Poštnina plačana v gotovim. Leto IX., St. 47 („jutrom xvin., st. m a) Ljubljana, ponedeljek 22. novembra 1931} Cena 2 Dir ^^atuunu (-JuOlJiUm tVUčU IJfVfc C — leierot St 3122. 3L«a. 3124, 81 <20 ilZb -arauu jaueieK: Ljubljana. Seien-our^ovH ai - lei ie <54H2. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telet on St 2455. foai ^eije r^ocenova ulica 2. — ieietOD Si 190 Podružnicb Jesenice. Pn Kolodvoru 3t 100 foaruzmr« Novo mesto; Ljubljanska "iesta st Vi Podružnic* iroovije: v niši dr Baum-rtn^rta Ponedeljska izdaja »Življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Itnatijeva uuca 0, Telefon 6t 3122, 3123 3124 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja >Juira« tznaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cib dostavljena Din 5.- mesečno Maribor, Grajski trg št. 7. Telefon St 2440 Celje: S trossmay e r j e va uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ZA SEPARATNI MIR? Kdo se skriva za desničarsko Po londonskih vesteh vodi predsednik Katalonije Companys i za* upniki generala Franca pogajanja za sklenitev premirja v Kataloniji London, 21. novembra, d. Tukajšnji listi objavljajo senzacionalna poročila o separatnih mirovnih pogajanjih med Katalonijo in generalom Francom. Ta poročila potrjujejo tudi v londonskih dip' o m c- takih krogih in naglašajo, da so ta pogajanja, ki so se pripravljala že dalje časa. zavzela že popolnoma konkretne oblike. Pogajanja vodi predsednik katalonske vlade Cora-panvs v Bruslju s tamošnjimi zastopniki generala Fianca. Po informacijah diplomat-k«ga dopisnika »Evening Newsa» ie sednnii ZJ?stoi v bojih na španskih frontah v neposredni zvezi s temi mirovnimi pogajanji, ki utegnejo imeti d«leko«ežne posledice za nadaljno usodo Španije. Zmernejši elementi republikanske fronte se prav tako zavzemajo za sklen'tev premirja in trdi se celo, da so njihovi zaupniki imeli sestanke z odposlanci generala Franca, na katerih so razpravljali o pogojih za premirje. Do tega jih je napotila predvsem akcija Campany-sa, ki je proti volji valencijske vlade odpotoval v Bruselj in tam pričel pogajanja za separatni lir med Katalonijo in generalom Francom. Če se te napovedi uresničijo in pride do sklenitve separatnega miru med Katalonijo in generalom Francom, potem je usoda valenciiske vojne zapečatena. S tem tudi že resno računajo v angleških merodajnih krogih in to je baš dalo povod, da je angleška vlada navezala stike z generalom Francom. Precejšnje presenečenje pa vzbuja v londonskih diplomatskih krogih dejstvo, da general Franco kljub doseženemu sporazumu dosedaj še ni imenoval svojih zastopnikov v Angliji. Prvotno se je zatrjevalo, da bo glavni poverjenik generala Franca v Londonu vojvoda Alba. Znano pa je, da je vojvoda Alba sicer pri>taš generala Franca, da pa ni pristaš fašističnega režima, zaradi česar so iz fašističnih krogov ugovarjali njegovemu imenovanju za Francovega poslanika v Angliji, ker smatrajo to mesto za najvažnejše. komentar o Halifassvih r?»w škimi državniki Berlin, 21 novembra, br. Kot e^ini nemški iig posveča danee »Volkiscbci Beobach-ter« na uvo mtiu mestu kiatek komentar razgovorom ior-la lliiifaxa in Hitietja. Lis' naglasa, da sta v teku več ur trajajočega razgovora razpravljala o vseli peiečih vpia >anj h mednarodne politike Zu anja p i iti ka narodno socialistične Nemčije je ja^na in pred-iavija ravno črto, s Katere ne bo Nemčija krenila n kdar in pod noi enim pogojem. V se to je nilo jasno žt v naprej in lord Haldax v tem png.edu ni muge! izvedeti nič novega. Kljub temu pa jfc obisk lorda Halilaxa v Nemčiji d.leč oj deželi. M:mstrsk' predsednik se ne bo pri tem ustrašil nikakih ovir >Voce d' Italia« objavlja v zvezi s tem članek, ki ga je napisal glavni urednik »Giomala d' Italia« Virginio Gayda. V njem pravi, da je Mussoiini prevzel resor ministrstva za kolonije, da bi se pospeš'1-a izvedba italijanskega kolonijskrjga programa. Gayda nato tolmači ta program in poudarja, da je zasnovan na sledečih osnovnih načelih Kolonije morajo ojačiti novi narodni imperij v vojaškem in kme- tijskem pogledu. Narodni imperij se bo ustvaril s čim večjim izseljevanjem Italijanov v afriške kolonije, kjer se bodo morali z vsestranskim delom ustvariti čim boljši pogoji za njihovo naseljevanje. Italijanska kolonialna politika po tem takem nima nič skupnega s podobnimi podjetji, ki so vsa v interesu velikih kapitalistov, temveč predstavlja vel:ko kolektivno narodno podjetje. Razvoj kmetijstva in industrije v italijanskih kolonijah bc znatno povečal občo proizvodnjo imperija, tako po kol čini, kakor po posameznih vrstah pridelkov in izdelkov. V tem sodobnem kolonijalnem delu je treba iskati največ jamstva za dosego višje stopnje gospodarske avtarkije. V nadaljnjem članku razpravlja Gayda o vlogi, ki jo bodo igrala italijanske kolonije v Afriki, glede na ojačanje obrambe celokupnega imperija v Sredozemskem in Rdečem morju. Na obeh morjih se bo moralo ustvariti dejansko ravnotežje "v-d Italijo in drue^mi kolonijalnimi silami Kitajci ne mislijo na kapitulacijo Vsa Kitajska je čvrsto odločena se do ^—s--- japonskemu navalu London, 21. novembra, d. Reuter poroča, da se izpraznitev kitajske prestolnice Nan-kinga vrši po točno določenem načrtu in če bodo Japonci zavzeli mesto, ne bodo našli v njem ničesar kar bi bilo zanje količkaj vredno Vsi uradi so se že preselili v začasno prestolnico v notranjosti države. Zaradi deževja japon°ki letalci evakuacije mesta niso mogli ovirati. Diplomatski zastopniki za enkrat mesta še niso zanustili in bodo ostali tam vse tako ^o'go, doki°f TT"nkmga kitajski zuna- nji minister. Japonci širijo vesti, da vlada v Nankingu med prebivalstvom popolna zmeda in lahko pride popolnoma henadoma do zloma kitajskega odpora. Te vesti pa predstavljajo le pobožno željo Japoncev in so daleč od resničnega položaja. Sodeč po razpoloženju, ki se manifestira na vsakem koraku, je vsa Kitajska čvrsto odločena nadaljevati vojno in gorje onemu, ki bi danes predlagal, naj kapitulira pred Japonci. Belgija še bvez vlade Tudi Janson vrnil maadat Biueelj, 21 novembra. A A. Kr?lj je spe.el v avdijenco ministra Jonsona. Tskoi po tej avdijenci je -Janson novinarjem obrazloži raz1 oge. zaradi katerih je vrnil mandat za sestavo nove vlade. Deja! je. da je ponudi) pravosodno ministrstvo dr. Jaspru, toda socialisti so se izjavili proti takim kombinacijam. Menili so, da Jaspar spričo stališča, ki ga je ;£avzel nasproti van Zeelandovemu kabinetu, sedaj naj bi nadaljevala in izvajala program svoje prednice. Janson je izjavil, da take rezerve ne smatra za dovolj utemeljene. Po njegovem mnenju je treba računati z ust: vriimi pravicami krone, da po svojem preudarku izbere nove ministre. Janson je zarad' tega vrnil mandat. Beračica—'milijonarka Varšava, 21. novembra. Policija je aretirala neko beračico po imenu Sadarska. Pri zasliševanju je priznala, da ima vlož-ne knjižice raznih bank z vlogami, ki zna- Dr« Ivan Juriša f Zagreb, 21. novembra, o. Danes dopoldne ob 11. je preminil zagrebški poslanec dr Ivan Juriša, notar v Zagrebu Star je bil šele 53 let. Imel je raka na je-rih Ze v zgodnji mladosti kot mlad študent je bil v vrstah nacionalne omladme. in je igral vidno vlogo v nacionalnem pokretu na Hrvatskem Ko je bil zaradi zaušnice, ki jo je dal podbanu Crnkoviču obsojen na 6 mesecev zapora, je kazen odsedel skupno z obsojenH iz veleizdajniškega procesa. Nato je odšel v P^aco. kjer je končal študije in postal voditelj h^vst^e in srbske nm1ad;ne. Ko se ie vrnil v domovino, ie bil v prvih vrstah hrvat^ko-srb^ke koalicije ter ie sode^val v naite^uh narodnih borbah Po osvoboieniu ie ostal zve<=t svojim nacionalnim idealom in ie bil kot predstavnik JNS izvolien v Zagrebu za narodnega poslanca Nad ?0 let je bil t"di član zagrebškega občinskega sveta. Zapušča sina juri sta. ?ena pa mu je umrla pred enim letom. Pogreb bo v torek dopoldne. Banovinska konferenca JNS v Banjaluki Banjaluka. 21. novembra p. V prostorih kina Luxoir je bila danes banovinska konferenca JNS za vrbasko banovino. Konferenci so prisostvovali predsednik stranke g. Peter Zivkovič, podpredsednik senator Banja-nin, bivši ministr-ki predsednik Boško Jev-tič. senatorji Glušac, Ljubibratič, Dragovič, Kovačevič, Dunič in dr. Uroš Krulj ter narodni poslanci dr. Vukanovič, Mulalič, Uro-ševič, Jovanovič. Miljutinovič in dr. Protič. Poleg velikega števila delegatov iz vse banovine ie bilo n^v«>vh tudi več sto pristašev stranke iz Banjaluke in bližnje okolice. Do-šle goste je pozdravil predsednik banovin-ekega odbora Joko Kolievič, nakar so govorili o političnem položaju gg. Peter Živkovič, Jovo Banjanin, Va-sa Glušac in drugi. Luteranska cerkev za Hitlerja T srlin, 21. novembra. AA. Iz Speyerja poročajo, d3 je pokrajinska uprava evan-gnljsko-luteran.ke cerkve za bavarsko in porenjsko pokrajino g'ede na zadnje objave konference v Oxfordu objavila resolucijo, v kateri pravi, da je treba obžalovati, d; so bili udeleženci te konference preveč netočno obveščeni o prilikah. Resolucija pravi, da konferenca v Oxfor-du predvsem ni upoštevala nespornega dejstva, da je bil v Nemčiji z zmago narodnega socializm? postavljen jez proti boljševizmu, najhujšemu nasprotniku cerkve in vere. Oxfordska poslanica, pravi nadalje omenjena resolucija, ne vsebuje niti besede o tem, da je narodni socializem odstranil vse nevarnosti, ki so grozile duši in telesu boljševizma. Kar se tiče čisto cerkvenih vprašanj, oporeka resolucija oxfordski konferenci pravico, da bi se vmešavala v not ran j€ zadeve evan-geljsko-luteranske cerkve same. Poplave v Indiji Beyruth, 21. novembra. AA. Veliki nalivi okrog Kalamuna so včeraj povzročili, da je na več cestah docela zastal promet. Nekaj vasi je v nevarnosti. Izdani so bili ukrepi za rešitev ogroženega prebivalstva. zaroto v Franciji Nr;delikatnejše vprašanje, ki ga mora razčistiti preiskava — Kompromitirani desničarski voditelji Pariz, 21. novembra, a. Zanimanje francoske javnosti je še vedno osredotočeno na preiskavo v zvezi z razkritjem široko razpredene zarote, ki je baje stremela po uvedbi fašizma v Franciji. Včerajšnje izjave ministrskega predsednika Chautemp-sa v poslanski zbornici, ki je podčrtal resnost te zarote, so napravile v vsej javnosti globok vtis. Toda zaupanje do republike, do sedanjega režima in do francoske armade je mnogo preveliko, da bi vso stvar jemali preveč tragično. Tudi če so še kaka skrita skladišča orožja in munici-je, nihče več resno ne misli na to, da bi morebitni poizkus državnega udara uspel. Policija je vsekakor izvršila veliko delo. Razkrila je zaroto in pojasnila tudi bombne atentate, ki so se vrstili zadnje mesece. Danes ni več nobenega dvoma. cH so vsi ti atentati delo teh zarotnikov. Glavno zanimanje javnosti je sedaj usmerjeno na voditelje te zarote. Z največjo napetostjo pričakuje vsa javnost uradnega poročila, ki bo izdano po končani pre!skavi. Sedaj