Glasilo Zveze sindikatov Slovenije Glavni urednik Dušan Gačnik Odgovorni urednik Franček Kavčič Ljubljana, 9. maj 1986 številka 18, letnik 45, cena 45 dinarjev NOVI ČAS Mandat delegatski skupščini četrtega sklica bo Potekel leta 1990. Tedaj bomo na pragu novega tisočletja in bržkone tudi že zmagovitega pohoda nove tehnološke revolucije in informativne družbe. Zdi se, da: nam to spoznanje še zmeraj ni prišlo v zavest, v meso in kri, in postalo tista materialna sila, ki je sposobna tudi spreminjati svet. Minuli slovenski Partijski kongres je osvežitev, ki prinaša v zatohle sobane starega razmišljanja dober prepih. Tako nekako povzemamo tudi prvi dan zasedanja slovenske delegatske skupščine. Prepihu, novim razmišljanjem in zahtevam po drugačnem ravnanju — bolj samoupravno in demokratično polnem — kaže dodati razmislek o časih »ho ruk«, ki izgubljajo svojo privlačnost ter se namesto njih uveljavljajo n°vi poudarki. Morda je kot nalašč stari razmislek za drugačno ravnanje: sedi in premisli, potlej ukrepaj. Povsem normalna je takšna zahteva časa, pa oiorda vendarle premalo poudarjena v naši politični rotoriki in misli. Je nadaljevanje dosedanjih prizadevanj, včasih tudi manjšinskega mnenja, in vendarle imperativ. Smo se tega v naši družbi dovolj zavedli? Vemo, kaj prinaša novi čas, ki se mu ni moč Postaviti po robu z demagogijo, načelnim za demokracijo in samoupravljanje, in praktičnim »kontra«! Novi rodovi bodo iznašli svoje formule življenja, gospodarjenja in upravljanja. Nobenega strahu ni, da bi ga iskali mimo samoupravnih demokratičnih Poti, mimo stalnic, ki so krepko vtkane v našo družbeni bit. Zaupanje, iskrenost in tovarištvo so tiste človeške in družbene značilnosti jugoslovanske socialistične revolucije, na katerih se je rodila, zmagala in premagovala protislovja. Pomlajevanje in očiščenje sta znaka časa. Sedanjega in novega, sedanjih in predvem prihodnjih rodov, in bržkone vtkana tudi v novi slovenski parlament Marjan Horvat IZ NAŠEGA ZORNEGA KOTA Dr. Janez Jerovšekje v intervjuju za Delavsko enot-n°st pred dnevi dejal: »Najvišje vodstvo mora imeti moč, da nekaj stori, obenem pa mora biti pod nadzorstvom. Merilo nasprotne moči pa so delovni rezultati. Jerovšek o nadzorstvu sploh ne dvomi, v zadregi je le glede tega. kdo naj nadzoruje moč vodilnih: ali poli-bčna struktura ali delavski razred. V Agrostroju se je izkazalo, da ima Jerovšek še kako Prav, glede moči vodilnih, ki jo morajo imeti, da lahko kaj store, pa tudi, ko pravi, da mora biti ta moč pod nadzorstvom. Sam po sebi pa je odpadel njegov dvom 0 tem. kdo naj nadzoruje. ^ Izkazalo se je namreč, da je lokalna politična sestava v teh kriznih časih, ko kapital dobiva del svojih funk-mj. praktično brez moči, ko trči na konkretno tehnokratsko moč v delovni organizaciji, združeni v sozdu Združenih proizvajalcev strojegradnje. Prav tako pa je na dlani, da delavski razred sam zase v Agrostroju Popolnoma nič ne pomeni, če ne deluje organizirano, denimo v sindikatu. Torej, če morajo vodilni imeti moč. jo morajo imeti tudi delavci. To pa se zgodi lahko le če je sindikat do Rodilnih v tovarni v kritični drži. In še: takšen mora PJfi ne samo v tovarni, temveč tudi na občini in repu-ohki. Se pravi, enoten, ne glede na raven organizirano-sti. Prav to seje v Agrostroju tudi zgodilo in prav tuje lskati odgovor na vprašanje, kako so se delavci lahko Postavili po robu svojim vodilnim, ki svoje naspi'otne tPoči niso mogli izkazovati z delovnimi rezultati. Kot na dlani pa je, da bi Agrostroj še naprej mirno tonil in bi bili delavci pri tem brez moči. če bi bil njihov sindikat privesek poslovodnih delavcem na eni. in občinski sindikat del lokalnega političnega vodstva na drugi strani. Agrostroj nam je torej lahko zgled obvladovanja (resda že v kritičnih razmerah) .