi padal vsaj pisje se je grizlo med seboj in razširjalo to gnjilobo po ce- štiri dni, zamore rešiti poljske lem telesu katoliškega dela naroda in zastrupljalo naše vr- j pridelke, drugače bo veliko ste, naše javno življenje po naselbinah, po jednotah, po , pomanjkanje, osobito žita. — Berlin. — Prvi roparski napad v zračnem letalu na rekordu se poroča iz Dunaja. (Draguljar Laskar se je s svojim _ nilo v ospredje naše lajike katerem mi, voditelji po poklicu, tajnikom Davisom peljal v leta- da je preplavila celo glazijo, naj slepu in mirno sledimo in tako naj pomagamo rušiti ono lu iz Dunaja v Budapest. Med je vdrla v kleti mnogih vil, ki jekleno verigo discipline, ki je napravila veliko, močno, čas- poletom pa je tajnik lastnika titljivo in čudovito Sveto Katoliško Cerkev. kloroformiral, na to pa truplo postelje s prestreljeno glavo in je še držal v že hladni desnici revolver, njegova žena pa je ležala na tleh v mlaki krvi, zadeta od d^eh krogelj. o- Velika poplava. Belgrad, 15. maja. (Izv.) Med Bitoljem in Prilepom se je utrgal oblak. Nastala je velikanska poplava. Železniška proga je tako poškodovana, da je promet ustavljen. Škoda je ogromna. Iz norčavosti v opasno zadrego. Rdečelasi deček in kmetica 3e domenita, da se počakata pred lekarno "Orel" na Glavnem trgu. Kmetica pride, a dečka ni in znanec ji čisto resno pove, da dečka v lekarni ravno razrezujejo. Močno je namreč tu med ljudmi razširjena vera, da rdečelase dečke I lekarne ljubijo, jih obesijo za pete in peno iz ust uporabljajo za zdravila. Kmetica seveda vsa iz sebe, na vpitje se napolni trg, in tako je bilo zopet pol BMaribora spontano na mestu, ■narednika Ivana Grajšeka, ki Razrezani deček je šel od ust je poleg raznih drznih goljufij do ust. Vsi odločni dementiji lekarnarja niso pomagali in mož se je zatekel k zadnjemu sredstvu. Javnosti je javil, da bo enostavno.vsakega tožil. Strah pred sodnijo je pomagal. -o- društvih!" Da, neodvisen katoliški duh je povzročal, da "crkvene seje pred leti — danes tudi — so bile za nas slovenske duhovnike prave krvave rihte,'* kakor jih zove sam častiti gospod Jakob Cerne. To zrno neodvisnosti je pori- Celja, ki ga je ustrelil pred šestimi leti. -o- Velika škoda po povodnji. V Celju in celjski okolici je povodenj napravilo veliko škode. Nad Bregom se je vdrl veliki plaz z Miklavževega hriba in ogroža tam stoječo hišo. Vo. potisnil z letala in se neznano kam odpeljal. Truplo je bilo co, ki se je napravila slovenskemu narodu v Ameriki. Ali vprašanje nastane: kdo bo popravil ono velikansko škodo, katera je bila povzročena posameznikom kot celemu narodnemu telesu? Kdo?.... Kako?,.„ Kam plovemo, če slepec slepca vodi ?.... Pozabimo! Mi nemoremo niti smemo pozabiti, kakor tudi svetovna zgodovina ne bo pozabila naših vrlih rojakov duhovnikov, Barago, Pirca, Mraka, Vrtina, Buha, Stariho, Trobca, Pluta, Solnca, Šuštersiča in drugih svetih apostolskih m še živečih misijonarjev, ki so že davno tako med svojem narodom kakor med tujimi narodi neumorno delali za božjo cast in za obrambo in za razširjanje Kristusove vere v Ameriki. Takih pijonerjev mi ne smemo pozabiti, ker oni so začrtali kremenite poteze po katerih naj bi se krepko naš mili slovenski narod razvijal versko in kulturno v tej novi domovini. Dal Bog, da bi se njih potomci tudi njih vzgle-dev držah! Toda, žalibog, moramo priznati, da najnovejša vodilna sila hoče drviti čisto nasprotni smeri! To novo vod. stvo na sicer pripozna za potrebne, toda nevredne in nezmožne voditelje slovenskega naroda, ker nas jednostavno izključuje z besedami: "da je naše - njih - podjetje neodvisno in da ni več pod kontrolo redovne niti svete du- novscine. Ce je temu tako, potemtakem kako se more disciplinirana slovenska duhovščina ogrevati in žrtvovati za ZL JeuJ!? Je osnovano na onega narodnega verskosvobodnega duha, ki prevladuje naše mlad« in nove arzave v Evropi, Jugoslavijo, Ceško-Slovaško s Polsko vred ? iaTvMT 0r°Žje °nem' ki S° nas d0 zda^ ^ razdva- al ^T1,2 xred °bČUti te udarce- Da bi vs* to iabrti Zrli P°izk^° v°ditelji te nove struje po- mottSS?8 faJ k°nečno P^bijo, da niso sa. mirnim^!nt voditelji katoliškega mišljenja, ki se je 2?rZir P°;ZPe\in bujno razvil° d0 prihoda in sicer na podlagi Evangelija in Kristusove ljubezni. ».I.™ bUn«;. Ti° jG Zadnja pilola' ki nam vsiljujejo! Mi nismo sovražili nkoga in ne sovražimo podjetja ki bu bilo na (Dalje na 2. strani.) Proti tej kužni bolezni se nam predpisuje sledeči proti-strup, ki obstoji iz treh malih "kroglic" — Odpustimo! Pozabimo! Ljubimo! Da, prav iz dna srca odpuščamo krivi-i pozneje najdeno, lastnik je i- mel veliko dragocenosti seboj, katerih se je polastil Davis. *— Chicago, 111. — Mrs. Ophelia Looney, 35 let stara, 7025 Green cesti je v hipni blaznosti vsled vročine zavžila strup in kmalo na to izdihnila. — New York. — Dr. Nicholas Murray Butler, predsednik Columbia vseučilišča je pred odhodom v Evropo dejal, da je absolutizem ameriške vlade o-ropal ljudstvo svobode; obsoja tudi dohodninski davek, osemnajsti amendment in volsteado-vo postavo. — Chicago, Rock Island & Pacific Railway kompanija i-ma načrt za zboljšanje svojih prog, za kar bo izdala $19,-440.000. Med Latimerom in Mc Farland, Kan., namerava zgraditi dvojno progo dolgo 40 milj, za kar bo izdala $3,700.-000. t— St. Louis, Mo. — Edward W. Tillian, takozvani "kralj ponarejalcev," kateri si je skozi sleparije s ponarejenimi čeki nakopičil nad $1,000.000 se nahaja pod ključem. Detektivi v St. Louisu so mu prišli na sled in ga aretirali v njegovi ■razkošno opremljeni pisarni. Imel pa je več zaveznikov, ki so mu pomagali pri njegovem sleparskem poslu. stoje ob podaljšku Miklošičeve ceste, kjer je napravila posestnikom veliko škodo. Prve črešnje. Prve črešnje so se v Ljubljani prodajale po 5 črešenj Za 1 Din. -o- Umrl je na Dunaju visokošolec Još-ko Tomažin iz Rašice pri Velikih Laščah. Sošolcem in znancem se priporoča v molitev. -o- Nasilna smrt bivšega poslanca. Na cesti med LeskoVcem in Turekovo so našli mrtvo truplo bivšega poslanca tamkajšnjega okraja Mitra Miciča. Podrobnosti o poslančevi nasilni smrti niso znane. -o- Krvava rodbrinska drama v Vinkovcih. V stanovanju brivca Frančiška Hermanna se je odigrala krvava žaloigra. Brivec je živel s svojo sicer mlado in baje zelo lepo ženo v večnem prepiru. Prepire je tašča s svojim vmešavanjem v stvari, ki je nič brigale niso, še bolj netila, da je moralo priti do žalostnega konca. Ko so sosedje neko jutro opazili, da brivec, dolgo svoje delavnice ne odpre, se jim je začela stvar zdeti sumljiva. Poklicali so ključavničarja in ko je ta odprt stanpvanje, se je ljudem nudil grozen prizor. Hermann je sedel ob vnožju Pegavec v Vukovaru. V Vukovaru in v okolici razsaja že dalje časa pegavec. Šole in vsa zabavišča so zaprli. -o- Proslava tisočletnice hrvatske, ga kraljestva v Solinu. Na pobudo splitskega škofa dr. Benefačiča se je vršila v Solinu dne 5. junija t. 1. proslava 1000 letnice hrvatskega kraljestva. Nad zgodovinskim grobom kraljice Jelene je škof pel sv. mašo v staroslovenskem jeziku. Popoldne je bila velika ljudska veselica. DENARNE P0ŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zve« s pošto in zanesljivimi bankami t starem kraja in naše pošiljatve so stavljene prejemniku na dom ali afl zadnjo pošto točno in brez vsakect odbitka. Naie cene za pošiljke v dinarjih in S> rata so bile včeraj sledeče: Sknpno s poštnino: 500 — Din....... 9.00 1,000 — Din...... $ 17.65 2,500 — Din...... ... $ 44.00 5,000 — Din...... ... $ 87.50 10,000 — Din...... ... $174.00 100 — Lir $ 4.80 200 — Lir . , . . , , $ 9.25 500 — Lir ..... ... $ 22.25 1,000 — Lir ..... .. $ 43.