je znano le toliko, da se je dvema glavnima voditeljima zarotnikov posrečilo po- | begniti preko m?" Za obmejne straže in ; letališča je proglašen splošen alarm. Mnogo se razpravlja tudi o tem, kakšno vlogo je igral pri tej zaroti vpliv od zunaj. Za nakup tolikih množin orožja in municrg ter za graditev utrjenih postojank so bM vsekakor potrebna ogromna denarna sredstva. Malo je verjetno, da bi zarotniki sami žrtvovali take vsote. Vsekakor je to najdelikatnejše vprašanje, ki ga mora razčistiti preiskava. Pariz, 21. novembra, o. Kakor se do-zr ava, je policiji uspelo aretirati 8 članov glavnega direktorija zarote, ki je vodil vso akcijo, štirih članov še niso mogli izslediti. Za dva sumijo, da sta že pobegnila preko meje. Jedro zarotnikov je tvorila razpuščena organizacija ognjenih kri-žev, vedno bolj pa se utrjuje sum. da so bili v zaroto zapleteni tudi bivši ministrski predsednik Tardieu, bivši zunanji minister Laval in znani voditelj cgruj nih križarjev polkovnik De la Rocque. Ugotovljeno je tudi, da so zaroto s težkimi milijoni podprli domači in tuji finančniki, med njimi zlasti Rotschld n Ford. in Nemčija vlee2jo v Rim predvsem njihove revizioni-stične težnje Berlin, 21. novembra, br. Madžarski ministrski predsednic Darany i,n zunanji in zunanji minister Kamya sta prispela dan-s s svojim spremstvom v Berlin. Na postaji, ki je bila okrašena z nemškimi in madžarskimi zastavami, so oba gosta sprejeli državni podtajnik Maixner v spremstvu uradnikov zunanjega ministrstva. Državni podtajnik ju je pozdravil v imenu kancelarja Hitlerja in zunanjega mnstra Neuratha. K sprejemu so prišli poleg drugih tudi italijanski poslanik v Berlinu Attolico, avstrijski poslanik Tau-schitz, notranji minister Frick in osobje madžarskega poslaništva- Na pcironu je častna četa izkazala gostom vojaške časti. Gostje so se odpeljali v hotel »Adlon«, Nemški in madžarski tisk objavljata obširne članke o pomenu nemško-madžar-skega prijateljstva, zlasti glede na razvoj političnega položaja v Podunavju. Listi soglasno izražajo mnenje, da sta obe državi povezani med seboj po skupni usodi. Nemčija kakor Madžarska sta dorga leta trpeli na posledicah diktata, ki so jima ga vsilili prevzetni zmagovalci. Danes sta obe državi povezani tudi po skupni odločnosti, da čuvata idejo miru v tem dolu Evrope. Madžarski tisk še posebej poudarja, da je madžarska zunanja politika krenila na pravo pot, ko se je tesneje naslonila na os Rim—Berlin. S tem se mora danes v Podunavju resno računati. Madžarsko je napotilo na to stran pred- kjer je bilo rezerviranih več sob. Popol- i vsem dejstvo, da je bila Nemčija prva, ki dne je ministrski predsednik Darany šel v spremstva šefa protokola nemšlkega zunanjega ministrstva Biilowa-Schvanteja In nemškega poslanika v Budimpešti Her-mansdorfa, pred spomenikom v vojni padlih nemških vojakov, pred katerega je položil venec. se je energično zoperstavila boljševiški propagandi, ki vedno bolj prodira tudi v srednji in južni Evropi. Mala Madžarska ve najbolj ceniti, kolikšno zgodovinsko uslugo ie s tem napravila. Nemčija vsemu kulturnemu sveta. Sleparije na škodo tovarne v Mostah Zagrešil jih je brezposelni trgovski zastopnik Tumer Ljubljana. 20. novembra. T. ; ja ima te dni opravka s širokopo-tezno goljufijo, ki jo je izvršil 31-lctni brezposelni trgovski zastopnik Jože Turner iz Ljubljane na škodo zr>ane Mergenthalerje-ve tvornice usn a v Mostah. Kakor je pokazal že prvi dan zasli?evanja na policiji, ne gre za osamljen prmer, temveč je sleparija na škodo Mcrgcnthalerjcve tvrdke samo člen v verigi podobnih potegavščin, ki jih je Turner napletcl v družbi z nekim tovarišem, ki ga agentje kriminalnega oddelka še iščejo. Vsa zgodba nazorno kaže, koliko prostora js v našem poslovnem življenju še zmerom za razne pustolovce, prevarante in tatove, ker ljudi po navadi niti najbolj bridke izkušnje ne izučijo. Kakor drugi manjši zlikovci :e tudi Turner delal s starim trikom naroHla po telefonu, ki je v zadniih letih že mnogim trgovcem in dobaviteljem prinesel nesrečo Pred dnevi jc v pisarni Mergenthalerje-ve tvornice zapel telefon, človek, ki je klical. se je predstavil za uglednega trgovca z usnjem iz mesta in naročil tvrdki, naj nemudoma dostavi bale najbo'j"ega usnja za podplate v skupni teži 380 kg, vrednega okrog 23.000 din. Dogovoril sc je s tovarno, da pošlje voznika sam, račun pa naj tovarna prihodnje dni dostavi v tTgovino. Malo kasneje jc mlad, spodobno oblečen človek poiskal nek e v mestu voznika in mu naročil, naj gre k Mergenthalerju, naloži blago in ga zapelje v trgovino, na katere Ali je Haile Selasi še abesinski vladar? O tem bo moralo te dni odločiti angleško vrhovno sodišče šajo preko milijon zlotov, poleg tega pa še veliko posestvo. Njena hči študira na ne sme dobiti nikakega mesta v vladi, ki j Sorbonni v Parizu. London, 21. novembra, a. Londonsko vrhovno sodišče bo moralo te dni razsoditi v sporu, ki posega deloma tudi v dnevno politiko. Izraziti se bo moralo o vprašanju, ali se Haile Selasi pravno še lahko smatra za abesimskega cesarja. To razsodbo bo maralo ,x>dati v sporu, 'ki je nastal med Hailem Selasi jem in amri-škim bančnikom Leom Cher^ockom. Cher-tock je zahteval od Haila Selas ja, naj mu vrne vsoto 25 000 futov šterlingov, ki mu jih je nakazal pr^d dvemi leti na račun komisije in predujma po pogodbi med tedanjo abesinsko vlado in Ch irtockovo skupino za eksploatacijo abesinskih pe-trolejskih vrelcev Angleška javnost pričakuje razsodbo angleškega vrhovnega sodišča s povsem umljivim zanimanjem. »Sunday Dispeytch«, ki razpravlja o tej 3kl nil s Hailem Selasijem pogodbo, po kateri mu cesar odstopa vse pravice za raziskovanje abesinskih tal. Pogodba je prepustila Chertockovi družbi v to svrho 15.000 kvadratnih milj ozemlja. Prodajna cena je bila določen® na en milijon funtov šterlingov. Oktobra 1936 se je moral Chertock odTeči .-voji koncesiji, k:r bi bilo to vprašanje drugače izzvalo mednarodne zapletliaje L:st pravi, da sta sedaj v nastalem sporu pod: ni v glavnem dve možnosti. Lahko se zgodi, da Hale Selasi sploh ne prid" ia sodišče. Tedaj bo sojen v kontumae ji. če pa St sodnikom predstavi, bi lahko zahteval, da postopajo proti njemu v smislu angleške z'ikon-ske odredbe o nedotakljivosti vladarjev. V tem poslednjem primeru bo moralo sodišče odločati o tem, ali se Haile Selasi stvari, opozarja, da je Chertock leta 1935 | sploh lahko še smatra za vladarja. naslov se je glasilo naročilo. V tovarni je bilo že vse pripravljeno, delavci so bale naložili na voz in mož, ki sam ni imel niti pojma, da služi sleparjem, sc je s tovorom vrnil proti mestu. NTa cesti pa ga je prestregel isti mladi človek, ki ga je bil najel, in mu sporočil, naj na željo njegovega šefa zapelje blago na dvorišče Perdanove hiše na vogalu Krekovega trga. kjer ga bodo morali za nekaj čas-a spraviti v skladišče. Turner, ki je vodil vso zadevo, in n'egov tovariš, neki trgovski pomočnik brez posla, s>ta potem v naglici našla kupce za pri-sleparjeno usnje. Šla sta okrog nekaterih manjših trgovcev in jim natvezila, da sta od neke usnjarne na deželi prevzela večjo količino najboljšega blaga po smešno nizki ceni. Medtem ko stane kilogram takšnega usnja v prodaji na debelo 60 din, sta ga onadva nudila za 45. Tako ugodna ponudba je kajpak pTimamila kupce in v kratkem je bila zaloga skoraj razprodana. Turner in njegov tovariš sta najela več delavcev, ki so na ročnih vozičkih blago razvozili trgovcem, fanta pa sta kasirala denar. Z izkupičkom sita se čvrsto postavila na noge, oblekla sta se od vrha do tal in sta preživela nekaj lepih, brezskrbnih dni. Usoda pa je medtem dal e pletla svoje niti. Predvčerajšnjim je hčerka tovarnarja Mergen-thalerja vstopila v trgovino, katere ime sta sleparja zlorabila, in predložila račun za blizu 23.000 din. V trgovini kajpak niso imeli pojma o naročilu in tudi niso bili prioravljeni poravnati račun. Iz tovarne so alarmirali policijo, ki je na-mah začela zasledovati sleparje Delavci, ki so bili usnje naložili na voz, so pomagali iskati voznika, a izpočetka je bilo vse prizadevanje zamm. Nazadnje so narli moža, no leg njega so priprli še s.k'adiščnika in d-^avce, ki so po mestu razvažali blago, ln tako je po"ci'a priš'a na;nrei do odjemalcev in do kosov, ki so jih bili prevzeli. Se preden so aretirali Turnerja, je bila tako tovarni skoraj v celoti povrnjena škoda. Nekateri izmed trgovcev so Turnerja poznali, ker so že v prejšnjih časih trgovali ž niim. Dopoldne so ga aretirali v neki go-s ilni. Na policiji je deianje brez oklevanja priznal, izdal tovariša in navedel med drugim, da je nedavno napravil že dve do-dobni prevari a oškodovanci doslej najbrž še "*ami ne vedo, kako so nasedli. Turner, ki na zunaj napravi a vtis poštenega, sohdnega človeka, je sin znanega trgovca, ki je imel svoj čas v Ljubljani veliko trgovino z usnjem. Sin je napravil nekaj razredov gimnazije, nato pa se je sam začel ukvarjati s trgovskimi posli v očetovi stroki. A ker mu je poštena kup"ija prepočasi šla, se je lotil sleparstva Zaradi podobnih reči je doslej že šestkrat sedel za »JUTRO« ponedeljska izdaja Ponedeljek 22. XL1937 Lfisbljanska nedelja Ljubljana, 1. novembra Ljubljana je nedeljo preživela že v znamenju predmiklavževega razpoloženja. Trgovci so izložbe po večini že opremili z mamljivimi dobrotami ji lepotami, o katerih sanja drobni del človeštva v nočeh pred praznikom svojega velikega zaščitnika in darovalca, in pred orošenimi šipami se gnetejo obsijani obrazi s široko odprtimi očmi in od daleč izbirajo, kaj bi bilo treba prositi v pismih sv. Nikolaju. Kakor vsako leto, so se tudi tokrat potrudile za sezono nedolžne radosti in pričakovanja predvsem trgovine z igračami in pa slaščičarne, da so njihove izložbe v resnici pravi templji otroške poželjivosti in neučakane slasti. V bajno razsvetljenih oknih velikih prodajaln igrač se gibljejo celi svetovi železnice, predori, aeroplani in ladje užigajo v mladih srcih strast do tehnike in njenih čudes. Trgovci so svoje shrambe do vrha naložili z vsem, kar si more mali državljan poželeti za Miklavžev dar, in če prvega ne bodo upniki očetom in mamicam preveč sitni s starimi računi, bo lahko nebeški odposlanec usipal iz polnih prgišč. Gledališča nabito polna Predmiklavževsko in predbožično razpoloženje pa se je včeraj s ponovno uprizoritvijo »Princeske in pastirčka« Pavla Go-lie preselilo tudi v Narodno gledališče. Igrica, ki je s svojo prisrčno preprosto zgodbico o čudovitem prijateljstvu med siromašnim, a pogumnim pastirčkom in dobrosrčno malo grajsko gospodično in s številnimi, za otroško dušo sugestivnimi vložki o vilah, medvedih zajčkih in drugih prebivalcih gozda že pred leti osvojila mlado občinstvo, je danes pred natrpano polno hišo slavila nov triumf. Mali gledalci so bili navdušeni do solz, bilo je ploskanja in gorečih medklicev, da sta bila oder in