°či vodilnih in hkrati kot prepričljiva inačica delova-nJa sindikata kot političnega dejavnika. I. K. |Peč o tem v članku Težak obračun z esPosobnostjo na 9. strani) IZ VSEBINE: Ob prvem zasedanju četrtega sklica slovenske delegatske skupščine Današnje odločitve za boljši jutri Pogovor s sekretarjem ROS tekstilcev Tkalke in predice prej v pokoj? Hitrejši razvoj manj razvitih Pomoč ne bo učinkovita, dokler jo bo usmerjala prisila Deset dni radioaktivnosti Na izpitu ob nevarnosti adrla airways Spomenik heroju Francu Rozmanu Stanetu v Ljubljani. Slika: Andrej Agnič NAUKI KATASTROFE Nesreča v černobilski nuklearki je opozorila svet, da je gradnja jedrskih central premalo nadzorovana. Svetovno znani vulkanolog Harun Tatieff, nekdanji francoski minister, je opozoril, da tudi Francija - kjer dela 44 nuklark - ni varna pred jedrsko katastrofo in da nimajo primernega varnostnega sistema za takšen primer. Zato bi se morale ob nesreči v Černobilu zamisliti vse države, ki pridobivajo elektriko iz nukleark, in poiskati poti, da takšnih katastrof ne bi bilo več. Še nikoli doslej se ni zdel svet tako majhen, razdalje tako neznatne, pobegli atom tako hiter. In pobegli atom ne pozna meja, držav, ideologij - nemoteno seje strah v prihodnosti človeštva. Ob takšnih nesrečah je vprašanje, tako smo nanje pripravljeni. Tokrat bi lahko rekli, da smo se odzvali dokaj hitro in učinkovito. Slovenija je namreč zaradi svoje zemljepisne lege, to je številnih dolin in kotlin, koder se zračne plasti težko prevetrijo, občutljiva dežela, ekološko pa že močno prizadeta. Vsaka dodatna rana v to občutljivo telo zato zareže še globlje. Reke so že tako pretirano umazane, zrak preveč onesnažen, gozdovi nam umirajo pred očmi. Zato je pomembno, da potegnemo iz te nesreče nauk za naprej. Prvič, da informacij ne smemo prikrivati - govorjenje, da ljudi ne kaže strašiti, je preživelo in ne sodi v naš čas in prostor. Drugič, ta katastrofa naj nam bo v poduk, da bi bilo v prihodnje pri nas manj ekoloških nesreč, da bomo za svoje okolje nenehno skrbeli in ne le tedaj, ko se nam tla izmikajo pod nogami. Tretjič, ne sme nam biti žal gospodarske škode, če je posledica prevenitvnih ukrepov, saj je zdravje neprecenljiva vrednota. Vse, kar smo te dni počeli, je bilo v skladu s tistim, kar smo že tolikokrat zapisali v papirje^ to je, da je v socializmu človek največja vrednota. Če smo torej s sprejetimi ukrepi rešili le eno človeško življenje, potem smo dosegli svoj namen. M. F. DRUGA STRAN Ljubljana, 9. maj 1986 Delavska enotnost Atomi brez barv NOČ IMA SVOJO MOC REKLI SO... V Združenih državah Amerike so po nesreči v sovjetski jedrski elektrarni Černobil delno razkrili tajno poročilo svoje agencije za jedrsko energijo. V zadnjih desetih letih je bilo v 14 zahodnih državah kar 151 »potencialno zelo nevarnih nesreč« v jedrskih centralah. Seveda jih javno niso objavili. To, prav tako kot spopadi v Sredozemlju in še kje, temeljito radira meje v svetu. Že res, da jih oblasti (tudi z mediji) skušajo obdržati. Ko je avstrijski radio že bil pravo plat zvona zaradi povečanja žarčenja, ko se je kmalu za tem tudi na nas vsul dež informacij, Čehoslovaki o vsem skupaj še vedno niso nič vedeli. Sele nekaj dni po dogodku so slišali, da je nesreča res bila, toda da se žar-čenje v njihovi deželi ni prav nič povečalo in da na Zahodu zganjajo paniko s sovražnimi nameni. No, kljub temu je očitno, kako nas vse skupaj veže ista usoda. Vse težje človek pristane na delitev na »njihove« - »naše« zadeve. Kakšne pa so potemtakem »skupne« zadeve? Bridke! Neuvrščeni veselo streljajo drug na drugega z orožjem, nakupljenim ali dobljenim z vseh