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat nja, dostikrat docela nepričakovano) je absolatno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakaž«}« po cenab onega dne, ko mi sprejsM* mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI. TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. "Vse pošiljatve naslovite na—SLO* VENSKO BANKO ZAKRAjSEK ft C1 70—f9th AVE, NEW "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST" - * „ M 1 mj rvVfc , t / " _ ij- - it/^^ft ^^^^^^^ i. ~~ -Bj Mr^-ijCiB r| x H ii ■ —. m^^^Prvi in n&istareiii slovenski katoliški list v ▼ Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen ftrta 1891. SdkVMt leta 1914. Th« first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Kxbaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday, -PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, HL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. HAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta .......'V..........$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00 For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year ... ......$4.75 ** For Chicago, Canada and Europe per half year ....$2.50 Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago. 111, under the act of March 3rd 1870._______ (Nadaljevanje s 1. strani.) podlagi ljubezni," ki vse prenaša, v$e potrpi... in ne ravna napačno". Toda, če ima časopisje samo katoliški naslov in grb in ne razširja prave ljubezni, je kakor bučeč bron ali zvoneč zvonec v temno noč.... O tej točki bi morali še dalje in dalje govoriti; toda komu na čast? Brez nje se je začelo, brez nje se hoče nadaljevati v svojo lastno in splošno pogubo. Na robu propada smo in prepričani moramo biti, da katoliški neodvisen časopis nas ne bo rešil, ker je in bi bil odvisen le od ene osebe ali od ene stranke ki ni merodajna za razširjavanje božjega kraljestva niti v Ameriki niti v Afriki. Sicer blage volje priznamo, da pravo katoliško časopisje neizmerno pomaga pri napredku katoliškeha življa. Dokaz temu nam nudi GLASILO KRAJNSKE SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE, ki je bil do slej edini katoliški časopis, ki ga je lahko čital vsak otrok ne da bi se pohujšal. Bil je zagovornik našega katoliškega prepričanja: korakal je sredno zlato pot in vodil Jednoto do onega višeka, do katerega je srečno dospela brez takozvanih novih strujarjev. Ne kričimo v svet: "Ljudje, poslušajte nas ampak ne ponesmajte naših napak, ker to niti nam niti narodu bi koristilo, pač pa združimo svoje sile okroh lista, ki je predstavljal in še vedno zastopa prava katoliška načela. Amerikanski Slovenec & Edinost sta si bila pes in mačka pred leti; lopnila sta od časa do časa po glavnih uradnikih naše dične Jednote in danes sta na jedili firmi. Ako doseže ta firma se to, da podjarmi še Glasilo K. S. K. Jednote, bo zavladal v Ameriki oni razdirljivi duh, ki je vladal med Slovenci doslej v domovini ter se čim dalje bolj v Ameriki šeri. "Ne smemo deliti naše vrste in delati konkurenco kat. časopisju. To je katastrofalno za celoto. Zgodovina preteklosti nam je zato dovolj jažen dokaz. Treba je, da svoje moči združimo in da vsi delamo za enoten program, za načela katoličanstva." Tako se je izrazil Rev. James Cerne in, ako bi temu ostal konskventen, bi se bil njegov predlog glasil tako-le: "Da se jaz — Rev. James Cerne — in 90 odstot. ne zavzemamo za nobeno novo podjetje za kat. dnevnik raz-ven za GLASILO KRAJNSKE SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE imamo dovolj vzroka." Da, dovolj vzroka imamo, da se ohranijo vse jednotine sile le za procvit Jednote. Katastrofalno in brezmiselno je, ce članstvo in Jednoti podrejena društva pomagajo vstano-vljati m ojačiti eno katoliško neodvisno tiskovno "kompani-cico" katera se bo prej ali slej spremenila v nesnosn faši-zem, ki se bo rugal in protivil proti rednim in discipliniranim silam cele Jednote. Mi se ponašamo, da smo sto procentni Amerikanci — in to bi bih že davno — če bi sledili naše pijonirje. Ljubili m se. I oglejmo na ameriško časopisje! Tam ne sedijo niti duhovniki niti voditelj kat. društev, toda sami judje, in vendar se ne bere v njih takih osebnih prepirov in tako zlobnih satansko navdihnjenih napadov kot v našem "modernem" katoliškem časopisju. Na kapljo medu vjameš več muh, Kot na sod jesiha. Razdreti je pač lahko, toda zidati je težko :tam je tre l! nl"T> r°ke' 'T'66 raZUma' GLASILO. podlaga našega "godnega socialnega kot tudi verskega obstoja v Ame- i LtMUV1 r6S "?rmStranSko Poročalo kar je pametnemu in katoliškemu poštenjaku verjeti in citati. Zavreči ta list ah zmanjša , njegov vpliv bi pominjalo smotreno izpodko- pavat, temelje Jednoti. Da končam svoje trditve, kličem istotako navdušno kot Rev. James Cerne: "Komurkoli še bije srce za naš-mili slovenski narod, se bo gotovo odvzal kot delničar — toda ne pri onih, ki so d ni prišel več k zavesti, he!" — V tem pozivu razpra- revščina v hišo, je te nadležni- dasi so prepeljali v bolnišni- vlja člankar, kako je treba za- ce zopet toliko, no. . . preveč co v Salido in vse skusili, da tirati muhe. Vse allright in ko- ie na t^i «tvari T,,ri; ■ .......Pač. Sicer nam pa ni treba s mu ohranijo življenje. Iristno. Samo s tem se ne stri- bo,"^n*d scenskimi^ » " kak faco,cti čel brLsati> P^ bi Dne " r0Žnika je pa beIa ko P™vi med drugim: effl C1- u,,Q , . Kev. Skur 111 Rev. Cerne bilo dobro, da bi si vsak kako žena obiskala 12 letnega sina i "Pač pa so v mnogih krajih no ga katoliškega ozraiiaPnJ U 23 raz4iMe^e naše" !Pe«co kar na hrbet privezal. -Mr. in Mrs. A. Mikliča. Johna 'svetu že popolnoma iztrebili te Oha n* u , * „ "Oldtajmarji" zatrjujejo, da Miklic in je moral iti z njo.1 nadležne goste. V Ameriki n. za pot kako do nMf Potrebo kat dnevnika, gre se le tako lepe zime in "vigreti" Se|L'mrl je na posledicah "flu.";pr. bi poleti zaman iskali mu. pot, da b? zadovoi^fa sPpTlo javnost 3 ^ ^ kar oni črnijo cvetka, škoda je je, a|ho. . _ Mogoče, da so muhe On sam pripoznava, ko kliče Rev. Trunku: "Blagor mu'" ker si je rešil svojo dušo. On pripoznava, da je Rev. Cerne zadel na pravo žilo naših Iajikov in samega sebe vpraša: če bo za- del "on" pravo struno. V tem že pripoznava, da so naši zavedni lajiki na nasi- strani. Zgodovina slovenskega katoliškega časopisja v Ameriki po koloradskih gorah, toda dan cvetka, ku še ni okusila mraza'res strebili polenih krajih. Na danes je postal svet slab v vsa ki veri, in niklna tudi ne dajo, če bi jim kdo verjel. Stepli se pa radi tega ne bomo, ker smo mirni ljudje in raji počakamo. in slane nevarnega življenja, .severnem tečaju jih menda ni. se bo razcvetela onkraj groba. Ampak v Ameriki se jih mora-Pri krstih smo bolj na pič- mo pa še vsako poletje pošteno lem, a nekaj jih je bilo. Fran- otepati, kajše, da bi bile muhe ku Šuštar in ženi Marjeti roj. tako redka stvar, da bi jih bilo v.