gledališče, kakor da ni rarnpe med njima. A bilo je mnogo grenkih solz tudi pred okencem blagajne, ko so morale številne mamice s svojimi malimi varovanci oditi praznih rok, ker v vsej drami nI bilo mogoče več najt: kotička. Igro so v režiji prof. šesta povsem nanovo naštudirali in opremili v vlogah princeske, pastirčka in kuharčka nastopajo tokrat Levarjeva, mali Starič in Severjeva. Tisti, ki v dram: niso več našli prostora, so pohiteli v opero, kjer so dajali »Sv. Antona, vseh zaljubljenih patrona«. da je bila tudi tu hiša povsem razprodana. Posebnega zanimanja je bila v soboto večer deležna slavnostna predstava prenovljenega »Gorenjskega slavčka« v proslavo stoletnice rojstva skladatela Antona Foersterja. Seveda so ob tako pripravni megleni nedelji bili zelo dobro obiskani tudi kinematografi in kavarne. Razstava umetnin bratov šubicev je ob nedeljah deležna ži- vahnega zanimanja občinstva in je tako bilo tudi danes. Veliko zborovanje zavarovalnega uradništva V dvorani Delavske zbornice je bilo dopoldne veliko zborovanje zavarovalnega uradnišlva, ki ga je sklicala Zveza bančnih in zavarovalnih uradnikov, da manifestira za izboljšanje socialnega položaja v tej važni gospodarski panogi. Zborovanju je prisostvovalo okrog 350 ljudi, a prispeli so tudi zastopniki zavarovalnih nameščencev iz Zagreba in Maribora. Poročali so predsednik Zveze bančnih uradnikov Vrančič, ki je hkratu vodil zborovanje, predsednik Zveze društev privatnih nameščencev Zemljič, zastopnik Delavske zbornice Tavčar, Perlin-šek in predsedniki Jugoslovenske strokovne zveze, pomočniškega zbora ter zagrabških in mariborskih zavarovalnih uradnikov. Govorniki so ob številnem stvarnem gradivu orisali krivice in nedostafrke, ki jih trpe zavarovalni nameščenci zavoljo nerešenih socialnih in delovnih vprašanj. Na koncu so zbo-rovalci na predlog predsednika Vrančiča soglasno sprejeli resolucijo, ki zahteva v zavarovalni stroki uvedbo kolektivnih pogodb, zvišanje plač, ureditev pragmatik in votče izboljšanje socialnega položaja, da ne bodo zavarovalni uradniki več prepuščeni le naklonjenosti posameznih šefov. Na univerzi in v Mahrovi hiši Je domala izbruhnil požar Nedelja je v Ljubljani potekla popolnoma mirno, vendar pa so naši mestni reševalci morali dvakrat nastopiti, da so preprečili nesrečo. Grozila sta izbruhniti dva požara, ki bi bila lahko imela katastrofalne posledice. Ob 11. dopoldne so bili reševalci poklicani na pomoč na univerzo. Obveščeni so bili, da ie začel v pedagoškem seminarju v drugem nadstropju tleti pod. Motorne gasilke niso uovedJi s seboj, pač pa t renski voz. Naglo in odločno so nastopili gasilci z orodjem, začeli so razkopavati tla in so kmalu popolnoma zadušili požar. Kakor se je dognalo, so na univerzi včeraj čistili dimnike. Po zaži-ganju saj je menda ostalo preveč ognja v peči. V ostalem pa je težko določno povedati vzrok, zakaj so začela tleti tla, ali je tlenie povzročila centralna kurjava, ki je nameščena v tej sobi, ali pa je tlenje prišlo iz velike kleti v sosedni sobi. Vsa sreča, da ie bil požar opažen podnevi in da ga je bilo mogoče v kali zadušnti. Po sobah je bilo še popoldne polno dima in saj. Drugič so bili reševalci, odnosno gasilci noklicani v svojo soseščino, v Mahrovo hišo. Tam ie nastalo tlenie v nekem zaboju, kamor znašajo pepel. Kadilo se je precej močno, vendar pa so gasilci ogenj hitro pogasiti. Ljublj EflH češkemu izumitelju Resslu Lepa svečanost ob odkritju spomenika Lubljana, 21 novembra Pred poslopjem tehniške fakultete na Aškerčevi cesli, okrašenim z jugOslovensko in češkoslovaško trobojnico, se je ob ti. zbra la množica občinstva s predstavniki nase kulturne javnosti k intimni počastitvi spomina Jožefa Reesla, iznaiditelja ladijskega vijaka. Med drugimi so prisostvovali odkritju >pomenika načelnik tehničnega oddelka inž. Skaherne, kot zastopnik bana. predsednik mestne občine dr. Adlesič, zastopnik komandanta divizije general Doaič, rektor univerze kralja Aleksandra prof. dr. Kusej, dekan tehniške fakulteta prof. dr. Gosar, konzul ČSR Uinovskv. predsednik jugoslov.-češko-t-lovaške lige dr. S'.are s tajnikom Govekar-jem, predsednik češke obče Ryška z univ. prof. dr. inž. Kralom in drugimi najuglednejšim člani naše češke kolonije, rudarski glavar inž Močnik, predsednik Zbornice za TOI Jelačin. predsednik ZKD ravnatelj -Teran. zastopniki šumarjev, rudarjev in celotna uprava ljubljanske sekcije Združenja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, ki je poplavila spomenik. Goste ie pozdravil predsednik sekcije univ. r-roi'. inž. Pehani. ki se je v uvodnih besedah zahvalil predvsem akad. kiparju Tonetu Kraliu in inž. arh. tlusu za ustvaritev spomenika duševnemu velikanu in geniju na polju tehnike. Kakor je svoj čas iz ljubljanske sekcije Združenja jagoslovenskih inženjerjev izšla iniciativa za zgradbo poslopja tehniške fakultete, tako si je pred petimi leti nadela nalogo, da ovekoveei spomin na naše znanstvenike in izumitelje, na naše tehnike svetovnega formata s spomeniki pred fakulteto. Vrsto je otvoril ob SOletnici svoje smrti Jožef Ressel, ki sicer ni naš rojak. a ie živel, ustvarjal in umrl med nami. da ga smemo smatrati za našega človeka. Po roK-lvu sin bratskega češkega naroda, je Res' s* 1 po dovršenih vseučiliških študijah nastopil svoje prvo službeno mesto v Pleterju na Doleniskem in nato služboval nekaj časa v Ljubljani, kamor se i? pogosto vračal tu Ji kasneje, ko ga je služba intendanta pomorske šumarske uprave vezala na Trst. Pri taki priliki ga je tudi doletela nenadna smrt iji ga rešila nadaljnjih razočaranj, tako aa |K>?ivajo njegovi telesni ostanki v naši grudi pri S- Krištofu. Ressei i o čutil v sebi poslanstvo, da mora duhovno ustvarjati, da mora svoje umstvene sile posvetiti v dobro človeštva in življenje ci>Ov*a i li z možnostmi novega razvoja civi-lkanie K )l uo/da,- ni našel vsega zadovoljstva samo v [toslih svojega poklica. Kadar je le mo;-»!, s" i»- poglabljal v matematična, fizikalna in druga prirodoslovn3 vprašanja. Ustvarjali je hotel na tehničnem polju, ker je slutil, da se k- v fakem udejstvovanju približuje svojemu visokemu življenjskemu idealu. V tem neumornem stremljenju je rasel v znanstvenika, v tehnika-umetnika, kakršnih je njegov čas še malo poznal. Združeval ;e v sebi vrline teoretika in praktika in iz te sinteze se je porodilo brez števila važnih izumov. Tako ie izumil kroglični le-žaj, valjčni mlin, izboljšal navtične instrumente in na*el način pridobivanja barvil iz lesa. Razen tega se je bavil s številnimi načrti. ki so scieli za takratno dobo še preveč fantastični. Triumf vsega njegovega dela pa je bil izum pravilno izoblikovanega in pravilno nameščenega ladijskega vijaka, na katerega mu ie dunajska vada podelila patent že leta 1827. S tem izumom je zarezal najglobljo brazdo v gospodarsko življenje tedanjega sveta. Danes ie neovržna resnica. da ca moramo upravičeno nnzvati očeta onega vijaka, s katerim je ustvaril osnovni pogoj za nepričakovani razvoj pomorskega in kasneje tudi zračnega prometa. Njegova doba mu tega prvenstva ni priznala. Do- kler je živel, se je zaman boril za svoje pravice. Usoda mnogih velikih mož je bila tudi njegova: priznanje je žel šele po smrti. Danes ga častimo kot velikega moža, ki živi večno v svojih tehničnih izumih. Tudi spomenik, ki ga združenje s tem poklanja javnosti, naj bo skromen dar hvaležnosti njegovemu nesmrtnemu geniju in naj bo trajen spomin naši in bodočim generacijam, inženjerjev na neomajnega borca na polju tehnike, ki je živel in dotrpel pri nas. K vznožju spomenika so položili krrse® venec ljubljanske sekcije, nato pa je predsednik naprosil župana, naj prevzame spomenik v varstvo mestne občine. Župan je kratko poudarjal, da je mestna občina ljubljanska že od nekdaj znala ceniti veljavo in pomen velikega češkega rojaka. Dvajset let po njegovi smrti je en trg v šentpetr-skem predmestju krstila na Resslevo ime, a ko se je ta trg za velikega potresa leta 1895 porušil, je po njem imenovala Resljevo oesto. Zahvalil se ie združenju za njegovo plemenito vnemo, hkratu pa je poudaril, da je mestna občina Resslu na pokopališču namenila poslednje domovanje pod arkadami velikih naših mož. i Nato je tajnik sekcije inž. Rus prečital brzojavke, ki so jih poslali glavni odbor združenja iz Beograda in sekcije iz Zagreba, Sarajeva in Splita. Dekan tehniške fakultete univ. prof. dr. Gosar j*1 naglašal pomen Res-slovega spomina, ki naj bo v trajno pobudo mladi generaciji za delo na znanstvenem in tehničnem napredku. Govoril je še zstopnik JugosJoveskega šumarskega združenja, ki je izrazil ponos naših gozdarjev, da je Ressel prav na podlagi gozdarsko-tehnianega dela prišel do svojih velikih izumov, zato p* mu je že pred vojno postavilo Kranjsko-primor-sko gozdarsko društvo v Pleterjah primeren spomenik. Na koncu se je predsednik Češke obce Ryška najprej v češčini, nato pa še v slovenščini zahvalil slovenskim inženjerjem in arhitektom za njihovo počastitev Jožefa Res-sla in je še posebej poudaril potmen dejstva, da stoji novi spomenik prav na slovenskih in jugoslovenskih tleh. s čim^r je veliki pokojnik, ki so mu za življenja toliko kljubovali naši skupni narodni sovražniki, dobil zadoščenje in končno rehabilitacijo pred bratskim narodom. Predstavniki društev" so položili pred spomenik lepe vence z narodnimi trobojnicami, nakar je predsednik inž. Pehani zaključil svečanost. Nova občutna izguba zagrebškega gledališča Zagreb, 21. novembra Zagrebško gledališče je po smrti gos^pe Marije štrozzijeve utrpelo že novo, občutno izgubo. Včeraj zjutraj je po daljšem boleha-nju umrl na medicinski kliniki prvak drame in režiser Ivo Badalič. Star je bil šele 47 let. Po rodu je bil Zagrebčan, najmlajši sin profesorja in pesnika Huga Badaliča. Pred 30 leti je debitiral v Bernsteinovi drami >Tat«. Nadarjeni ©edemnajstletnik je bil nato angažiran za vloge salonskih ljubimcev in lahkoživcev. Talent, temperament, mladostna živahnost so napravljale vsako njegovo vlogo sila prikupno. Nastopal je redno tudi v Shakespeare je vito tragedijah in komedijah, zlasti se je uveljavil kot Jago. Nastopil ie neštetokrat, vselej v pomembnih vlogah. Poslednjič je biil na odTu letos 13. junija. Nato je zbolel in ni mu bilo rešitve Pridobil si je lope zasluge tudi kot dolgoletni predsednik igralske organizacije. Pokopan bo v ponedeljek ob 15. na Mirogoju. Zapustil je vdovo, mater in brata, ki so prejeli izraze sožalja iz vse države. Čez drn in strn Zagonetka Zdravniki sumijo, da je bila Lorbekova zastrupljena. Kako in po kom, pa bo ugotovila policija. Preiskava je otežkočeua zaradi dejstva, da se Lorbekova ni nikoli sestajala z moškimi, oinosno ni imela svojega fanta. (»Slovenski dom«, 15. XI.) Človek bi menil, da so kri m in a'isti na koncu koncev samo v službi morale. Včasih pa na lepem pride na dan. da je stvar v bistvu drugačna. Umre ti ženska na skrivnosten način in policija je obtičala pred nerešljivo uganko samo zato, ker se je raj niča za življenja preveč držala morale. Obsedeno letalo Kabine bi bile urejene kakor sobe 6 posteljami, oddelek I. razreda bi pa imel še posebno kuhinjo. Potniki II. in III. razreda bi imeli svoje prostore v trupu letala. Kon-strokterji menijo, da bi bilo treba za vsak polet pol tone pogonskih snovi za polno obsedeno letalo s posadko vred. Polno obsedeno letalo bi tehtalo 120 ton. (»Slovenski narod, 16. XI.) Izgubljeni sin Izgubil se je moj sin. Odšel je zdocna, ko sem bila v Litiji na sodišču. Tisti dan se nisem mogla vrniti, ker sem morala naslednji dan še k zdravniku, nato pa v bolnišnico. Nekega dne avgusta je potem sin izginil z doma (>JutrcK, 18. XI.) Cigani, orožniki in moč Cigani so menda slavili nekakšno sva-tovščino in so bili seveda že ob 2. popoldne popolnoma pijani. Najhujše pa je bilo dejstvo, da niso bili pijani le moški, ampak tudi vse ženske in vsi otroci do najmlajšega. Orožnika sta uvidela, da pioti pijanemu besu z zakonitimi sredstvi ne bosta ničesar opravila, ter sta se umaknila toliko, da sta mogla poslati po moč na orožniško postajo v Mengeš. (»Slovenski dom«, 19. XI.) Dvoje duhovitih podrobnosti je skritih v tej prisrčno nebogljeni stilizaciji: 1. da lahko človek na mengeško orožniško postajo pošlje po moč, in 2. da ta moč ni prav v skladu z zakonitimi sredstvi. Kaj so ženske vse iznašle 12. stoletje: Sv. Hildegarla je fortmilirala teorijo o letnih' časih in o plimovanju. 