vetrov. Tudi naše je vmes. Mednarodna delitev dela je vse bolj ostra delitev na bogatenje bogatih in siromašenje revnih. na zadolžene in dolžne, na prešite in od lakote umirajoče. Kljub ideologijam, ki skušajo zbujati^ vedra politična upanja. Človeštvo se vendarle počuti vse bolj nemočno. Tudi za mejami svojih držav. Ekološke katastrofe, vse več jih je, meja ne priznajo. Gozdovi umirajo po vsem svetu. Oblast lahko zapre mejo za ljudi, z nekaj več prisile in vsaj začasno celo za ideje. Kisli dež in žar-čenje se za potni list pač ne zmenita. Internacionalizem posebne sorte. In kaj nam v takšnem svetu sploh ostane? Marsikaj -če se bomo vključili v vse tokove sodobnega sveta, ki prinašajo najbolj človeške in napredne vrednote. Lahko so zelene ali rdeče barve, važno je, da se zavzemajo za drugačno mednarodno ekonomsko ureditev, za novo, človečnejšo tehnologijo, za nove, strpne medsebojne odnose med ljudmi, ne glede na ideološko obravnava-nost... Res se je v tej pisanosti težje znajti, toda ne ostane nam drugega, kot da se odpremo tem progresivnim vetrovom sveta in njegovi dinamičnosti. Brez dvoma bo šlo, če se bo na plan vendarle prebila prava vsebina naše samoupravne socialistične ureditve. Gibanje sprememb kajpak ne diši nobeni birokratski politični logiki. Tudi naši ne. Zato se tako upira referendumu o naši jedrski prihodnosti, pritiskom javnosti proti smrtni kazni, akcijam proti členu 133, pobudam mladih, ki res segajo do doslej nedotakljivih meja. Večkrat zbode v oči protislovje med samoupravno zastavljenim sistemom (ki bi moral demokracijo izpeljati prej in bolje od drugih) in močjo drugačne politične logike. In prav tu je glavna fronta. Dosledno uveljavljanje samoupravnih vsebin je tudi edino možno vključevanje v mednarodne odnose -če jih res hočemo takšne, za kakršne smo se zavzeli v vseh opredelitvah. Ciril Brajer V slovenskem lesarstvu je med zaposlenimi približno 40 odstotkov žensk. V zadnjem desetletju in v zadnjih dveh letih še posebej je med njimi vse več tistih, ki delajo tudi v nočnih izmenah. Leta 1976 je ponoči delalo le še 141 delavk, lani pa že 644. Republiški odbor sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva Slovenije kajpak ta gotovo neljubi pojav spremlja. Več, sproti razčlenjuje nočno delo in si prizadeva, da bi ga bilo za ženske čim manj. Tako je ugotovil, da prihaja do izjem, ko občasno uvajajo nočno delo žensk v procesni proizvodnji, ker bi sicer prišlo do gospodarskih motenj in bi bila ogrožena izvozna prizadevanja. Dejavnost republiškega odbora sloni na 119. členu zakona o delovnih razmerjih, ki je uzakonil pravico do posebnega varstva med nočnim delom. Ta določila veljajo seveda za vse delavce. Nočno delo je namreč škodljivo za človeški organizem. Lani so ženske delale ponoči v enajstih organizacijah združenega dela. večinoma le občasno. Vzrok je bilo običajno doseganje izvoznih načrtov, odprava ozkih grl v proizvodnji, potreba po neprekinjenem delovnem procesu in podobno. Po daljšem času so za nočno delo žensk ponovno zaprosile tudi organizacije, ki jim ga je že uspelo odpraviti - Galant Polzela. Lesnina, Lipa Ajdovščina. Po zagotovilih poslovodnih organov, sklepih delavskih svetov in osnovnih organizacij sindikata so v vseh primerih poskrbeli za prevoze na delo, varstvo otrok, topli obrok, nadomestilo osebnega dohodka in druge varstvene ukrepe. Sindikat je tudi ugotovil, da je v vse težjih gospodarskih razmerah in vse nižjem standardu nočno delo zanimivo tudi za delavke same. Pač nekaj več zaslužijo, čeprav tak način gotovo ni v skladu s prizadevanji za boljše delovne in življenjske razmere. Organizacije združenega dela vse premalo storijo za zmanjševanje nočnega dela žensk in za izboljšanje