«™ ± r . .. .. _------------tv > nun.!im aa posrane Komun dnevnik "V ^^ V„C eVe,™du prvi slov. kat. !tudi v mnenju in v ....... dnevnik. Nova Domovina," ki je pa propadla. Za njo je pri- , Tedaj Vam, Cikažanom, ne bo da postane komunizem dejstvo Arko smo krstili Janezka. Bo- treba iskati. Amerika vremenu. « „ ,, . . ----------- Jv J ** H* ' i 1 r mu, VI ft u Z, HI J Amerika, katero so morali prodati, da so jo rešili pro- treba čel brisati, ko Vam icecream poide, nam Ledvilčanom pa tudi ne pečic na hrbtu nositi, ko nam te robe vse leto ne Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Cernigoj. J . i-----—» ""v J\J 1 toni ,JJI \J pada. Za njo so ustanovili "Slogo'!^levelandski navdušeni kat. lajiki s pomočjo nekaterih zalednih duhovnikov. Kako je pri- resilinrnn^H da ^ ^ P^eJ^J^nčiškanom, da so jo _ w ^ vse ne h? n H , • ® P?Z1Vamo tlste' ^ateixso bili istočasno na krmi- zmanjka. Pa bi človek ne bil " PT™mo> n»J oni »ami govorijo!. Nekoliko let za za komunizem? Ferdahtano Slogo je pnsel c. g. Skur s svojim listom "Prapor." List fi nancno ni vspeval, tako, da je bila tiskarna primorana odpovedati tiskanje lista. C. g. Skur sam dobro ve zakaj, kakor njegov list "Prapor" tako vsi prejsni časnikarski poizkusi niso vspevali. Slovenska javnost bi pač morala pričakovati v Ameriki od slovenske metropole kat. dnevnika. Ali so temu vzrok slovenski lajiki ali njih voditelji to m naše vprašanje. Gotova stvar pa je, da ni bilo doslej se nikdar .pravega programa, kakoršnega ima naše podjetje danes. Vsa slovenska Amerika pa ve in zlasti zadnji časi po-kazujejo, kako plemenite, požrtvovalne, neustrašene in navdušene slovenske katol. može lajike ima slovenska naselbina v Clevelandu, to jasno dokazujejo nastopi gl. predsednika K S K. J. nastopi č. g. duhovnega vodja K. S. K. J. in drugih tamkajšnjih gl. uradnikov K. S. K. J (Konec prihodnjič ) u h ■ h h hh m ----ju -------- je za tra sta bila John in Mary Me- marsikaterega v starem kraju glen. Antonu Seme in Mariji prava obljubljena dežela. Saj sitno je samo to, ko pride do "glihanja," da bodo tega strahovito potegnili za ušesa, ker je premajhen,, drugega pa zopet "zglihali" za glavo, ker je previsoka. Šmentani sneg, na roj. Grgovič je štorklja prine. sla hčerko in smo jo krstili za Francko. Kumovala sta Frank in Ivana Okorn. Josipu Mat-jašič in ženi Rafaeli Novak se je porodil sinček, kateremu smo dali ime Josip Rafael. Ku- se je podala te dni Mrs. Fr. Ve-movala sta veletrgovec Frank ranth iz Ely, Minn, soproga | pravijo, da še muh ni v tej obljubljeni deželi! NA OBISK V STARO DOMOVINO Zaiz in soproga Mary. — Poročno knjigo bo pa treba kar zapečatiti. — Naše pridne članice Marijinega oltarnega dru- kakšne misli človeka spravi!!!,štva so napravile dne 16. maja Čemu tudi ni vse glih na svetu ? Dejte vi vaše komuniste upra-šati, morda dobite od njih kako pametno — figo. Neka "flu" ali "favlenca" je dalj časa močno razsajala. Skoro v vsaki hiši so imeli kakega — invalida, ali celo po- malo veselico, ki je donesla nad 170 dol. čistega dobička. Marsikaj napravimo v cerkvi in pomaga tudi blagajni, tem lažje zmagamo dolg znanega uglednega elyskega trgovca Mr. Frank Veranth. Tem potom Mrs. Fr. Veranth vse svoje prijatelje, posebno svojega soproga Fr. Verantha in svoje sinove kakor tudi vse one, ki so se z njo veselili pred odhodom naj prisrčne jše poda jzdravlja pred odhodom na široke! morje. Mi blagi Mrs. Ve- bomo imeli ranth želimo srečno pot in obi- Dne 14. rožnika večjo slovesnost, ko blagoslo- lo razvedrila na obisku v stari vimo novo amer. zastavo dr. 56 I domovini ter srečen povrat. "Kaj hočeš s tem reči, bedak?" je vprašal Abi jezno. "Meso in kri se morata ukloniti smrti." Po Kakujevem suhem obličju se je razli! bolesten smehljaj, ko je odgovoril: "Beseda, vredna tvoje modrosti, princ. Gotovo uči izkušnja Človeka, da se morata meso in kri ukloniti smrti. Da, da, meso in kri!" "Nehaj se mi režati kakor opica," je zasikal Abi besno, "ali pa ti dokažem resničnost tvojih besed na tvojem lastnem vratu. Potegnil je meč, mu zagrozil z njim in pristavil: "Sedaj mi povej, kaj hočeš reči, ali ..." - > "Princ," je jecljal Kaku in se zgrudil na kolena, "ne smem, ne morem. Prizanesi mi, to je skrivnost bogov." '"Tedaj pojdi k bogovom, lažnivi pes, in se razgovarjaj z njimi o tem," je odger-t dvignil meč, "zakaj ona mi go- tovo ne bo zamerila, če te pošljem tjakaj." "Usmiljenje!" je hropel Kaku trepetajoč na tleh, njegov gospod pa je vihtel meč nad njegovo plešasto glavo, prepričan, da bo rajši govoril nego umrl. Ta trenotek, ko je zvezdoslovčeva u-soda bila na tehtnici, je prišel do njiju u-šes šum glasov in z njimi lairki, jasni smeh, ki sta ga dobro poznala. Abi je pozabil na svojo namero, stopil je k oknu in pogledal skozi odprtino v vetrnici. Nato se je obrnil, pomignil Kakuju in zašepetal: "Pridi in poglej! Tudi kasneje bo čas, da umrješ." Vezir je ubogal, se splazil po kolenih do okna, se vzravnal in pogledal skozi vetrnico. In videl je tole: V ograjenem vrtu tam spodaj, skritem vrtu palače, je stala kraljica Neter-Tua in solnčna svetloba, ki je prodirala skozi krošnje cvetočega drevja, je padala v jasnih žarkih na nje lepoto. Ni bfla sama, pred njo je klečal mož, oblečen v bogato opravo plemiča. Kaku ga je takoj spoznal, bil je Abijev najljubši kapitan, čeprav je bil še mlad, častnik, ki ga je princa cenil in ga zaradi njegovega uma ter tirabrosti dvignil do odličnega mesta __ ____ . i____.V ter mu dal lastno hčer za ženo. Tifai on je igral ddlično vlogo v veliki zaroti proti "faraonu, bil je tisti, ki je zadal smrtni udarec Mermesu, možu gospe Aste. Sedaj je igral drugačno vlogo, namreč vlogo kraljičinega ljubimca, zakaj držal je rob njenega oblačila v rokah in ga pritiskal na ustnice ter ji strastno govoril. Prisluškovalca sta mogla ujeti nekaj njegovih besed. Tvegal je življenje, da spleza preko zidu. Obožuje jo. Brez nje ne more živeti. Pripravljen je storiti vse, kar zahteva — zbrati četo in ubiti Abija; to bo lahko, ker so vsi ljubosumni na princa in prepričani, da je ni vreden. Naj mu podari svojo ljubezen in on jo bo zopet napravil za edino vladarico Egipta in bo sam zadovoljeni, da ji služi kot suženj. Naj mu reče vsaj eno prijazno besedo. Tako je govoril, divje, proseče, kakor človek, ki ga je strast opojila in ne ve, kaj govori in kaj dela. Neter-'fua pa je mirno poslušala in se je zdaj pa zdaj nasmejala s tistim svojim lahkim, tihim smehom. Slednjič je vstal in jo ^puskusil prijeti za roko, toda ona je, še vedno smeje, od- mahnila in nenadoma spregovorila: "Ti si ubil Mermesa, ko se je zgrudil pod ranami, kajne, in on mi je bil rednik. Dobro, dobro, zgodilo se je vrfboju in ti moraš biti pogumen mož, prav tako pogumen, kakor lep, ker bi si drugače ne upal priti semkaj, kjer te more ena sama moja beseda usmrtiti. In sedaj pojdi zopet, prijatelj, h hčeri- mojega gospoda in svoji ženi, in če si upaš, ji povej, kje si bil in z-akaj, saj si pogumen mož," in zopet se je zasmejala. Začel jo je nanovo strastno prositi, moledujoč, naj mu da vsaj kakšen spomin, dokler se ni slednjič na videz omehčala in se ga usmilila; iztegnila je roko in izbrala cvetlico med mnogimi, ki so rastle tamkaj, ter mu jo dala, nato pa je pokazala na drevesa, ki so zakrivala zid, in on je takoj izginil med njimi, opotekajoč se v preobilju radosti. Gledala je za njim, ko je odhajal, in se čudne smejala, nato pa se. je, še vedno smehljaje, ozrla na grm, s katerega je bila odtrgala cvet, in Kaku je opazil, da je to bila roža, ki so jo rabili le pogre6niki, da z njo venčajo mrtvece. Abi pa tega ni opazil. Pozabil je bil na svoj prepir s Kakujem in na vse drugo, težko je dihal in se penil v ljubosumni jezi, mamljal, da hoče kapitana ubiti in to hinavsko kraljico tudi, ki se je drznila poslušati ljubezensko izpoved in mu dala cvetlico v spomin. Naj je stokrat faraonka, umoril jo bo, saj ima pravico; z golim mečem v roki se je obrnil, da odide iz sobe. "Če kaj takega namerjaš, gospod," je rekel Kaku s čudnim glasom, "ostani tukaj I" "Zakaj, človek?" je vprašal Abi. "Ker pride njeno veličanstvo semkaj," je odgovoril, "in ta soba .je mirna in pripravna. Nihče ne prihaja vanjo razen mene." Ko je izgovoril te besede, so se vrata odprla in zopet zaprla in pred njima je stala Neter.Tua, Amenova zvezda. Zdelo se je, da je nje oko v temi, ki je vladala v sobi, zagledalo najprej goli meč v A bije vi roki. Nekaj časa je gledala nanj, potem se je ozrla na Kakuja, ki je čepel v ; kotu, nato pa je vprašala z mirnim glasom : » "Zakaj si izdrl mec, o AMBRIKANSKI SlvOVKNEC IN "EMNftar" Zapadna Slovanska DE N VER, COLO. NASLOV IN IMENijv oi^VNlH URADNIKOV £A BODOČA 4. LETA. . UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Adolph Anžicbeck, 4701 Qrant Street, Denver. Colorado. 