1890: Angležinja Batchet je prva povedala, kako se spet pravilno uravnajo vstran štrleča ušesa. 1908: Belgijska princezinja Štefanija je izumila neke vrste plinsko peč, ki je najbolj prikladna za to, da razne oinake ne omrznejo. Od leta 1924 do 1934:... Američanka Hodgson je prva napravila kahelco za psičke... Ga. Biguetova je iznašla nezgorlji-vo obleko in neke vrste granato, ki velja kot najuspešnejši »klic na pomoč«. Ta granata se v zraku sveti in kadi... Podatkov, kaj so ženske vse iznašle v zadnjih treh letih, omenjeni francoski ženski časopis še no navaja, ker niso še sestavljeni. Poudarja pa, da se v teh zadnjih letih ženska iznajdljivost nikakor ni zmanjšala, to že zato ne. ker so se ženske v zadnjih letih lotile še tistih poklicev, kakor nikoli prej. (»Slovenski dom«. 20. XI.) —kra— Nedelja v Mariboru Maribor, 2L novembra Lepa jesenska nedelja. Udobnost ljubeči Mariborčani so dali prednost okoliškim izletom, vneti dilcarji pa so šli iskat snega na pohorske obronke zlasti k Senjorjeve-rnu domu, pa tudi na Peco. Maribor pa je že povsem v znamenju nove kulturne sezone. Danes se je namreč pričel Umetnostni teden v Mariboru s slovesno otvoritvijo VI. razstave kluba »Brazde«. K današnji otvoritvi je prispelo v kazin-sko dvorano, kjer so razstavijena dela mariborskih likovnih umetnikov, toliko kulturnega občinstva, kakor ga še ni bilo ob tovrstnih umetniških prireditvah. Otvoritveno slovesnost pa so počastili tudi številni mariborski odličniki in predstavniki uradov, ustanov in kulturnih organizacij z mestnim poveljnikom generalom C. Sta-nojlovičem in mestnim županom dr. Juva-nom na čelu. Velika kazmska dvorana je bila polna občudovalcev lepih slik in kipov. Otvoritvene in pozdravne besede je spregovoril predsednik Umetniškega kluba dr. Ivo šorli. V okviru svojih idejnih izvajanj je naglašal, da ne smemo pri presoji razstavljenih del uveljavljati previsokih meril. četudi kaže VL razstava Brazdašev znaten vzpon kvišku. Nič ne bo samohvale, če se pomudimo pri ugotovitvi objektivnih opazovalcev, po katerih sodbi bi kulturno snovanje, s katerim se lahko ponašamo Slovenci, odgovarjalo narodu s 15 do 20 milijoni pripadnikov. Tudi umetnost potrebuje napoja in ne samo rose. Pa so umetniki hvaležni tudi za roso, ki je po-rosila iz banovinske in pa mariborske mestne blagajne v obliki primerne podpore. Tudi umetnost ne more živeti in uspevati brez denarja. Zato gre podpornikom umetnosti tem prisrčnejša zahvala* Ob zaključku so s svečanega otvoritvenega zbora poslali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru n., pozdravno brzojavko pa kr. na-mestništvu. Razstava slik predstavja močan napredek mariborskih likovnih umetnikov, ki se jim je pridružil nov član Franc Golob s 4 lesorezi. Karel Jirak razstavlja 11 olj, Ivan Kos 6 akvarelov in 4 olja, Albert Sirk, pri katerem prevladujejo južnosrb-ski in pomorski motivi, 8 olj in 2 akvarela, Zoran Mušič 7 olj, Vladimir Stoviček pa 6 plaket in 3 kipe iz mavca. Razstava nudi širok vpogled v razvoj in snovanje naših likovnih umetnikov, med katerimi so nekateri že povsem določno izgrajeni do zrelega in visoko kvalitetnega umetniškega ustvarjanja. Razstava, ki jo je v teku današnjega dne posetilo lepo in častno število Mariborčanov, ostane odprta preko Umetnostnega tedna do 9. decembra 1.1. Mladina poje in s vira V veliki unionski dvorani je bila danes tradic. mladinska prireditev pod pokroviteljstvom Pomladka Rdečega križa in v okviru prireditev Podpornega društva za revne učence v Mariboru. Slikoviti spored je obsegal deklamacijske, mladinsko orkestrske, rajalne, pevske, godbeno solistične in harmonikarske točke. Nastopajoči so bili deležni toplega priznanja za uspelo podajanje in globoki smisel ter uživetje, s katerim so nastopali ter se lepo in dostojno uveljavili z marljivo pripravljenost- jo. sigurnostjo ln discipliniranostjo. Čast in priznanje mladini, čast in priznanje vrlim vzgojiteljem, ki so to prireditev tako lepo pripravili ter izvedli. Rokoborci nastopajo V precej polni unionski dvorani je bil sinoči otvoritveni nastop mednarodnih rokoborcev, ki se borijo za evropsko rokoborb-no prvenstvo. Posebno pozornost je zbudila med mariborskimi ljubitelji profesionalne rokoborbe navzočnost našega jugo-slovenskega mojstra in borca Pera Kopa. Včeraj so se preizkusili v rokoborbni spretnosti in veščinah Celjan Franc Doberl in Avstrijec Štefan, ki pa je telesno šibkejšega in tehnično nespretnejšega Celjana potlačil na lopatice. Precej živahnejše razpoloženje je zajelo gledalce od spoprijema češkega mojstra Mrne ter Italijana Kec-lerja. Borba je ostala neodločena. Razburjenje občinstva je šlo v višek ob grobih izpadih Madžara Czaje, ki je v četrtem kolu premagal poljskega mojstra Olšovske-ga. V splošnem prerekanju se je snočnji večer zaključil in se drevi nadaljevaL Kriminal V soboto zvečer so stavbinski delavci, ki so bili zaposleni na neki novi stavbi v Melju. imeli tradicionalni likof v neki gostilni v Melju. Ko so konzumirali že precej alkohola, je med delavci nenadoma nastal prepir, ki se je naposled končal s pretepom. Pri tem je obležal v mlaki krvi in nezavesten na tleh 25-letni delavec Stanko Nerat, ki mu je neki tovariš z železnim drogom prizadejal težke poškodbe na glavi, tako da so ga morali poklicani mariborski reševalci prepeljati v tukajšnjo splošno bolnico. Pri predstojništvu mestne policije se je oglasil trgovec Jurij Kokol z Glavnega trga ter prijavil, da je pred mesecem izročil 37-letnemu trgovskemu potniku M. kolekcijo z blagom v skupni vrednosti okoli 800 dinarjev. M. je s kolekcijo odpotoval in se do danes še ni javil. Trgovec je naprosil policijo, naj ga zasleduje, ker je prepričan, da je M. kolekcijo prodal. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Ali je bila Julka Kureševa pred 10 leti po nedolžnem obsojena na dosmrtno ječo? Ponoven pokret francoskih žena za obaovo procesa Beograd, 21. nov. Nedeljsko »Vreme« objavlja celostransko poročilo svojega pariškega dopisnika, v katerem pravi, da je bila Julka Kureševa po nedolžnem obsojena in da že 10 let čaka na odrešenje v nekem kazenskem zavodu v Franciji. Julka Kureševa in Karmen Burinansova Usoda Julke Kureševe je gotovo še v spominu mnogim našim čitateljem. Julka Kureševa je iz ugledne, poštene družine v Slovenskih goricah. Odšla je mlada v svet. Dne 2. julija 1927 so našli v Parizu v Bu-lonjskem gaju zadavljeno 13-letno Karmen Buriauxovo. Sum je padel na Julko Kure-ševo, ki se je takrat držala v slabi družbi. Policija je dognala, da se je mala Karmen, hči trgovskega posrednika, usodnega dne počutila nekoliko bolehna. Bila je sama v svoji sobi. Ko pa je opoldne mati pogledala v sobico, dekletca ni bilo več v postelji. Iz omare pa je izginilo 3000 fr. Policija je sklepala, da je neznani zločinec ali zločinka dekletce hipnotiziral in ga odvedel s seboj ter obenem pobral denar. Ko so otroka našli zadavljenega v Eulonjski goščavi, s sledovi tujih rok na vratu, je nastalo strahovito razburjenje. In ko je policija na podlagi nekaterih in-dicov aretirala Julko Kureševo, je bila vsa javnost že tako nahujskana, da je gotovo tudi pariška policija bila precej pod tem vplivom. Prišlo je naposled do razprave. Julka ima to slabo lastnost, da govori nepremišljeno, venomer v nasprotstvu z dejstvi. Razne netočne izpovedi, protislovja, pa tudi laži so ji vzele vse simpatije pred javnostjo in listi so se razpisali proti njej kot proti tipični morilki z dolgimi morilskimi rokami. Odvetnik Canet se je trudil na vso moč, da razoroži obtožbo. Učinkovito je pobijal posamezne indice in dokazoval ,da je Julka Kureševa nedolžna, odnosno, da v popolni negotovosti ne more biti obsojena. Saj se glasi staro pravno pravilo, da gre dvom v prid obtožencu. Toda porota je bila neizprosna. Julka Kureševa je bila dne 11. oktobra 1927 obsojena na smrt pod giljotino. Porota se je posvetovala komaj 30 minut. Sodnik je prečital obsodbo in dejal: »Olajšujočih okolnosti ni. Julka Kureš, vi ste obsojeni na smrt, tako, da se vam glava odseka na javnem mestu!« Nobena mišica ni vztrepetala v obrazu nesrečne Julke. Naenkrat pa se je obsojenka zdrznila in kriknila: »Moj sin!« Potem se je zgrudila nezavestna. Ko se je po daljšem času spet osvestila, je ponavljala kakor zmedena: »Jaz sem nedolžna!« Ni bilo upati, da se bo našel kdo, ki bo prosil za pomilostitev uboge Slovenke. Bila je daleč od rodne grude in od svojib dragih. Vendar pa se je zganilo uredništvo »Ženskega glasa«. Ga. dr. Noemi Stricker-jeva je kmalu nato izdala brošuro, v kateri je dokazovala, da je bila Julka Kureševa po nedolžnem obsojena. Seveda je tudi odvetnik Canet storil svoje. Uspeh je bil ta, da Julka Kureševa ni bila obglavljena, marveč pomiloščena na dosmrtno ječa Polnih 10 let je zdaj že minilo. Razburjenje se je že davno poleglo, francosko pravicoljubje ni zaspalo. Prav te dni se jc znova pričela akcija za rešitev Julke Kureševe. Ženska društva so znova sprožila vprašanje njene obsodbe. Obnavljajo se argumenti, ki zahtevajo obnovo procesa. Odvetnik Canet nravi: »Globoko sem prepričan. da je Julka Kureševa nedolžna. Pokret francoskih žena za revizijo procesa je treba vsestransko podpreti. Obnašanje julke Kureševe je odlično. Vse to bo obsojenki samo v prilog.« julka Kureševa šteje sedaj 35 let. Ni še prepozno, da se vrne človeški družbi in postane njena koristna članica. Žalovanje za materjo in ljubezen do sina ji vliva pogum, da junaško prenaša usodo v kaznilnici. Dolgotrajna pravda po skrivni poroki Ljubljančanke in avstrijskega nadvojvode Gospa Klodilda Simičeva se beri za svojo pravico Dunaj, 21. nov. d. Na Dunaju obravnava senat zveznega sodišča skrivno poroko avstrijskega nadvojvode Emesta, ki je bila sklenjena v Ljubljani. Zadeva, v katero se je moral vmešati tudi Vatikan, je naslednja: Pred 75 leti se je avstrijski nadvojvoda Ernest skrivaj poročil s Slovenko Alojzijo Skubličevo. Nadvojvoda se je takrat izdajal za barona Karla \Valburga, svojo nevesto pa je dal vpisati kot grofico Hugona-jevo. V zakonu so se rodili štirje otroci, med njimi Klotilda, ki je prišla na svet v avgustu 1863. Vsi štirje otroci so doraščali na nekem gradiču nadvojvode Ernesta. Leta 1865 jim je umrla mati. In tedaj se je pri okrajnem sodišču v Margaretenu pričelo uradovanje glede preskrbe otrok. Tajnik nadvojvodovega brata nadvojvode Rainerja je takrat izjavil na sodišču, da so Walburgovi otroci potomci nekega ruskega častnika, ki je padel v vojni. Omenjeni tajnik je pozneje izpopolnil protokol še z izjavo, da so vsi otroci zakonski. Leta 1873. so bili vsi štirje otroci odvzeti nadvojvodi Ernestu in posredovalci z dvora so jim hiteli zagotavljati, da je nadvojvoda Ernest samo njihov pokrovitelj in rednik, ne pa njihov oče. Ko je Klotilda Walburgova dorasla, se je poročila z zdravnikom dr. Peggerjem. Doto je dobila iz privatne šatulje svojega strica nadvojvode Rainerja. Po nesreči pa ji ^e mož kmalu umrl. Nekoč nato se je Klotilda na skrivnem sestala s svojim očetom nadvojvodo Ernestom. Oče jo je rotil, naj za božjo voljo nikomur ne pove, da se je z njim sestala in če se bo z njim še kedaj sestala. Nadvojvoda Ernest je bil takrat že bole-hen in star. Tik pred svojo smrtjo v letu 1898 je pisal Klofdi: »Tvojega vprašanja glede moje poroke s Tvojo materjo ne morem več zanikati. Poročila sva se v Ljubljani. Podaj se po moji smrti v Ljubljano in tam boš vse izvedela.« Pričeli so se procesi. Ko je nadvojvoda Ernest umrl in je bila Klotilda že drugič poročena z majorjem cesarske telesne garde s hrvatskim plemičem Evgenom Simi- čem, je stavila zahteve glede dediščine. Ko je pokazala pismo svojega očeta, so jo zavrnili kot ponarejevalko in jo za 14 dni zaprli. Zapor jo je tako porazil, da je šele v letu 1910. započela nov proces. Tokrat je zahtevala od grofa Moritza Strahwitza ugotovitev pred sodiščem, da je pokojni nadvojvoda Ernest izvensodno priznal svoje očetovstvo. Leta 1913. je skušala po sodišču dognati, da je zakonita hčerka iz zakona nadvojvode Emesta z gospo Skubličevo. Priče so potrdile, da je bila poroka res sklenjena v Ljubljani v zaklenjeni cerkvi. Nadalje so potrdile priče, ki jih je predlagala Klotilda, da nadvojvoda Ernest nikoli ni tajil očetovstva. Dognalo se je, da je pismo, zaradi katerega je bila svoj čas obsojena, pristno. Navzlic vsem tem ugotovitvam pa je bila Klotilda znova zavrnjena. Po vojni je gospa Klotilda Simičeva, katere zet grof Cavaradossi si je pridobil vidno vlogo v fašistični stranki, znova potrudila, da doseže pravico. In sicer je napletla zveze s kongregacijo za zakramente pri papeški kuriji. Briksenski škof je takrat predložil dokumente neznane vsebine in je izrazil željo, da bi Vatikan priznal gospo Klotildo Simičcvo kot zakonsko hčerko nadvojvode Ernesta. Vatikan je potrdil, da dokumenti zadostujejo za priznanje, da je.Klotilda zakonski otrok Na Dod-lagi vseh teh dokumentov je gospi KI e-'Ida lani znova rahtevala na Dunaju, da bi bila kot nadvojvodova hčerka vpisana v matrike, ker je dotlej še vedno veljala kot nezakonska hči Ljubljančanke Skubličeve. Toda matrike so 7daj za čudo v Budimpešti. Prizadevanja gospe Klotilda so bila na Dunaju odbita z motivacijo, da je gospa Simičeva po svojem drugem zakonu državljanka Jugoslavije, ■ dočim so njene hčerke po=tale po porokah Italijanke. Gospa Klotilda-Simičeva je gnala stvar dalje. Danes je stara 75 let in živi v Badnu s svojim 93-letnim soprogom upokojenim podpolkovnikom Evgenom Simičem. Oba zdaj čakata na končno odločitev, ker je zadeva prišla pred dunajski civilni senat, ki bo te dni odločal o dolgotrajni borbi za priznanje preproste človeške pravice. »JUTRO« ponedeljska izdaja 9 PoBGiMJeE 22, XX. IBST j&adttii napori v V podsaveznem prvenstvu ie bilo včeraj pet tekem in pol — Srečanje v Trbovljah zaradi incidentov prekinjeno Spored ljubljanske skupine, ki je igrala svoje predzadnje jesensko kolo, je tudi tokrat bil nekoliko okrnjen. Srečanje med Svobodo in Bratstvom se jc odložilo. Ostale tri tekme so se kljub težavnim terenom odigrale v redu. Na igrišču za Kolinsko tovarno se je dovršila mala tragedija, v kateri je, lahko se reče, Slovan dokončno zaigral svojo prvorazrednost. Na Reki so z velikimi težavami spravili pod streho borbo med Kranjem in domačinom, dočim so Fermežani na Jadranu prišteli dosedanji ■zalogi nadaljnji dve točki. V mariborski skupini se je vršila samo ena tekma, in sicer v Cakovcu. Tudi ta je bila predzadnja. Kakor ie bilo pričakovati, je favorit ČSK spravil obe točki. Tudi zadnja jesenska tekma v tej skvpini bo v Cakovcu, namreč med CSK in Muro. V celjsko-trboveljski skupini pa se je včeraj doieraJa samo — poldruga tekma. Čudno se sliši, pa je vendarle tako. Nič rušo pomagale Dretnie LNP. Trboveličanl si ne dajo vzeti svoie ognjevitosti, ki pa nikakor ni snortra. SK Celie ie moralo na težko pot v Trbovlie. da pomeri svoje moči z Amateriem. Tekma pa se ni doipraJa riti do ur ve ara nnlčasa, ker je zopet prišlo do incidentov. Tekmi ie prisostvoval sam predsednik LNP dr. Kosti. Sedaj bo pa res treba ostrili ukrenov. ker samo z besedami ne bomo dosegli reda v našem športnem življenju. V Celju ie Olimp odvzel točki enakopravnim Atletikom. V naslednjem poročila: Liubl$f!**sha skumna Krauf : Reka 2:1 (1:1) Na svojem terenu so Rečani zaradi manjše vzdržljivosti izgubili bitko Se do odmora so bili ravnopravni protivnik gostu iz Kranja in nič še ni tedaj kazalo na to. kdo bo iz borbe izšel kot zmagovalec. Toda potem v drugem delu igre je prišla večja vztrajnost gostov do veljave in so zasluženo šli prekc te precej težavne ovire. Kranjčani so se pokazali kot zelo borbeno moštvo In precej so svoje moštvo pomladili. Od »starih« se v tej garnituri nahajajo še Baumkircher, Unterreiter in Magister, vsi ostali so prima kranjski domači proizvod Videti jim je, da so še precej novinci, kajti v tehnični sposobnosti so zaostajali za Rečani. Velika -vrlina jim je bila. kakor rečeno, borba borbenost in primerna vztrajnost, ki sta odločilno padli na tehtnico V napadu so bili skoro sami juniorji in med njimi je na trenotke zable-stel Slokan na desnem krilu; v ostalem avtor obeh zgoditkov. Dober dirigent v sredi ie bil Baumkircher med krilci, v obrambi pa je bil ves trio Magister—Unter— Martelanc na mestu in zanesljiv. Temu nasproti so bili Rečani prav" v obrambi zelo šibki. Vratar je bil še nekam dober, zato sta bila oba branilca izpod dober forme, a Bervar nosi polno odgovornost za oba zgoditka. Srednja vrsta je že tekom prvega dela igre dala vtis slabot-nosti, pozneje pa je povsem padla; najšibkejši je bi! srednji krilec Kokalj, sicer steber moštva. K temu bi smel biti Primož. desn' krilec, nekoliko bolj discipliniran na terenu! Do odmora je napad nekam funkcioniral, čeprav ni bil zelo uspešen. Po odmoru pa so v napadu Rer^r-' izvedli nekaj sprememb, ki se niso še malo ne obnesle. Najboljši med napadalci je bil Legat v desni zvezi, priden, a neroden pred golom je bil Slanina. Rečani so si prisvojili uvod s krepkim tempom, tako da je kazalo že na to, da bodo gostje odšli z velikim porazom domov. V 4. min. je slabo postavljeni Magister spustil Slaninovo parabolo — in s tem je bilo konec umetnosti viškega napada. Rečani so bili še četrt ure v stalnih napadih, potem so se gostje znašli in vzeli stvar v svoje roke. Sredi polčasa je izkoristil Slokan Bervarjevo napako in preko drugega branilca prišel do gola ter zena-čil. Ve; trud obeh moštev, ki sta do tedaj še precej fair igrali, je ostal zaman. Sledil je k-epak pritisk Kranjčanov začetkom drugega polčasa. Igralo se je večinoma pred golom Reke In zopet je Bervar zakrivil, da mu je Slokan ušel v 25. min. ter z mojstrskim strelom odnesel zmago za svoje barve. Rečani so spremenili igro v ostro borbo in robato, deloma tudi surovo Sredi te surove igre ni našel sodnik več drugega pomoči, kot da je izključil dva Rečana in enega Kranjčana. K sreči je prišel kmalu konec. Sodil je g. Stiglič brez energije. Mars : Sloveti 5:1(2:0) Poljanci so se bolj kot Slovanovci zavedali, da gre v tem srečanju za vse. Sicer so si zagotovili že prejšnjo nedeljo mal naskok pred svojim rivalom na repku tablice, toda bilo je potrebno distanciranje, ki se jim je sedaj povsem posrečilo. V tej bitki so ostali Marsovci zasluženo zmagovalci na terenu. Bili so tehnično in kombinatorno mnogo boljši od svoje pro-tivnika. Predvsem so razpolagali z bolj agilnim in odločnim napadom, kar se je tudi v rezultatu izrazilo. Najbolji mož v tem delu moštva je bil junior Podgrajšek na desnem krilu, dober je bil tudi Trček na levem krilu. Med krilci se je odražal od drugih srednji krilec Drobež. obrambo sta pa držala po konci predvsem drugi Trček in Pavlica v golu. Slovanovci so bili skoro ves čas povsem podrejeni. Le v drugem polčasu so za četrt ure prišli nekoliko do besede, toda to je vse premalo za bitko, ki traja devetdeset minut. V moštvu je nemalo »lukenj«, zelo slabo zasedenih mest, tako da moštvo res ne predstavlja v tem sestavu nikakega nasprotnika. Omeniti ie le Tomažiča v obrambi. Martinčiča v napadu. morda še levo krilo, vse drugo je globoko pod povprečnostjo. Za Marsa so seortali Podgajšek in Ska-za po dva. in Drobež II enega. Slovan je prišel po Kobalu iz enajstke do edinega zgoditka. Sodil je g. Pečar prav dobro. Hermes : Jadran 6 s 1 (J : 1) Trnovčani so v bitki proti Siškarjem doživeli svoj letošnji najtežji neuspeh, ki tembolj pade na tehtnico, ker šiškarji niti niso nastopili v svoji kompletni postavi; šli so v borbo brez Košenine in Bergleza. Zmaga Hermežanov, ki so prav dobro zaigrali, je bila gladka in zaslužena. Vse moštvo je funkcioniralo kot dobro namazan stroj, morda je bil rezervni branilec, ki je nastopil mesto Franzota, nekoliko izpod ostalih. Zelo dobro se je odrezal napad, v katerem sta se še posebej odražali obe krili Derenda in Ice. Ostali deli moštva so dali zadovoljivo igro. Jadranaši so se sicer mnogo trudili, toda zaostajali so v vsakem pogledu za Herme-žani, tako da ves niihov trud ni prišel do izraza. Branilca Kiselj in Marolt sta se dolgo otepala hermežanskih naoadov, naposled sta morala kloniti pred stalnim pritiskom. Starejši Marolt v krilcih je bil izredno slab. kar se je moštvu zelo poznalo Napad sploh ni r»rišel do besede. Le Janoš na desnem