1.) Podpredsednik: Frank Boit*, R. R. — L Box 171, Pueblo, Colorado. 2.) Podpredsednik: Frank Mohar. 514 W. 2nd Street, LeadviUe. Coio. Tajnik: Frank Skrabec, 4822 Washington Street, Denver. Colorado. Blagajnik: Joseph Videtich. 4485 Logan Street, Denver Colorado. • Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thathcer Bid g. Pueblo, Colorado. NADZORNI ODBOR: 1.) Predsednik: Frank Okoren, 4823 Emerson Street, Denver Colorado. 2.) Nadzornik: Peter Geshell, 3952 So. Broadway, Denver, Colorado! 3.) Nadzor.: Michael Kapsch, 508 N- Spruce St. Colorado Spring, Cok>! POROTNI ODBOR: 1.) Predsednik: Anton Kochevar, 1206 Berwind Ave,, Pueblo, Colorado. 2.) Porotnik: Frank Strben, Bo* 707. Ely. Ifirmeiota. 3.) Porotnik: Frank Ambrose. Box 75, Tooele, Utah. ZDRUŽEVALNI ODBOR: 2.) John Kocman, 1203 Mahren Avenue, Pueblo. Colorado. 3.) John Stareiinich, 4576 Logan Street, Denver, Colorado. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec — Edinost", Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se po&tljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš-nje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nidcaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopi jo. Kdor želi postati član zveze naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva. Z. S. Z. Za vstanovitev novih društev zadostuje 8 oseb. Glede ustanovitve novih članov pošlje glavni tajnik na zahteva vsa pojasnila tn potrebne listine. SLOVENCI PRISTOPAJTE V ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO! NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC X Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: J 2000 BLUE ISLAND,"AVE.. CHICAGO. ILL < Phone: CANAL 1614. Trgovina vsakovrstne žeJeznine, y^rC^x /\ strojniške naprave, električne potreb- ščine, cevi za plin, avtomobilske potreb- O n ^^^^^ »čine, vse železne potrebe za •jje garage ali hiš. 1500 drugih različnih fcgSpffi^jsSljK predmetov v zalogi. Naše cene so naj-l Blago dovaiamo na dom. v vsaki Jj del mesta ali predmesta. Začnite trgova- WBEtt^KUw ti z nami in ostali boste naši stalni prijatelji. (S. A P.) PRVI JAVNI SHOD ! v prid Slov. Doma v Milwaukee, Wis. % v nedeljo, 14. junija 1925 ob 2. uri popoldan V SOUTH SIDE TURN DVORANI VSPORED: 1. Otvoritev shoda po predsedniku-. 2. Namen in potreba Slov. Doma. 10 minut govori John Camernik. 3. Stališče in dosedanje delovanje. 10 minut govori Joe Vidmar. 4. Pomisleki in nasprotstva. 15 minut govori Joe Matoh. 5. Koristi Slov. Dcma. 20 minut govorita rojaka iz sosednjeh naselbine po svojih lastnih izkušnjah. 6. Prosta zabava udeležnikov. 7. Pojasnila in odgovori. S. Zaključek v bodočem delovanju za Slov. Dom. Vabljeni ste vsi, ki ste za — ali — proti. ODBOR. Hf* HF" ^^ir* HH Prav vljudno vabimo vse Slovence in Slovenke od blizu in daleč slovesen blagoslov FRANČIŠKANSKEGA KOLEGIJA in SAMOSTANA , v Lemontu, III. v nedeljo, dne 14. Junija 1925 VSPORED: POSEBNE KARE odidejo iz Chica*o. 111. ob 9:15 A. M. (novi čas) in iz Jolieta enako ob 9:15 A. M. (Jolietski čas.). Udeleženci iz Chicago naj počakajo na vogalu Lincoln in 22. ulica (pri slovenski Soli). Udeleženci iz Jolieta pri uradu Ch. & J. R. R. pocestne železnic. • VELIKA SVETA MAŠA takoj, ko pridejo vse kare v Lemont. Sveta maša bo na prostem. Posebna banda slovaškega katoliškega sokola-orla bo svirala. Petje oskrbi cerkveni pevski zbor "Adria** cerkve Sv. Štefana. PROCESIJA SVETEGA REŠNJEGA TELESA. Ker je ta dan praznik presvetega Rešnjega Telesa bo takoj po maši slovesna procesija na prostem s štirimi blagoslovi, kakor v starem kraju. To bo nekaj krasnega in impozantnega. Vsa društva iz okolicc naj pridejo kolikor mogoče s svojimi zastavami. / OB 3.^OPOLDNE slovesen sprejem Njega Eminence Kardinala Mundeleina D. D.. Chicaikega nadškofa. Angleški, slovaški in slovenski govor. Blagoslov cerkvice m samostana. Blagoslov s svetim Reinjhn Telesom. PROSTA ZABAVA NA HRIBU. DEKLICE naj pridejo v beli obleki, s svojimi pajčolani (veil) in vencom za na glavo. Strežniki naj prineso svojo strežniško obleko. Prav male deklice za potresanje rožic pred Najsvetejšim naj prineso seboj tudi košarice. UDELEŽENCI, ki pridejo z vlaki od drugod, naj vzamejo pri postaji aU Wabash Ave. Car ali Clark St. (Wentworth) St. Car aU Halsted St. Car do ARCHER AVE. CAR, kjer naj prestopilo na Archer Ave. Car do CITY LIMITS, to je tako dateč dokler gre kara. Tu vzamejo JOLIET CAR do Franciscan Fathers ali St. Mary's on the Hills. Special Car iz City Limits gre ob 10:15 (Chicaški časi. K obilni udeležbi vabijo vse drage rojake prav prisrčno SLOVENSKI OO. FRANČIŠKANI. Splošno priznanje in vsestransko zadovoljstvo zavlada med odjemalci ''Schrumm & Schrumm izdelkov. V zalogi imam sledeče izdelke: — EXTRA SPECIAL: — Schrumm & Schrumm prcparacija, — vsaki paket vsebuje -J predmete: importirano nemško hmrflje, najboljši sladki mah, steklenica Flavorama cvet, kateri da pivi pravi • pristni okus in Gelatinum. Iz vsakega-paketa se lahko naredi 8 galonov najfinejšega domačega piva. Cena $2.00 paket. (OPOMBA) Vsaki paket vsebuje coupon, katerega vrednost je 20c., Dalje imam v zalogi special Heidelberg Brand Malt & Hops, ki je med ljudstvom jako prijubljeno. Cena: Set $1.00 Na razpolago imam dalje' "Krambambuli'' — to je prepara-cija za fino pivo, katerega ni potreba nič kuhati. Cena: $1.00 za preparacijo. Pri naročbi 6 ali več gori — omenjenih predmetov dajem znaten popust. Dalje prodajam in razpošiljam v vse naselbine najboljše extracte (svete) kot Bourboun. Rve. Scotch. Cognac, Kimcl Rum, Dry Gin, e. t. d.v Cena: .«1.00 steklenica. Pri večjih naročilih pa dam znaten popust. Naročilom iz naselbin izven Chicage je pridjati potrebno svoto Money Order ali draft čeku. Moj naslov je: LEO JURJOVEC Edini Slov. Zastopnik za "SCHRUMM & SCHRUMM" izdelki v Zdrui. Državah. 1840 West 22nd Place, - Chicago, Illinois Phone Canal 3339 •-■ _——__- ' DOHODKI ZA MESEC APRIL 1925. Z. S. Z. ?tv. Rolno podporo Rezervni Stroškovni Dr. Za smrtnino in poškodbe sklad sklad Skupaj A I. $140.07 $132.00 $2.00 $43.60 $31767 f< 3. 153.03 158.05 —.— 53.25 364.93 4. 22.05 19.50 —.— 6.50 48.05 5. 144.39 129.95 —41.25 315.59 a, 6. 18.27 21.00 5.75 45.02 c< 7. 11« 06 95.30 1.00 32.75 247.11 p 8. 35.39 38.25 1.00 13.00 87.64 ai 9. 74.61 79.45 1.00 24.50 180 06 n 11. • 2f»74 30.00 — _ 9-25 65.99 12. 