krilu ie včasih nakazal malo nevarnosti, pa je tudi samo pri tem ostalo. Za Hermesa so zabili gole- Derenda in Gorše po dva. FeHnn in Brodnik, za Jadran pa Janoš iz enaMke. Sodil je g. Mrdjen dobro. CVIi *k0'trbo*>e1j*k a immmrmmmmmammamammmammm Olimp: Atletiki 1:0 (O: O) Celje, 21. novembra. Na Olimpovem igrišču se je danes vršila prvenstvena tekma, pri kateri so Atletiki, k,i so veljali za favorite, podlegli Olimpu. Atletiki so s tem izgubili dve važni točki, ki bi ju zelo nujno potrebovali v borbi za drugo mesto v celisko-trboveljski skupini. Tekma je bila živahna in zanimiva Olimp je igral z elanom ter ie imel boljšo krilsko vrsto nego Atletiki Oba napada sta bila enakovredna. Atletiki so imeli nekaj več prilik, toda jih niso orav tako kakor Olimp znali izkoristiti. Obe ožji obrambi sta se krepko uveljavili in usDešno čistili. Atletiki so takoj začeli pritiskati in uprizarjali nevarne akcije ter «o imeli v prvem polčasu nekaj več od igre. Njihov napad pa ni znal spraviti žogo v mrežo Po odmoru se je položai izpremenil Olimp je začel energično pritiskati. Atletiki so po-pustiil ter se vse do konca niso več mogli znajti. V 37. min je nastala gneča pred golom Atletikov. Zorko je bil na mestu in iz daljave 20 m potisnil žogo v mrežo. Minuto kasneje so izvedli Atletiki hitro akcijo. Zogo dobi Junger, ki je bil tik pred praznim golom Olimpa, toda žoga se je odbila od prečke. Kljub naporom od obeh strani je ostal rezultat do konca neizpre-menjen. Sodil je g. Miljan iz Zagreba dobro in objektivno. Za dopoldne določene tekme med mariborsko Slavijo in celisko Jugoslavijo ni bilo ker je Slavija odpovedala svoj nastop. Amater : Celje 1:1 Trbovlje, 21. novembra. V Trbovljah je bilo danes na sporedu prvenstveno srečanje med Amaterjem in Celjem, za katero je bilo preko običaja veliko zanimanje, ker je odredil LNP spričo pogostih incidentov v Trbovljah izredne preventivne mere. Kljub tem meram pa je prišlo med tekmo samo ponovno do incidentov, zaradi katerih je bila tekma naposled še pred polčasom prekinjena. Tekma sama, kolikor je bilo, je potekla povsem regularno. Očividno sta si obe moštvi izogibali namerne surovosti v igri. Bila pa je odigrana v dokaj ostrem tempu in sta si bili moštvi dokaj ravnopravni. Amater je sicer igral ves čas samo z desetimi igralci, ker enajsti igralec ni prišel na teren. Kljub temu pa je bil Amater pred golom bolj nevaren. Prvi gol so zabili Celjani. ki so prišli v vodstvo po svojem levem krilu, nakar je kmalu Amater iz gneče izenačil. V 35. min. je prišlo do karam-bola med Slamičem in Šusterjem. Nato je 10 do 20 civilistov vdrlo na igrišče in dejansko napadlo gostujoče igralce in sodnika. Sodnik g. Jordan iz Ljubljane, ki je bil povsem korekten in objektiven, je bil prisiljen, zaključiti tekmo. Mariborska skupina ČSK: Gradjanski 4: o (3 s O) Cakovec, 21. novembra. V tekmovanju za prvenstvo mariborskega okrožja LNP se je danes odigrala v Cakovcu prvenstvena tekma med lokalnima rivaloma CSK in Gradjanskim. CSK je zasluženo zmagal, ne da bi se bil posebno trudil Najboljše svoje moči je imel v zadnjih formacijah, zlasti v ožji obrambi, ki je zaigrala prav dobro. Gradjanski je sicer dokaj lepo igral, vendar pa nima napada, ki bi znal realizirati zrele prilike. Goli so padli v 15. min. po Breslauerju, v 25 in 40 min. po Takaču. v drugem polčasu pa v 35. min. po Mekovcu. Obiektivno in dobro je sodil g. Nemec iz Maribora. Ostale nogometne tekme ZAGREB: Nemzeti : Hašk 1:0 (0:0). Obupno slaba in indolentna igra jesenskega prvaka Haška. Gol za Nemzeti je v 28. min. drugega polčasa zabil Sztancsik. BEOGRAD: Gradjanski : BSK 2:0 (0:0). Gola sta zabila Hiigl iz enajstmetrovke in Pleše iz kornerja. Tekma ni bila na posebni višini. PRAGA: Prvenstvo. Slavija : Sleska Ostro-va 4:1, Viktorija Žižkov : Nachod 4:2, Sparta : Pardubice 3:2, Bratislava : Zi-denice 3:1, Viktorija Plzen : Prostejov 2:2, Kladno : Plzen 3:1. DUNAJ: Prvenstvo. FAC : Sportklub 2:1, Pokalna: Rapid : Wacker 1:0. RIM: Prvenstvo. Atalanta : Napoli 2:1, Fi-orentina : Triestina 2:2, Livorno : Torino 1:1, Liguria : Luchese 2:1, Bologna : Bari 4:1, Genova : Juventus 2:1, Mila-no : Roma 1:0, Ambrosiana : Lazio 3:1. BUDIMPEŠTA: Prvenstvo. Hur garia : Kis pest 2:0, Ferencvaros : Budai 11 3:1, Phobus : Budafok 2:0, Szurketaxi : Bocs-kai 2:2, Elektromos : Torekves 4:1, Uj-pest : Gyor 7:1. HAMBURG: Nemčija : Švedska 5:0. Kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo. Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov. Danes strogo obvezna seja za vse odbornike v tajništvu Zveze, hotel Miklič, nova stavba, soba 424, ob 20. kazenskega odbora, ob 20.30 tehn. odbora, ob 21. upravnega odbora. (Glej zanimivi članek o plavalnem savezu na 4. strani.) ako gledamo na nemško „rasno politiko" Zanimivo predavanje proS. dr. Zalokarja v „Soči" Ljubljana, 21. novembra Zvesta svoji 18!etni tradiciji, je »Soča« snoči v salonu restavracije pri Levu o tvorila svojo predavateljsko sezono s predavanjem primarija g. prof. dr. Alojzija Zalokarja, ki je govoril o temi: »Prii-odoslovni temelji nemškega nacionalnega socializma«. Večer, ki je bil zelo dcbro obiskan, je vodil društveni predsednik dr. Dinko Puc. G. primarij, ki kot priznan znanstvenik uživa sloves priljubljenega predavatelja, je poslušalstvu v glavnem razčlenil dognanja prirodoslovne znanosti o zakonih podedovanja v rastlinskem, živalskem in človeškem svetu. Izsledke prirodoslovnih ved iz preteklega stoletja so znanstveniki tega stoletja prenesli s človeka-poedimca na celotno družbo in jih ponekod že začeli tudi praktično uvel j: vi jati v zakonodajah, širino in sistesmatičnost praktičnega uveljavljanja pa je prinesla šele novejša Nemčija z nastopom oblasti nacionalnega socializma- Zavest, da preti nsrodu nevarnost oalabljenja s tem, da se manjvredna bitja hitreje plode in se s številčno premočjo uveljavljajo na škodo višje razvitih bitij, ki ne kažejo volje k ploditvi in s tem k prenašanju dobrih kakovosti, ki jih nosijo s seboj, je zmagala v zahtevi, da se da propad naroda preprečiti s posebnimi uredbami, ki bodo zavrle in onemogočile razvijanje nezdravih bioloških elementov. Uveljavljati se se začela načela higijene rase, forsLranja tistih po edin cev, ki imajo dobro dedno podlago. Družba, država naj z vsemi sredstvi podprejo, da se to omogoči. Za nemški narod, o katerem se je po zaključku svetovne vojine govorilo kot o bolnem narodu, ki ga tare poleg gospodarske krize še nadpolovičen padec letnega prirastka' na prebivalstvu v primeri s predvojno dobo, je bilo važno spoznanje, da narod,ki kaže tako hitre znake propadanja, ne bo mogel vzdržati proti zdravi okolici. Mimo drugih razlogov pa je bilo za nemške državnike odločilno spoznanje, da prebivalstvo komunistične Rusije ogromno narašča leto za letom, da preti torej evropskim narodom premoč slovanskih narodov, v strahu pred to premočjo so se oprijeli dognanj prirodoslov-cev, katera so zmagala v nemškem na- ShliHa / v Cc hočeš komu kaj./20kfioM-ti, ncrk£onj (pelikan naiiimo -pJiJia! jj rodnem socializmu s težnjo, da bi nemški narod obdržal svojo pozicijo v Evropi in proti slovanskemu svetu. To prizadevanje se je posvedočilo najprej v zakonodaji, ki naj prepreči razvoj manjvrednih človeških elementov rase. Prvi zakon za preprečevanje dedno bolnega potomstva je bil še negativen. Skušal je le preprečiti razvoj slabega, ni pa še pospeševal in ustvarjal novega, zdravega. Določal je nasilno preprečevanje potomstva tistim, od kj.terih je bilo pričakovati nezdravega. V njem pa že prevladuje vprašanje ne po zdravju poedin-ca, temveč po dednem zdravju družine,-prednikov in potomstva. Drugi zakon iz 1. 1935. je že pozitiven. Po zahtevah rasnih higijenakov določa ta zakon zaščito zdrave družine in podpiranje dedno zdravih zakonov. Zakon določa, da se dedno bolno obremenjeni ne sme poročiti. Sklenitev zakona je možna le s spričevalom, v katerem je pcsvedoieno na točno znanstveni podlagi, da niso bolni le zaročenci, temveč da tudi njih rodbina nj dedno obremenjena, tudi če se na poedineu, ki hoče zakon skleniti, niso pojavili bolezenski znaki. Zdravi družini pa mora država olajšati življeDje, da bo sposobna ploditi veliko število dedno zdravih otrok. S tem zakonom pa nastajajo težave, k&r znanost še ni prišla tako daleč s svojimi dognanji, da bi dedno obremenjenost individualno nezmotljivo lahko ugotavljala. Marsikatera opazovanja so šel« domneve, ki se praktično še ne morejo stoodstotno vzeti kot neovrgljiva pravila. Vendar je v Nemčiji opažati tozadevno močno prizadevanje. Predavatelj se je k zaključku dotaknil tudi vprašanja, kakšno stališče naj zavzamemo do teh dalekosežnih principov rasne higijene, ki jih Nemčija uveljavlja v svoji narodni politiki. Rasni princip nosi v sebi klic sovraštva, proti kateremu se v pretežni javnosti pojavlja oster odpor. Ali so prirodoslovni temelji take politike upravičeni? Nemci sami sc tudi sklicujejo le na podobno zakonodajo in politiko nekaterih redkih držav, ki so uzakonile prirodoslovne izsledke. Nedvomno je priznati vrednost nekaterim prirodo-slovnim elementom v politiki, vendar se ni • priznavati k njim preveč enostransko. Tudi Platonova država, ki naj bi jo vodili samo filozofi, se ni uresničila. Tako pa tudi prirodoslovje samo ne bo moglo edino rešiti vsega in obveljati kot edini temelj politike, v katero bodo morale poseči še druge enako važne in vplivne primesi kakor pravo, filozofinja in drugo. Predavanje .zlasti pa zaključek, je bilo s strani poslušalstva zelo toplo pozdravljeno in hvaležno sprejeto. Predavatelju se je zahvalil načelnik predavateljskega odseka g. dr. Ražem, Od je opozoril občinstvo, da bo prihodnjo soboto 27. t. m. predaval v okrilju društva prof. Mirko šuhic o slikarjih bratih Janezu in Juriju šubicu. Predavanje bo poživljalo tudi predvajanje skioptičnih slik. Sočani in prijatelji so po predavanju posedeli še prijetno urico pri pomen kih, za skupno zabavo pa ao poskrbeli pevci društva Krakovo-Trnovo z ubrano zapetimi pesmimi- Eno največjih podjetij Jugoslavije išče za prodajo svojih predmetov na odplačevanje, poštene, vestne PRODAJALCE proti maksimalni proviziji. — Stalen in siguren zaslužek. Mala kolekcija za dele. — Obrnite se na adreso IVAN BROZ, Zagreb, Ilica br. 89/n od 14. do 16. ure. FOTOAMATEH Fotografski album Sedaj, ko je tvoj dopust že davno za teboj in si že davno pregledal in obdelal gradivo, ki si si ga na»'3«ral v poletnem času. je najugodnejši trenutek, da shraniš svoje najlepše nove posnetke v album. To je delo, kjer doživljaš še enkrat intenzivno ve* lepi čae. Tvoj album naj bo zrcalo vsega najlepšega, kar ti je nudil. Ce hočeš, da bodo tvoje slike učinkovale na tvoje prijatelja, jim jih moraš predstaviti tudi v lepi obliki. V prvi vrsti,gre pri tem za razpete i:ev in uvrstitev. Da slike ne smo.š na!«piti jk> strani in skrivljeno, je umljivo pač samo po sebi. Prav tako samo ob k©' i umevno pa ju tudi to, da jih prijetno razporediš. Vsaki strani albuma moramo dati zaključen učinek. Ni pri tem potrebno, da bi se po sili držali načela simetrije. Preveč simetrije učinkuje celo dolgočasno. Marsikateri ilustrirani listi nam dallo tu lahko »mnogo pobude y.a naše delo. Uredniki teli lis>tov s>, kar se tiče razporeditve slik. pač v podobnem položaju kakor mi, kadar pripravljamo albume, samo do morajo po sili imeti izviren okus in mnogo iznajdljivosti, im to hitro, dočim si amater za. dobro delo vzame ialiko nekaj Č3ea. Z razvrstitvijo slik v ostalem ne smemo začeti šele tedaj, ko imamo slike že pripravljene. temveč že prej. 7.e prej moramo namreč premislim, ka-tere slike moramo povečali in katere ge sploh povečati dado in katere l>odo učinkovale že kot kontaktne konije. Kar sp tiče podlage v albumih, dajemo danes prednost svetlim kartonom, naj' olje sl> noko^če.ne barve, melfem ko spadajo r-i-vc ;i li pelo črno podlasre v pretekle čnee. Le redke so slike, ki jih takšni zastareli kartoni bolj ali manj ne ubijejo. Kartoni n>j bodo ?ladki in brez vsiljive strukture, razen teca ne smeio vsebovati kislin, ki bi sliko sčasoma uničile. To velja v ostalem tuli za lepilo, s katerim slike nalepimo. Manjše slike nalepimo na karton 7, vso ploskvijo, večje samo ob vogalih. Barvne obrobe večinoma niso bogve kako okusne. Bel in v redkih primerih črn tenek rob okrog slike viplivata še vedno najbolje. Iz amaterskega gibanja Zaeetniški tečaj Fotokluba Ljubljane se na daljuje to sredo ob 8. zvečer s tsoretično-praktično obravnavo snemalnega materiala. Tečajniki naj svoje kamere prinesejo s seboj. Interesenti, ki so se na novo »prijavili, se lah ko udeležijo tečajnih večerov. »Die Fotografi e mit Rolleifles u. Rollei-forde. dvomesečni k za imetnik 2 slovitih kamer tvrdke Franke & Heidecke, priobču.je poleg množice drugih praktičnih nasvetov navodila, kako moreta dva taksna imetnika svoji kameri uporabiti za stereoskop-ko fotografiranje, dalje navodila za praktično fotografsko kartoteko, za daljinske posnetke s; pomočjo doljnocleda in Rolleilke itd. Prvovrstne kakor vedno, so številne slike. Vremenska poročila Zemunsko vremensko poročilo. Evropa: Neznatne depresije so na severozapadu in jugovzhodu Evrope, kjer je vreme pretežno oblačno in je ponekod tudi deževalo. Nekoliko se je nebo razvedrilo v srednji Evropi in Sredozemskem morju. Jugoslavija: Oblačno po vsej državi, le deloma vedro v primorskih krajih in jugovzhodnih predelih. V severnem delu države megle. Nekoliko dežja v Jrinski banovini. Temperatura je padla sredi države in v zapadnih predelih, drugod je ostala nespremenjena. Najnižja Varaždin —1, najvišja Mostar 19 stopinj. Zemunska vremenska napoved: Oblačno in megleno vreme. Ponekod malo dežja. Temperature se v glavnem ne bodo spremenile. f Sredi plodonosnega dela nam je smrt Iztrgala našega najdražjega soproga, očeta, sina, svaka, gospoda Cvetka Sekirnika šolskega upravitelja pri Sv. Florijanu. Pogret dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 22. t. m. od Sv. Florijana na pokopališče v Rogatcu. 2ena MARICA in ostali žalujoči »JUTRO« ponedcljslča izdaja - Ponedeljek 22. XI1937 Teden dni filma Willy Fritsch in Lilian Harvey—nerazdružna Vsi se še spominjate začetkov govorečega filma in prvih nemških filmskih komedij, kjer sta briljirala Willy Fritsch in Lilian Harveyeva. Naj vas opozorimo samo na posrečeni film »2 + 2 — 1«, ki si ga je ogledal ves svet. Takrat se je celo govorilo, da sta priljubljena igralca mož in žena. Toda kmalu je prišel dokaz, da temu ni tako. Lepega dne se je Lilian poslovila od Evrope in šla tja, kjer so dvignili ali pa uničili že marsikatero igralko. — v Hollywood. Od ondod smo videli več filmov z njo v glavni vlogi, toda niso nas mogli ogreti. Niso prinašali tiste razigranosti in tiste domačnosti, ki smo je bili od prej vajeni. In kar oddahnili smo se. ko smo zvedeli, da je Harveyevi potekla pogodba v Ameriki in da se spet vrača v Evropo. Zdaj bomo spet videli film tiste vrste, ki smo jih bili vajeni iz njenih najboljših časov, že njegov naslov »Sedem zaušnic« priča, da mora biti komedija. In res je — poleg vsega pa še takšna, da človek pri njej ne pride iz smeha. Odigrava se v ozračju bogastva in siromaštva, v razkošju in bedi. Willy Fritsch igra mladega človeka, katerega ves kapital znaša sedem angleških funtov. Ta denar naloži v neke delnice tovarn »kralja jekla«, ki pa iznenada izgube vso vrednost. Ko vidi, da je ob vse premoženje, izjavi pred »kraljem jekla«, da mu bo v teku enega tedna pred pričami primazal sedem zaušnic. In če si zdaj zamislite, kako je moral delati, da je svoj obet izpolnil, kako je moral iskati vse priložnosti, da je dobil, »kralja jekla«, ki ge je pred njim seveda skrival, pa če vam povemo, še to, da je imel ta »kralj« lepo hčer, ki jo igra Lilian Harvey, si lahko mislite, kako se je zadeva razpletala dalje. Pač tako, da se boste morali v kinu dve uri smejati, če ste prišli vanj še tako slabe volje. Film bodo igrali takoj za »Antoniem Ad-versom« v kinu Matici. Naj ga nihče ne zamudi! Star znanec se vrača k Silmu Ali se še spominjate Angela Ferrarija, ki se mu je obetala v časih nemega filma sijajna kariera, pa je potem iznenada kar izginil z neba filmskih zvezd? Ce ste ga kdaj občudovali, zlasti v filmu »Zelena Manuela«, vas bo razsveselila novica, da je dobil v zadnjem času kopico vlog v govorečem filmu. Njegov začetek novega vstajenja je bil v »Mestu Anatolu«. kjer pa je imel precej neznatno vlogo. Vodilne vloge pa ima v filmih »Pod vročim nebom«, v »Sherlochu Holmesu«, kjer je za glavnega junaka Hans Albers, in v nemški reprezentativni filmski mojstrovini »Spor za dečka Joa«. Napredek italijanskega filma Italija posveča filmu dosti pazlivosti, ker se pač zaveda, da je film najboljša in najmanj vsiljiva reklama za dosego kakšnega namena. Vse kaže, da si je tako Italija usvojila stališče, ki ga je nekoč zavzel v Rusiji Ljenin, ki je začel v dobi najhujših stisk v Rusiji propagirati nov ruski film in je ta zaradi vsestranske podpore dosegel umetniško višino, kakršne ne pozna noben drug narod. Te dni smo brali, da je začela velika italijanska filmska družba »Luce« delati nove filmske ateljeje. Družba je napol državna in temeljne kamne za nove zgradbe je posvetil sam Mussolini. * Kdaj se bo pri nas zgodilo, da bo začela država forsirati film, ki ji prinaša tako lepe dobičke? Doslej je namreč z visokimi davščinami in z odklanjanjem podpor domači produkciji njen razvoj samo zadrževala in nas privedla tako daleč, da že nekaj let ni bilo narejenega nobenega daljšega filma v naši državi. Filmski almanah za 1.1937 Pred kratkim smo dobili v novi izdaji Zaričev »Filmski almanah«, knjigo, ki jo potrebuje vsak lastnik kinematografa pa tudi vsakdo, kdor hoče spoznati podatke o napredku naše kinematografije ali druge zanimivosti o filmu, ki jih drugače ne zvemo. Knjiga je obsežna in zelo dobro pisana. Seznanja nas tudi z novostmi sezone, ki se je pravkar začela, in še z marsičem drugim. Priporočamo jo! JPS PRIPRAVLJA KOVČEGE Večji del nova imena: Albert Hoerrmann, Erik Ponto, Hans Nielsen, Werner Scharf, Herbert Schimkat, Josef Sieber in Reinhold Bernt. Nastopajo v filmu »Skrivnost Bettv Bonove«. Kakor ameriški producenti se tudi Ufa trudi, da z vedno novimi močmi osvežuje igro, in obenem stopnjuje zanimanje občinstva. Ko se bolj in bolj približuje dan redne letne glavne skupščine plavalnega aa/ve-za, postaja vse bolj jasno, da bo to letošnje zborovanje v marsičem prav zgodovinskega pomena v športnem življenju in delovanju naših plavačev. Dogodki poslednjega časa so v JPS (ju-goslovenskem plavalnem savezu) izoblikovali dve ostro ločeni skupini, ki sta se vse globlje pogrezali v vedno bolj zagrizeno nasprotstvo. Pri vsem tem pa more tudi najbolj objektivni opazovalec z največjim presenečenjem ugotoviti paradoksno dejstvo: konstruktivno, z veliko dobre volje in redke požrtvovalnosti spremljano ter z marsikaterim zavldnim uspehom kronano delo po številu sJabejše, po kvaliteti pa zelo močne skupine okrog treh najmočnejših plavalnih klubov Jugoslavije, tkzv. opozicije — na drugi stra-in pa delovanje sa/veza, skritega za hrbet večine, sestavljene iz tkzv. manjših klubov, pridobljenih s spretnim demagoštvom, delovanje, ki že nekaj let sem ne samo ne daje nikakih pozitivnih rezultatov, temveč ne zmore niti najsk romnejših rešitev nalog, ki jih je savez dolžan po pravilih izvrševati. Zato je lahko razumljivo, da je ne samo v opoziciji, temveč tudi v samih vrstah pristašev režima bolj ln bolj pričelo rasti nert zpoloženje naaproti upravi saveza, da je vstala in še z vsakim dnem razživljala misel, poveriti vodstvo vrhovne jugoslovenske plavalne organizacije vest-nejšim in sposobnejšim ljudem, misel, da bi se JPS prenesel iz Zagreba Do ta misli so morale povesti že samo mučne in kritične situ.clje na poslednjih skupščinah s;veza, ko je trajalo kar po cele ure, preden je uspelo najti potrebno število ljudi, pripravljenih na papirju fungirati kot odborniki saveza in sekundirati dvojici, trojici pašam znikov, ki za nobeno ceno niso hoteli d: iti uprave saveza iz rok. Tako smo nekaj let že imeli uprave saveza, ki so bile odvisne od volje in razpoloženja teh monopoliziran i h »odibornikov«, pa so seveda vse te uprave životarile, z njimi pa je, mesto da bi ra-stel in se razcveta!, životaril tudi ves naš lepšega življenja vreden jugoslovenski plavalni šport. In ko so trije najmočnejši plavalni klubi, ki so dolga leta doprinaš li in doprinesli najtežje žrtve za uspešen razvoj našega »swimminga« končno vendarle morali kloniti v sodelovanju v razdiraipanih razmer: (h v našem savezu, ko so zaman opetovano skušali uvesti nove, zdrave ta znosne razmere v naše plavalne prilika, so morali zapustiti pot, ki jo je hodila sa-vezna uprava in poiskati novih, lepših možnosti za. svoje športno udejstvovanje. Tako je na lanski savezni Skupščini nastalo tekmovanje za »Jadranski pokal s, trn v peti in kamen spodtike vsem tistim, ki so gledali in videli issveličanje samo v tem, kar nosi službeni pečat JPS. Seveda je savezna uprava tO opozicijo kaj hitro proglasila za upornike, škodljivce našega plavalnega sroorta, ki sabotirajo delo saveza in v svojih dopisih, pa tudi v dnevnem časopisju je trde gteuve ubogih ligašev obsipala z vsemi mogočimi »ljubeznivostmi«. Pričakoval bd človek vsaj, da Je tista savezna uprava, ki je s pridom iskala vsako dlačico v jajcu, da je mogla spustiti svojo težko pest na hrbet opozicije, v isti sapi svojim privržencem m pristašem nudila vse tiste obljubijane dobrote in koristi — zlasti »malim klubom«, ki so ji bili vsak trenutek na jeziku, takrat seveda, ko je potrebovala njih glasove. Bi pa menda savezna uprava le prišla v zadrego, če bi se eden malih klubov naenkrat dvignil in povprašal, kje so tista obetana nebesa, kje