7.72 10.50 —.— 2.25 20.47 $, 13. 13.12 15.00 4.75 32.87 14 29.69 33.75 —.— 9.25 72.69 15. 14.87 14.25 —.— 3.50 32.62 16. 07.45 y 99.45 1.00 31.75 229.65 17. 23.SO 32.25 —.— 8.50 64.61 20. 17.25 17.25 —.— .5.75 40.25 21. 56.50 66.75 .— 15.50 138.75 ?2. 71.14 64 75 2.00 16.00 153.89 23. 42.36 45.10 —.— 13.50 100.96 11 24. 11 62 9.85 —.— 3.50 24.47 25. 13.70 1 5.75 —4.30 33.75 26 18.44 25.95 1 00 5.00 50.39 27. 27.01 39.75 ' —.— 6.75 73.51 . Skupaj 1.177.34 1,194.45 9.00 360.15 2,740.94 IZDATKI ZA MESEC APRIL 1925. Štv. Bolniško | v Za Miirtnino podporo Confinement Drugi stroški Skupaj' 1. —30.00 —.— —.— 30.00 k, 3. —.— 104.00 —.— —104.00 k 4. —.— 43.00 ——.— 43.00 t< 5. 200.00 284.00 —.— —.— <84.00 si *». . 45.00 —.— —.— 45.00 51 7 -- 103.00 ——.— 103.00 „ — 41.00 —.— 41.00 m <). —.— 180.50 —.— —.— 186.50 V 11. —.— 124.00 —.— —124.00 / 1 » ____17.00 —.— —.— 17.00 \ 13. —100 —.— —-— 1.00 / 14 ____206 00 —.— —.— 206.00 \ 1», ----96.00 20.00 —r116.00 | 17. —.— 14.00 —.— . —.— 14.00 \ 20. _._ " ' 44.00 10.00 —.— 54.00 I 21 800 0O 83.00 —.— —.— 883.00 1 22 ____51.00 —.— —51.00 I >3. __ 15.50 10.00 —25.50 1 25. ___45.00 —.— —.— 45.00 1 20. —.— 44.00 —.— —44.00 f 27. __68.00 —.— —-— 08.OO 1 1.000.00 1,645.00 40.00 —.— 2,685.00 I Glasilo in index za 2 meseca ......................................$ 194.00 1 Tajniška plača .................................................... lOo.OO C 15 00 1 •\ajim pisarne .......................................................J liondi tajnikov krajevnih društev .................................. 55-00 I Skupni izdatki za mesec ajtril..................................... ^5400 f .Skupni dohodki za isti čas ....................................... -.740.94 1 Primankljaj za mesec april je bil................................... 3,3®J J Dne 3. marca je bilo v blagajni ...................................64.758.13 I Skupaj dne 30. aprila je v blagajni ............................64,445.07 I FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA ZA MESEC i APRIL. Štv. Dr. Svota 1 j $ 24.00 i 3. 9.65 ] 5. 11-25 i 6. 30 j 7 * 1.05 j 9 9.15 ] 11. 12 5 i 14. " * 180 ] 16: - 4.25 i 17. . ' - 3.15 ' 20." 4:05 i 21. ' • ' 4.20 1 22. Ni poslala * - - I 23. . - 1.80 , * 26. / 3.00 \ 27. ' '" , ' _. . 4 i Skupaj .. «5.30 , Dne 31. marca 1,29(5.71 ! Dne 3. aprila ' 1,382.01 j FRANK SKRABEC, gl. tajnilc. PREMEMBE MED ČLANI IN ČLANICAMI Z. S. Z. ZA ME8EC j - APRIL 1925: K štv 1 pristopili: Adolph L. Gornick, star 16 let za $1000.00 in $i:00'bol- j ne podpore cert 2859. Anton F. Gornik, star 19 let za $1000.00 in $109 bolne cert. 2860. Louis Kraintz zvišal smrtnino iz $500 -na ? 1000, cert. 202. \ P K Jtv 6 pristopili: Frank Fabjančič. star 35 let za $1000.00 in $2.00 bolne nodpore tert. 2861. Stanko Kukuljan, star .28 let za $1000.00 in $2.00 bolne I podpore irt. 2862. Rudolp Kukuljau, star 29, let za $1000.00 »u $2.00 bolue ' P°dP mL ' ^ 500 ia $2jQ0 bolne podpore cert. 2866. - - • . , . tDd sfv: 20. žviSata smrtnino Josephine Gruden iz 5500.00 na $1000 00 cert. 2102. K štv. 21. .pristopili: Joseph Tanko, star 32 let za $500X)0 in $2.00 bolne podpore cert. 2867. Frank Smuk, star 40 Tet za $1000.00 in $2.00 bolne pod-pore% cert. 2868. • K štv. 22. pristopili: John Panunzio, star 39 let za $1000.00 in $2.00 bolne podpore, cert. 2$69, Aplonija Meble, stara 33 let za $500.00 in $1.00 bolne podpore, cert 2870. K štv. 23. pristopili: Anton Žagar, star 23 le« za $1000.00 in $2.00 bolne podpore, cert 2871. ' In Joseph Jdaurm, star 22 let za $1000.00 in $2.00 bolne podpore, cert 287«. K štv. 26. pristopili: Mike Lovrenčic, star 31 let za $500.00 in $2.00 bolne podpore, cert. 28^3. Suspendiran Mike Hudi, certi 2755. Od štv. 27. suspendiran Jcrhn Milavec. cert. 2625. Od štv. 5. odstopila Pauline Jelene, c*rt 2434. Umrli od stv. 5. Johana Godec, stara 33. let zavarovana za $1000.00, vzrok smrti zastrupljenje. In Joseph ježek zavarovan ca $500.00, vzrok smrti ponesrečen v rudniku. Z sobratskim pozdravom FRANK SKRABEC, glavni tajnik. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA Z. S. Z. Tukaj vam podajem poročilo Actuariy ali cenitelja takozvano vrednostno poročilo (Valuatiou Report) za državo Colorado precenjeno in pregledano po Phill B. Twitchell. Kar je pronašel kakor sledi. WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION VALUATION REPORT FOR YEAR 1924. To the Insurance Department of the State of Colorado pursuant to requirements of the law. 1. This Report must be filed on or before 3ist day of May, 1925. 2. Each item in the blank should be carefully filed out, in accordance ' with the information required. 16. Does the society issue separate certificates promising disability claims. (Answer No.) Vrsta 18. How many assessments were actually collected during each of last Five Years. Answer. 12»to Death Expense/ and Sick Benefit funds. 21. Are there any reserve liens (not certificate loans or premium loans outstanding against certificate in force. If so state amount. (Answer- NONE.) 22. Are certificate liens or loans or premiums loans granted. (Answer: NO.) I hereby certifj- to the correctties of the foregoing answers and to correctnes of items 37. 48, 50, 59.-72 and 74 of the Valuation ExibiU Signature: FRANK SKRABEC Official Title: Supreme Scc'y. Valuation Exibit, Section 23. A method other than accumulation. Assest j Actual and Contingent Present mid year valut of future net contributions on 7 following forms of certificates: Vrsta 29. (a) death only $233.639.13. Admitted assets, item 37. pages 4 of annual statement (including loans > and interest thereon secured by reserve accumulation actually maintained on - corresponding individual certificates) $63.34522. less sum of general or ex-j 1 pense funds $3.240.19. Sick aud accident funds when not valued S12.R42.75 I and special funds including all funds other then general or expenses funds > not available for payment of benefits $1.237.68; $46.024.60. | Vrsta 38. Assrst actual and contingent sum of items 36 and 37 above ' ' $279. 663.73. , r ) LIABILITIES ACTUAL AND CONTINGENT. > 40. Death only, $299.788.56. ; 47. Total, $299.788 56. I [ 48. None. j ; 49. Balance items 47 less item 48. Above. $299.788.56 5 50. None , 52 Ration percent, of assest actual and contingent (item) 38 to liabil- ' i ities. Actual and contingent (item 51): f * 1924. 93.29% 5 1923. 92 30% ) 1922. 92.18% 1 1921. 93.32% -| 1920. 91.67% \ 1919. 88.87% PHILL. B. TWITCHELL, Actuar OPOMBA: to kaic, kako je Z. S. Z. v teh navedenih letih kazala sol-I ventnost. . {! °d 1Q19 naprej je'omenjeno za vsako leto posebej leto 1919. nam j J kaze toraj 88.87% per cent, toraj v pojasnilo naj bo. da je bilo po tistem letu. j )j ko je bila epidemika Flu po celej deželi posebno po državi Coloradi, v neka-Jj ten h mesecih. Takrat je bila Z. S. Z. zelo prizadeta. Imela je na solventno-, J st«. ko se vršilo 50-to gl. zborovanje Z. S. Z. V Colorado Spring 121. 