so tiste koristi, o katerih so ti mali klubi toliko slišali na skupščini — in pat, kdaj je prav za prav šla mimo njih tista nevarnost s strani velikih, zlasti »li-gaških« klubov, ki so jim jo bili tako silno črno naslikali na steno, pa so jih le pred njo obvarovali. Menda se vendar ne bo sanrezna uprava in z njo vred vsi tisti, ki so na zadnji skupščini trobili v njen rog, udarila po prsih, pa skušala kogarkoli prepričati, kolike silne koristi so imeli mali klubi od klavrnega prvenstva moštev v Dubrovniku, kjer so res zasedli nekaj vidnejših mest, ker ni bilo tam tekmovalcev najmočnejših treh klubov, ki bi bili vsa tista mesta pobrali — malim klubom pa bi bilo ostalo le razočaranje ob neuspehu in pa žalost za denarjem, ki so ga izdali za udeležbo teh svojih tekmovalcev na državnem prvenstvu. Je res v tem vsa zasluga saveza za dobrobit >malih klubov«, da ji je uspelo prirediti takole okrnjeno prvenstvo. Ah pa je morda zasluga saiveza za male klube bil uspeh dvoboj s Češkoslovaško v Dubrovniku, dvoboj, ki so ga odločili v korist Jugoslavije samo in edino tekmovalci opozicijonal-nih ligaških klubov, ki so kljub številnim nekorektnostim, šjkanam ln žaljivim natolcevanjem savezne uprave polnoštevilno prihiteli zastopat barve svoje domovine v borbi s kvalitativno odlično m pred tekmovanjem visoko favorizirano češko plavalno ekipo? Prav tako ne moierno razumeti, kako korist so imeli neKi mali klubi od številnih kazni, s katerimi je savezna uprava tako radodarno obsipala li-gaško opozicijo — pri tej priliki pa seveda ne morem zanikati koristi, ki sta jo imela sicer ne ravno majhna kluba, pač pa zvesta savezna pristaša, zagrebški ZPK in dubrovniški Jug pri odmerjanju kazni njihovim tekmovalcem oziroma njim samim (slučaj »juniorja« Mirkoviča in slučaj Bartulovičeve) — ali pa kako korist so imeli »mali klubi« in jugoslovenski plavalni šport od klasične prepovedi sav.za Cehom, da po tekmi v DuDrovnJtu niso smeli v Jugoslaviji nastopiti nikjer več, ko so se bila vendar že vodila pogajrnja za nastope v Splitu Sušaku m Ljubljani in so ta pogajanja bila že takorekoč zaključena. Vpraš mo se samo, koliko bo še ostalo tistih »malih klubov«, ki bodo še vedno zauipno gledali v dos.danjo upravo JPS in verjeli še kdaj, da bodo njihove lepe in blagoglasne besede kdaj »meso postale«! Mnogim so se pa že odpne oči in pridružili so se tistim, ki se zavedajo, da je treba vsaj v zadnjem trenutku napraviti temu konec. Ob dvanajsti uri seveda savezna uprava spet poskuša s svojo sta-to metodo, svari predvsem »male klube« pred ligaško nevarnostjo, svari jih pred močnimi velikimi klubi, sliKa jim, kako jim bodo veliki klubi uplenili vse boljše t.ikimov:dce, kar jih bodo mali klubi vzgojili, kako bodo, če se bo sedež saveza preselil iz Zagreba, poslej prepuščeni samim sebi, ali pa na milost in nemilost izročeni nevarnosti velikih klubov. — Težko pa se bo m.mda še našel kdo, ki bi še ne vedel, da je bila baš dosedanja uprava ona, ki se je uprla predlogu ljubljanske Ilirije za znižanje članarine, predlogu, ki bi marsi-kakemu malemu klubu olajšal njegovo življ.njsko pot, mnogim novim pa dal težko prič (kovano možnost včlanjenja v savez, ali pa, da savez ni napravil niti naj-skromnejših korakov, da toliko in toliko predelov naše domovine vsaj zainteresira za plavalni šport, če že nima sredstev in moči, izvesti učinkovito propagando vsaj tam, kjer so že dani vsi pogoji za rojstvo in življenje živahnega plavalnega udej-stvovanja! Celo tako silno brezmočen je ta naš sedanji plajvalni savez, da v velikem Zagrebu, drugi prestolnici naše kraljevine, ni mogel mimo nekaj senzacionel-nih člankov in obljub v dnevnem časopisju ničesar napraviti za izbris:nje kulturne sramote Zagreba, ki kljub svojemu če-trtmilijonskemu številu prebivalstva, kljub tolikim institucijam in vsaJkovrstnim modernim pridobitvam, kljub temu, da se smatra za športno središče Jugoslavije, še ni uspel zgraditi si vsaj najskromnejši plavalni baz.n, ko n. pr. v Sloveniji razpolaga z moderno tako napravo že skoro vsa* ka večja slovenska vas! Zato ni čudno, da sta se pred letošnjo glavno skupščino ju.goslovenskega plav 1-nega saveza pojavili kar dve vzporedni akciji za pr;nos sedeža iz Zagreba. Po-plah je zavladal po Z. grehu, tako silen poplah, da se je Zagreb v strahu za plavalni stolček zatekel k obupnemu klicu v »Jutamjem listu«, kjer je vprašanje sedeža saveza proglasil ne Is za zagrebško prestižno zadevo, temveč celo za veliko-hrvatsko vprašanje. — Taiko je v dneh tik pred skupščino, ki bo 27. in 28. t- m. v Zagrebu, že jasno vsakomur, da so ure plavalnemu savezu v Zagrebu št. te, da se bo vrhovna, plavalna instanca selila iz Za^ greba. Ostaja le še vprašanje, kam? v Split? Imajo Splitčani močan razlog, ki govori za to, da so oni poklicani, dobiti plavalni savez v svoje mesto: razen n šega najstarejšega plavalnega kluba SSU iz Sombora in pa soišaške Victorije, ki pa zaenkrat še oba nista rčflekt nta na savez, je splitski Jadian kot naslednik nek- FILATELIJA © zbiranju Makov Kakor vse kaže. manija za zbiranje blokov ne bo več dolgo trajala. Resni filateli-stični listi so začeli že skoraj vsi bolj ali manj odkritosrčen boj proti njej. Tu i med filatelisti samimi se že kaže velik odpor proti zbiranju teh okrasnih vinjet, ki eo izdane izključno le za praznjenje žepov filatelistov. Zbirati bloke je bilo lepo pred nekaj leti, ko jih je bilo še malo in si je Sloves za nekaj stota kov lahko skoraj vse nabavil. Drugače pa je z iaj. ko so poštne uprave uvidele, kako lepe dobičke prinaša neumnost filatelistov, in so jih začele izdajati na debelo. Razen tega je zbudilo velik odpor tudi ravnanje nekaterih manjših poštnih uprav, ki so izdajale bloke po naročilu neke večje belgijsko-angleške družbe in jih večji del tudi njej proda.!«. Tu se mora ee-vefa vsaka. filatelija nehati in končati tudi veselje do zbiranja blokov. V kratkem lahko pričakujemo, da bodo cene blokov pa ile, zlasti če bo šlo njihovo izdajanje v takšnem tempu dal.'e kakor zadnje č-se. Ta padec utegne zelo zadeti razne špekulante, ki so računali na porast cen in so se za ra7.merno drag denar založili 7. bloki. zadel bo pa tudi filateliste, ki so kupili bloke za drag denar, in računali da jih pozneje več ne bor'o moali dobiti, pa bodo kar iznenada doživeli padec cen. 01 novejših blokov bo najbrž le malo takšnih, ki jih padec cen ne bi zadel. Starejši bloki pa bodo svojo vrednost vsekako ohranili, ker jih ni več pri trgovcih, ampak so po večini v trdnih rokah v zbirkah in se ne prodajajo Kater: bodo ti bloki? Predvsem prvi luksemburški bi' k. starejši belgijski, prvi liechtensteinski. Iposta, 10 letnica nemške »Nothilfe«, Wipa. češka bloka v spomin na obletnico p..srni »Kje dom je moj?«, madžarski blok z Lizstovo sliko, švicarski blok »Naba« in še nekaj drugih. Za te bloke svetujemo zbiralcem, da jih ne puste iz rok, pri drireih pa pameten zbiralec. ki ima razen komada v zbi ki še takšen d upi i ka t, ne bo pomišljal. če bo imel priložnost, da ga za primemo ceno proda. R. Romunija je izdala za slovesu sprejem svojega prestolonaslednika v voj>>..o poseben spominski blok. Na bloku so štiri fran-kovne znamke serije, ki je zdaj v prometu, in sicer po 2, 6, 10 in 20 lejev z ustreza-jočim tekstom. Prvotno je bilo določeno, da bo znašala naklada vsega le 100.000 blokov, potem pa so jo podvojili, ker je bilo za blok med zbiralci neverjetno zanimanje. Idejo za blok je dal baje romunski kralj eam, ki je. kakor je znano, zelo navdušen filatelist. Naklada belgijskega bloka Issaye je bila tudi naknadno povišana s lOO.COO na 150.000 blokov. Zato so cene tem blokom precej padle. Po sumljivem bloku iz mesta Vinebre sta izšla še dva podobna španska bloka. Prvi je iz Avamenta. Na njem so štiri sinje znamke po 5 centimov z rdečim teWom in nap'som »Viva Franco!«. — Drui-i je iz mesta Pins del valiles z rjavo in sinjo znamko po 5 centimov in je, kako- pišejo listi, zelo podoben etiketam za likerske steklenice. Ona bloka sta najbrž privatna izdelka in torej brez vrednosti. Na češkoslovaški fiilatelistični razstavi v Bratislavi so razen spominskih blokov proda jaili tui "i majhne pole časopisnih znamk, ki so jih tiskali na razstavi sami. Pole so obsegale po 5X5 časopisnih znamk po 10 vinarjev in so se na razstavi prodajale po nominali, torej po 2.50 Kč. Kaj je z novimi stroji v markarnici? Spet se moramo vrniti na to poglavje ki se noče premakniti z mrtve točke. Že davno se je govorilo v naši novi markarnici. ki že 6toji, in o novih strojih, ki so že montirani, tola pri vseh znamkah, k: so izšle v zadnjem črsu, slišimo, da so tiskane še na starih strojih. Kaj je temu vzrok? Res moramo reči. da so znamke, ki smo jih za nje čase dobili, po tiskaiski izvedbi dokaj okusne j še, kakor so bile prej. vendar pa to še ni niikakšen vzrok, da ne bi načeli v raša-nja, zakaj ee novi stroji ne pos'avijo in ne začno uporabljati, če so že v Beogrdiu. O tem bi rali kmalu slišali kakšno besedo iz odločujočih ust Drobiž Tudi leto6 bo Švica izdala posebne znamke za mladinski fond, ki bodo imele prvič pribitek označen s številkami. Kakor je znano, izhaja ta serija že od svetovne vojne dalje. Vatikan pripravlja v kratkem izdajo serije posebnih znamk za letalsko pošto. Tudi napredek, ki ga bodo pač morali plačati filatelisti. Nizozemska je znižala poštnine, vendar pa menda zaradi tega ne bo izdajala novih znamk. Italiia pripravlja novo serijo rednih fran-kovnih in letalskih znamk- Za Eritrejo. Somalijo in Abesinijo Italija ne bo več izdajala ločenih znamk, ampak skupne z napisom »Africa Orientale Italianac Pred tridesetimi leti so v Franciji prodali tedaj največjo zasebno zbirko znamk. Dražba je vrgla "48.000 frankov in to se je zdelo lju em kar neverjetna vsota. Dar.es bi dala ista zbirka najmanj petdesetkrat toliko. Descaitesove znamke so še zmerom predmet kritike. Najprej so jim popravili nepravdni napis, potem pa so še ugotovili, da je na njih večja slikarska napaka. De car-tesov obraz ze zasenčen na tri četrtine ol leve, pero pa meče na knjis-o senco pvoti desni sfrani. Tako je s- et filatelija za eno kurioznosf bogatejša. Zanimivo je, da donimo takšnih posebnosti največ na znamkah Francije in njenih kolonij. Francoski katalog vseh lokalnih znamk, ki so izšle za časa državljanske vojne v Španiji, obsega doslej nad 1500 ra/nih priložnostnih izdaj. Koliko je med temi znamkami takšnih ki bodo v katalogih estale, je pa seveda veliko vprašanje Mno-o jih najbrž ne bo. Ponarejene znamke Večina čitateljev naše rubrike se n-jbrž še 6pominja, da smo letos pisali o glasovanju za najneokuisne.) o znamko ki so *ra priredili francoski zbiralci. Največ g'as^v so lobile francoske znam' e za paiiško sve*ov- j no razstavo s sliko Merkurja in razstavnih j paviljonov v ozadju. I Te znamke je francoska poš*na uprava ' kmalu nato vzela i7 prometa, tola ne mnr-da zaradi prote6