19. reci; » stoenoidvajset procentov in 19 desetink solventnosti. Toda. kakor itm ome-! primorani ra JSS"■ ! * ^ ^ F,U' V istCm sicer ™ I *T0ten ase9ment- da smo zadostiti vsem obUga- ' tk^d loHa vlffi°K t 920 pa n,Smo imeH nob^»ih postnih doklad v noben 1 solvenfnn^t Irad J-C ™ dobri podlagi sicer nimamo lOO^i * torai zahtc^j°. vendar. Pa država Colorado ima še la in akn C^l« i ".zm,roni ™dso!ventni. Toraj, ako nam bo sreča mi- < la in ako bo članstvo tako se zavedalo svoje dolžnosti in agitacije bomo v doglednem času se povspeli do 100% solventnosti. Brez kakeVsebne" aWa- .t™ 8t-CC "ap,Sal Prvič' ker "hteva zakon države, drugič da član- stvo ve prt cem da smo v vrednostnem oziru. Posebno pa še letos ker se bo ln tU1! t0, let° 5 julija obhajamo 15 leTnico ZvVza^drž^i Colorad" ^ ^ akt,V"° P°Sl°Vati kot ^ Z sobratskim pozdravom FRANK SKRABEC, Klavni tajnik. DOPISI. Caimbrook, Pa. ^ Tem potom se poživlja vse st člane od blizu in daleč, da se 0I gotovo udeleže prihodnje seje m dne 14. junija. Na tej seji se fij bo razmotrivalo o pravilih in je za razne koristi društva in Za- p] padne Slovanske Zveze. Pri tej seji se bo volilo delegate za p< prihodnjo konvencijo. Obenem apeliram na vse zž člane in članice, da naj vsak ci malo poagitira za nove člane re in članice. Pripeljite na prihod- sfc njo sejo vsak, kateri le more, ni vsaj enega novega člana. ui Vas opozarjam, da bolj red-inj no plačujete društvene ases- * mente in prosim, da to upošte. pi vate člani tejra društva. Tudi m prosim, da se bolj številno ude-'sv ležujete društvenih sej. ; - Pozdravljam vse člane *in M članice Zapadne Slovanske 4 Zveze! ^ K Frank Zorman, tajnik. -o--% Canon City, Colo. \ Razno in nasveti in priporo- i f jčila za sedmo glavno zborova-I 2 ,nje od društva štev. 9, Canon ? (City, Colo. Bliža se čas glavne-! 3 ga zborovanja naše dične Za- i padne S. Z. Na naši redni me- S sečni seji sva bila spodaj pod- j j pisana izvoljena od dr. štev. 9, fi ,za pregledovanje naših pravil, I katere po našem mnenju no ; tt odgovarjajo sedanjemu času. t* Toraj, da se ne trati čas v e- - nem ali v drugem oziru torej I 1 pojdimo k stvari. Naj prvo sva ' pronašla člen 11. Reprezentaci- ' ja in volitev delegatov, katere po našem mnenju niso pravilne. Naše mnenje je to, da član ni opravičen voljen biti d^ega- tom, kateri se ne zanima za ' društvo in Zvezo in obenem ] mora biti državljan Zjedinje- , ! nih držav ameriških. Člen 12,! , naj ostane. Dnevnice naj se pa , plačujejo primerno času. Kar « se tiče združevalnega odbora « naj se črta. Kar se tiče glede « : glasila je naše mnenje to-le, da pridemo do lastnega glasila, - i ker le v tej stvari bo napredek - pri naši Z. S. Z. Zato apeliramo < člani od društva štev. 9, na ' gla vni odbor, da naj ukrene v j " tej stvari in pronajde, koliko, ' da bi to stalo posameznega čla- ' na. Da imamo vse to zadevne ' podatke predložene, da se lah- ' ko razmotriva o tej stvari na ' konvenciji. Člen 24, stran 44, ' sprejem članov v Z. S. Z. Vsi prosilci od 45. pa do 50. leta naj bi se lahko zavarovali za svoto $500 ter $1 dnevne bolniške podpore in od 50. pa do 55. leta, naj bi se pa zavarovali za ] J. K0SMACH _ 1804 W. 22nd St., Chicago, III. I| Rojakom se priporočam pri nakupu raznih M BARV, VARNISEV, 2ELEZ 1 ■ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene jj Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam sten- n ski papir, r Phone: Canal 0490. LED! LED! LED! V vročih dneh mora imeti vsaka 11 gospodinja led. da hladi z njim pija- H če, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, 1 i. t. d. Chicaške slovenske gospodinje ku- H pujejo led od slovenskega ledarja. Ka- n tera ga od slovenskega ledarja še ne kj kupupe naj to stori: Pokličite na tele- I fon: Canal 2686 in v prašajte za: JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St. | CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom. prodaja in fl razvaža premog. les in prevaža tudi n pohištvo ob času selitev. Rojakom se | \ toplo priporoča. ' 9 __ ■ ^250 in 50c. bolniške podpore. Stran 59 člen 32 odškodnina za operaciji naj bi se poleg gori o-menjenih operacij še za druge sledeče: na mehurju $75, na jetrih in žolču $75, na prsih in pljučah $50, na golši ali gojtre $50, za raka $50, za očesno o-peracijo naj se plača $50, za gnitje kosti naj se plača $50, za v pokritje omenjenih operacij naj bi se zvišal zato primeren asesment v omenjenemu skladu. Sedanji opravilnik tudi ni več na mestu. Naj bi se preuredil, da bi odgovarjal sedanjemu času. H koncu naših nasvetov in priporočil apelira dr. štev, 9, naj tudi druga društva izrazijo svoje mnenje, s tem se prihra- ''jni mnogo časa in denarja na n konvenciji. To so mnenja član. c stva štev. 9, ako pa bojo vaši, e kateri nasveti boljši jih pa bo-v mo bratsko sprejeli in upošte- - vali, samo da bo za napredek Z. S. Z. Zatorej sedaj na delo, 0 sedaj je čas, da izpopolnimo a naše pravila, kar najboljše, da bomo imeli vsi koristi od naše Zapadne Slovanske Zveze. Obenem pozdraviva vse člane in članice Z. S. Z. ' Joseph Skrabec, tajnik št. 9. a Matt SlavonicK, zapisnikar - dr. št. 9. e -o- a — Benton Harbor, Mich. — n Grace Anderson, 19 let stara, e ie neznano kam izginila ko se k je šla kopat. Pozneje so našli a njen "sweater" in čevlje v bliž-», njem gozdu, kar znači, da je - bila napadena in najbrže u-. - morjena. u j — Oslo, Norveško. — Nor-li veški "Aero Club" je naprosil - odbor newyorškega kluba za - sodelovanje pri ekspediciji, ki namerava napraviti polet pro- n ti severnemu tečaju v nadi, da 1, najde ekspedicijo Amundsen-o Ellsworth, o kateri ni še nič - glasu. "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST" Gladiatorji Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Dvorana je visoka in so veličastno dviga proti okrogli Odprtini v stropu, odkoder sije modro večerno nebo. Pod odprtino je v tleh marmornat basen, kjer se zbira dežnica, z vodometom. Okrog njega stojijo štirje orjaški kipi,. ki predstavljajo štiri prvine sveta, zrak, iogenj, vodo in zemljo. Ob straneh še dolga vrsta doprsnih kipov, prednikov plemenitega patricija :— to so edini izdelki kiparske timet nosti v teh lepih prostorih. Razsežna obednica poleg sprejemne dvo-i;ane kaže nekaj več živahnosti in obilnosti v svojem lišpu. Freske, predstavljajoče prizore iz vojaškega življenja, vidiš na stenah, na koncu obednice je razstavljena zbirka vsakovrstnega bojnega orožja, trebušasti vrči, keli-]ii iz kovanega zlata, obilo obloženi z biseri in drugimi dragimi kameni, stojijo na predalih stenske omare. Gostov danes ne bo. to je videti. Ob ste-, ni je stranska mizica pokrita za eno samo o-sebo, bel prt se blesti na njej in krožnik in časa iz čistega srebra. * Zamišljen stopa gospodar gorindol med stebričjem, njegovo telo biva tukaj v Rimu, njegov duh pa gleda gozdne planote, zelenele doline, blesteče se reke, in se naslaja ob hladnih svežih vetrovih, duhtečega vonju ter divji, razkošni lepoti daljne Britanije. Petindvajset let! — In vendar se mu zdi, kot da je bilo včeraj —. CVio je nagubano, lasje so osiveli, moč gineva, podjetnost peša, možgani hočejo po-leniti in čuti otopeti — pa srce se ne stara — nikoli —! Delo, častiželjnost, zabava, nevarnost, dolžnost, nesreča in vspehi — vse to polni četrt stoletja in je minilo, kakor sanje minejo — spomin na mehko, belo roko, spomin na ljubljeni obraz, na ljubeče oči pa je preživel tudi to dobo — in Kaj Lucij Licinij rimski patricij, general, pretor, konzul in prokurator imperija je zopet mladi poveljnik rimske legije, ves svet leži p6d njegovimi nogami in ljubljeno dekle mu sloni na prsih. Stoleten hrast, mehka, gladka in zelena trata, nežna praprot, ki se ziblje in šepeče v poletnem vetriču, drobni beli oblački, ki jadrajo po sinjem nebu — in tam le nežna, vitka postava v snežnobeli obleki, s plahim, negotovim korakom stopa preko trate, plašni so njeni pogledi, boječe njene kretnje. K sestanku gre — da vzame sl&vo od svojega ljubega. . - Sedaj je v njegovem naročju, sloni na njegovih prsih. Njeni bogati kostanjevi lasje se mu ulijejo po prsnem oklepu in v oči mu zrejo njene sinje-modre oči, topeče se v žaru ljubezni, kakršen sije moškemu le enkrat v življenju. Zares, ta ponosna, cvetoča ženska lepota je vredna truda, ki ga je plačal za ta plen! Njeno polno, vitko telo, njen plemeniti obraz, blesteča se belina njene kože, njen ponos, njen pogum, njena stanovitnost — vse to priča o potomstvu iz plemenitega britanskega rodu. — Njena last daje — dražestni čar njene osebnosti, pol zapovedovalen, pol nagajiv. -- Zgodi se, da ženska najde pot možu v srce, da ga napolni, ga prešine in nasiti s svojo osebnostjo, svojim vplivom, svojo ljubeznijo, kakor duhteče olje prešine s svojim vonjem posodo, v kateri ga shranjuješ. In če je tudi olje moralo izteči že zdavnaj in do zadnje kaplje — duhteči vonj še ostane v posodi in ostane v njej za — vedno. In tako se je zgodilo Liciniju —. Pravzaprav bi se ne smela ljubiti ta dva — hčerka britanskega plemenitaša in kneza ter zmagovalec rimski osvojevalec Britanije. Pa tistikrat je bilo premirje med obema narodoma, premirje, ki je v njem tlela is- kra sovraštva, vsak trenutek pripravljena, da se rafisvname v uničujoč ogenj. Slučajno sta se videla, slučaj je nanesel da sta bila večkrat skupaj, iz radovednosti se je vzbudilo zanimanje, iz zanimanja prijaznost, iz prijaznosti ljubezen. — Ni bilo lahko, si priboriti britansko dekle, marsikatero solzo je jokala na skrivnem, hudo se je boril -ponos s srcem — toda srce je zmagalo in dala mu ga je, kakor ga more dati le tako dekle — vsega in brez pridržka. Živela bi bila zanj, umrla zanj in šla z njim do zadnjih mej zemlje —. In Licinij jo je obožaval, kot mož obo-žava le eno žensko v življenju, — njo, ki je njegova usoda. Vsakdo okusi enkrat v življenju, prej ali pozneje to strastno, divjo, bi a-" zno, vse pojjživajočo, vse uničujočo — ljubezen — imenujte jo kakor hočete. Nikdar pa je ne bode več pozabil —. Morebiti se mu nikdar ne razvije v cvetočo rožo popek, ki se veseli njegove nežnosti in duhteče ljubkosti, morebiti ga razje gladni črv, morebiti ga u-ničijo mrzli vetrovi, ali pa ga utrga druga, tuja roka, da razveseljuje tuje oko, se razcveta na tujih prsih — toda spomin na brsteči maj-nik mu ostane — po razkošnih vrtovih najlepših cvetlic potuje v otožni osimelosti, _ zora spomina mu nikdar ne ugasne in praznota biva v njegovem srcu, ker nje ni več_. Licinij drži britansko dekle na svojem srcu, o svoji sreči se pogovarjata, o svoji ljubezni sanjata in delata načrte za bodočnost — načrte-, ki je v njih drug drugemu vse v vsem — in ne računata, da morebiti ne bo več jutra, ko mine solnčni, srečni danes _. Dekletu se od časa do časa izvije lahen vzdih iz srca, kakor da bi jo sredi njene sreče temna slutnja svarila pred hudo nevihta, toda on je poln upov, dobre volje, živahen, nagajiv v svoji nežnosti, poln radosti v svoji zmagoviti ljubezni —. . Težko sta se ločila tisti večer — težje ko drugekrati. Slonela sta drug ob cjrugem pod hrastom, vedno in vedno sta si še imela povedati kako ljubeznipolno besedo, vedno nanovo sta se objela v vročem poljubu. In ko sta se končno ločila in šla vsak na svojo stran, kolikokrat se je obrnil Licinij in koprneče gledal za ljubečo postavo, ki je nosila seboj vse njegove upe, vso njegovo srečo! Ni si mislil, kako in kje in kedaj bo zopet videl svojo Guenebro —. Deset dolgih let je minilo —. Poveljnik legije je postal general. Licinij se je boril v Galiji, v Španiji, v Siriji. Slaven je bil. Predstojniki so ga čislali, podaniki so ga ljubili. Toda opazili so na njem globoko izpre-membo. Poprej tako lahkoživi patricij je bil otožen in tih. Le takrat se je zbudila v njem njegova prejšnja narava, kadar mu je grozila nevarnost, v bojnem metežu, v vrvenju napada. Sicer pa je bil molčeč, zamišljen, potil. — Le slabe volje in siten nikdar ne. Kajti njegovo dobro srce je bilo vsikdar odprto za nesrečo drugih in legionarji so dobro vedeli, da je njihov drzni general prijatelj vseh, ki jih tlači žalost in boli nesreča. In govorili so o njem pri ognju. Pošteni stari veterani so se čudili, kako more njihov poveljnik, tako drzen v bitki, biti tako zmeren pri, čaši vina, zakaj se on, ki si je v toči puščic in kopja zajel v čelado hladne vode iz studenca in jo mirno izpil s — smehljajem na licu in s šalo na ustnicah, zakaj se odteguje veselju ter zabavi taborskega življenja in kaže toliko mržnjo do vsega, kar je bilo zanje največji užitek na svetu. — Zloraba uradne oblasti. Novosadsko sodišče je obsodilo pisarniškega ravnatelja na sodišču v Subotici — Lazarja : Sebežina na leto dni zapora in j izgubo službe, ker je zlorabil svojo uradno oblast. Vrnil je bil namreč zaradi tihotapstva obtoženemu zlatarju Fried-mannu kavcijo 150.000 Din na lastno pest, brez sodnega sklepa. -o- Samomor. Iz neznanega vzroka si je prerezala v Zagrebu in sicer v Filipičevi ulici vrat 19 letna Slovenka Danica Ciglenjak. Dekle je umrlo med vožnjo v bolnico vsled izkrvavitve. Poneverjenje v sarajevski Mestni hranilnici. Te dni se je vršila pred sarajevskim sodiščem razprava v stvari poneverbe v tamkajšnji Mestni hranilnici. Obsojena sta bila uradnika Muh areni Sara- čevič zaradi poneverbe 139.00 Din na 2 in pol leta ječe in Mi-čo Samonkovič zaradi poneverbe 40.000 Din na 1 in pol leto ječe. Ostali obtoženci so bili pproščeni. -o- Avtomobilisti pozor! Čl ani "Automobile Associated Trades of Illinois" so na seji določili, da mehaniki ne bodo več delali ob nedeljah in pričenši s 5. julijem se bodo postaje za baterije ob nedeljah držale zaprte. Ako se bo v nedeljo komu polomil avto, bo moral sam popraviti, ali pa počakati do pondeljka zjutraj. Phone: Canal 0537—5889 Chapel 2046 Wfest 23. St. MPQ NICHOLAS GOETTERT PISANO POLJE ^ J. M. Trunk. - Pogrebni zavod Se priporoča Slovencem Hrvatom 2046 W. 23rd Street, CHICAGO, ILL. in Srce automobila je baterija! Slabe baterije pov-ročajo vedne težave pri avtomobilih,. Baterija in njena moč je pri avtoju to, kar je pri človeku dobra zdrava kri. Pri nas imamo v zalogi najboljše baterije za avtomobile. Obenem jih popravljamo in elektro-ziramo, da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli i-mate težave z baterijami pridiite k nam spravili jih bomo Vam v red. Baterije pošljamo tudi po pošti izven Chicago. FIDELITY ELECTRIC CO. FRANK SCHONTA, lastnik, 2049 West 22nd Street, Chicago, 111. fcJaso tudi izven Chicane. Pfiite po zud. cenifc. here'sra new o/idf fulLoTPepW ta urednik Prosvete, mora Pro-sveto pisati, urejevati. Ali je to nasilje ? ? Pogodba je, porečete. Tako je. Prav enako pri K. S. K. J. Druga "umra" pa je pri S. N. P. J. Kolikor je meni znano, ta jednota ni bila kot svobodomiselna ustanovljena. Baje pa so v tem smislu pravila izpremenili. Recimo, da so. Članom je garantirana popolna verska svoboda, toraj da lahko grejo, če hočejo, z zasta~ vo v cerkev, k procesiji, maga-ri k spovedi, maši... To jim pa hoče glavni odbor, sklicaje se na svobodomiselno podlago, za-braniti. To je navskrižje. Zato me pravila S. N. P. J. zanimajo. Ko bote dali svojim članom popolno versko svobodo, in jim ne bote branili več versko in svobodno tudi ravnati, potem vsaj mene pravila S. N. P. J. ne bodo več zanimala, in I will mind my own business, in je morda še kaj upanja, "da postanem mlajši po licu." Primoj. . .fant, klobuk na stran. Danes se pa postavljam, postavi na mizo, če le malo po (kakor petelin na gnojišču. V>s svobodomiselnosti diši. To je j svet je moj. Kaj ste Vi? samo za gotove backe. smo mi, oni so pa. . . Pa šta je? "Kako plitvi so ljudje še v Niste še čuli? Bedak ste. Ves tem stoletju," milo toži GI. svet ve, ali bi imel vedeti. Jaz, Svob. v članku "Sveto leto," obskuren fajmošter, duševno ker "se je pobožna množica ro- revše, zmeden modrijan, jaz Belokranjci imenujejo Veli-, ko noč Vuzem, kar "pride/' kakor pravi Gl. Svob., "najbrž od besede Vesna. Vesna je bila boginja spomladi". . . ergo priča beseda Vuzem, "da Velika noč sploh ni krščanski praznik". . . posebno še, "ker so kristjani izposodili ta praznik — kakor tudi Stari testament — od Judov." Komur ta "dokaz" ne zadostuje, je zaruk-njen. Tak zaruknjen zaruk-njenec sem seve v prvi vrsti jaz. Cerkev ni samo s paganskimi imeni, temveč celo s paganskimi šegami zelo milo postopala, prav materinsko, ker je od nekdaj upoštevala dušo — psiho naroda. Ko bi bila skušala vse, tudi vsako ime zatreti, bi "svobodnjaki" strašno kričali nad njenim trinoštvom. Ker Belo-kranjcem ne prepoveduje rabiti besede Vuzem, Angležem besede Easter, Nemcem Ostem. . . je to dokaz, da Velika noč sploh m krščanski praznik!?? Znat se mora in poznati tudi svoje ljudi, ki vse verujejo, kar se jim natisnjenega marjev vrgla na podrti zid in je vsak gledal, da je dobil vsaj košček tistega zidu, da ga shrani kot dragoceno relikvijo" ko so namreč odprli sveta vrata. Gospodje svobodomisleci, ali Vi nimate nikakih spominov na očeta, drago mamico, brata, sestro. . .? Stavim, da jim imate, morda celo na pisalni mizi. Ali niste tudi Vi plitvi še v tem priprost pastir nekaj ovčic in več koz4ičev tam nekje v I^dIo-radskih gorah, jaz, ki nisem tako neumen, kakor se delam, jaz, hudo prefrigan možakar, jaz, ki som se očividno pri — uh, uh. . jezuitih učil logike, jaz, ki nisem fanatik — vsa ta epiteta najdete v Prosveti, Enakopravnosti in drugih listih mojih novih prijateljev?? — jaz, ZA DRUŠTVA -^SSmSEZP- cerkvena, podporna ter razne slav-nosti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pečati, stampilje in druge potrebščine naročite pri A. S. & EDINOST 1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL. CLEVELANDČAN JE! kadar potrebujete pogrrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in po-®]fc\ kličite: Randolph 1881 ali 4550. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe ljam na dom. Prevažam pohi* itvt. ob basu selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite ms po telefonu I 2018 W. 21s» Flace CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi drugo oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: Johnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA. i J2\7 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Naznanilo Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mesnico in Krocerijo od znanega rojaka Mr. 'l ičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi* jaz se bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me. Se toplo priporoča GEORGE LISJAK, lastnik 110 — 57th STREET, PITTSBURGH, PA. stoletju??? Plitvi so ljudje. Vi no. . končno moram z resnico seveda ne. Pa pišite, <4da dobi 'na dan, ako je sami ne spozna- vsak romar, ki pride na jubi- te in vidite, slaven bom postal, lejno leto v Rim, popolen od- slaven, svetovno znan vsaj na pustek vseh grehov". . . eh. go- obširnem slovenskem svetu, ki spoda, plitvi ste, plitvi, Vi, ne je tako širok, da, če se kdo na romarji, ker ga ne bo, ki bi šel enem kraju. . pri drugem ven v Rim. da dobi odpustek vseh teče, slaven, nepozabljiv, ne-grehov. Tak odpustek bi mor- izbrisljiv. Ime moje bo neiz_ da Vam prav hasnil, saj k spo- brisljivo. . holadrija, holadro. . vedi ne hodite, in odpuščanje v eonov eone. . . grehov se dobi samole pri spo- Pomislite, ljudje božji ali o-vedi, in pri nobenem jubilejnem pični, g. Škrat v clevelandski let u. Predrto smo plitvi. Knakopravnosti, škrat, ki iz- Plitva, gopoda. je tudi Va- if!®*1; *akor bi sedel na' ' * in ša "zgodovina," k j seve ni kr- bl *ote* r?c1' no" Vossumns ta ščansko pobarvana, pač pa je Sk«* J* - ' kfr PolJubl1 bl zelo _ rdeča, saj jo gledate ko bl sedel na- * v srec~ skozi svoja rdeča očala ali po- /znašel dvoje novih gloven- barvane "špegle." Le ne imej- sklh obogatel malo .te drugih ljudi za preveč ne. ^slovensko slovstv?' in — umne. Vsi nimajo samo slame m,to Je *lavno ~ Proslavi» v glavi. Pravo čudo bi bilo, ko . moje ime ovekovečil me-bi svobodomileci mogli pri ka- fe' ubogfga , fajmostra, kajti ki "zgodovini" izhajati brez — U dva^lagola. Bog ali bog ji- ma pozegnaj, sta V zvezi z mo- ROJAKI V SO. CHICAGO ALI Se ne veste da ima JO S. GORNIK na 9476 — Ewing avenue v zalogi vedno najboljše ttrocerijsko blago, vsakovrstna meso, sviie in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje? Vsem se priporoča v poset! Phone: ROOSEVELT 2586 SLOVENCI! Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve, ali v kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chicagi slovenski fotografist, ki izdeluje prav tako fine slike, če .še ne boljši, kakor kdo drugi. Ta fotografist je: M. Arbanas SLOVENSKI FOTOGRAFIST —T- 1147 — W. 18th St., Cor. May St. "S CHICAGO. A __• farške bisage." Kdo bi Vam potem šel še na limanice? Glede "izposojenja" praznikov in običajev, bo pa vsaka beseda Vam bob v steno. Slepcu zaman pripoveduješ o krasoti neba. * * * Mind your own business, pravi Prosveta št. 116, naslovljeno je to na Mr. J. Zupana, urednika Glasila K. S. K. J. Postal bi potem, pravi žarko-met, mlajši po licu. Škoda, da niste tega prej povedali. Tako se bom moral zadovoljiti tudi jaz s starim licem, ker sem se tudi obregnil' ob pravila S. N. P. J. A never mind, kar je, pa je. Ker lice tako ne postane več mlajše, moram na lastno odgovornost še eno črhniti. . "Nas ne zanimajo pravila K. S. K. J.", pravite, "ki silijo člane k spovedi." Umevno. Saj se spovedi bojite, ko hudič žegna-ne vode. Pa to je stranska stvar. Mr. Zupana, mene in še mnoge druge pa zanimajo pravila S. N. P. J. Zakaj K. S. K. J. je bila ustanovljena z določbo, da hoče član izpolniti kot katoličan svojo velikonočno dložnost. Ali se pravi to koga siliti? Ako je pisatelj žarkome- jim, ljudje, mojim imenom in se glasita "trunčiti" in "trun-kati" . . lahko jih naredite še več, in delajte jih, prosim, da postane slovstvo bogatejše, jaz pa slavnejši, n. pr. "potrunka-ti," "pretrunkati," "otrunkati," tudi bi šlo "potrunkati," saj manjka samo "r," samo prosim, ne "potunkati," ker potem bi hotelo biti moje slave konec. Pa tako kruti ne boste, saj ste fejst fantje in razumete "list var j a ti" prav kakor so Vam v starem kraju zarukani kaplani hoteli v glavo vtepsti, pa srečno niso, ustvarjati toraj znate nove slovenske glagole, dasi sicer niste opice, ampak, kakor hedu močno zatrjujete, in je to znanstveno dokazano, le boljše opice, bolj razvite mer kovce ali po kranskem afni. Ampak. Kaj me to briga, kaj ste Vi, jaz sem skozi Vas pro-slavjen, glavo kvišku, saj je prazna in lahko pokoncu stoji, ne, kakor prazen žakelj, ki ni za nabeno figo. .. glava, glava, če je tudi prazna, kakor-včasih kaka izpraznjena društvena kasa. Petelin na gnoj. . . ki-keriki, po gnoju di. . . mrdi. Holadrija, holadro, holadrija dro. r