razmer. Za povrh tudi vsi ne upoštevajo (vsaj v celoti ne) stališč in meril, ki so jih za nočno delo sprejeli na ROS delavcev gozdarstva in lesarstva Slovenije. Zato kanijo pri vsakem zahtevku za nočno delo žensk poskrbeti, da bo predstavnik ROS obiskal to organizacijo in se prepričal, kakšne so možnosti zanj. C. B. V tem trenutku imamo vrsto novih spodbud in možnosti za učinkovitejše uresničevanje stabilizacijske gospodarske politike. V naši družbeni zavesti in akciji dozorevata spoznanje in politična mobilizacija, pa tudi realna gibanja so povzročila, da moramo hitreje spremeniti način gospodarjenja, obnašanje in navade, da moramo nemudoma nad ključne vzvode in vzroke naše krize. Druga ugodna okoliščina je, da smo si z aranžmaji s tujimi bančnimi, vladnimi in mednarodnimi finančnimi organizacijami ustvarili nekajletni predah pri odplačevanju glavnice in bomo lahko namesto plačil v tujino usmerili več sredstev v naš siromašen sklad akumulacije za hitrejše prestrukturiranje .in tehnološki razvoj gospodarstva. Čeprav bodo imele znatne negativne učinke na naše izvozno gospodarstvo in naše sodelovanje z državami v razvoju, bodo znane spremembe v cenah nafte, vrednosti dolarja, obresti in na tržišču kapitala v celoti, vendar delno olajšale naš plačilnobilančni položaj. Delegatske dolžnosti V republiški skupščini so v sredo, 7. maja, izvolili Mirana Potrča za predsednika skupščine SRS, Marijo Zupančič-Vičar in Jožeta Kneza pa za podpredsednika. Valentin Dvojmoč je bil izvoljen za predsednika zbora združenega dela, in Vlado Beznik za predsednika zbora občin skupščine SRS. Valerija Škerbec za predsednico družbenopolitičnega zbora. . Skupščina je proglasila tudi predsedstvo SRS v njem so Franc Šetinc, Alojz Briški, Andrej Marinc, Majda Gaspari, France Popit (predsednik), Janez Stanovnik, Ivo Fabinc, Boris Majer in Milan Kučan. Člani izvršnega sveta skupščine SRS, ki so jih izvolili delegati skupščine, so: Tomaž Vuga, Judita Arko-Rakovec, Uroš Slavinec, Pavel Kunc, Bogomila Mitič, Milan Kneževič, Milivoje Samar, Jože Strle, Janez Bohorič, Alojz Klemenčič, Dušan Šinigoj (predsednik), Boris Frlec, Milan Jelenc, Peter Toš, Rudi Šepič, Janez Zajc, Tomaž Ertel, Aleš Čerin, Alojz Klemenčič, Cvetka Selšek, Franci Pivec, Dinko Leskovšek, Stane Kontik, Miha Ribarič, Janko Kušar, Marjan Šiftar, Vladimir Kavčič in Erik Vrenko. Tudi v državi, razen teh zunanjih ugodnosti, z vrsto ukrepov finančne konsolidacije, predvidenimi nadaljnjimi spremembami v gospodarskem sistemu, v proizvodnji, izvozno spodbujevalni in denarnoposojilni politiki ter drugim postopno zboljšujemo pogoje gospodarjenja in možnosti za učinkovitejše poslovanje. Naši gospodarski subjekti morajo izrabiti in znati izkoristiti te nove, pozitivne okoliščine za mnoga bolj resno, odgovorno, celovito, enotno in s tem tudi učinkovitejše izvajanje stabilizacijskih in sanacijskih nalog! Če le malo zamudimo še to novo priložnost, se spet uspavamo in obrnemo v lagodno odlaganje spopadov, bomo storili za naš družbeni politični napredek in gospodarski razvoj najusodnejšo napako! Zdaj moramo predvsem mnogo ostreje v boj za povečevanje proizvodnje, zlasti za izvoz na konvertibilno področje, v kmetijstvu, za zmanjševanje celotnih proizvodnih stroškov, večjo delovno storilnost nasploh in večje izkoriščanje mnogih zmogljivosti iz rezerv. Z vsemi mogočimi oblikami spodbud moramo nemudoma podpreti in doseči povečevanje izvoza in deviznega priliva. Zlasti moramo pripraviti in izvajati mnogo več na skupnih dohodkovnih osnovah in prek republiških in pokrajinskih meja zasnovanih rentabilnih proizvodnih programov. V celotni družbeni porabi in nadgradnji moramo nujno selekcionirati in podpirati kvalitativne programe, ustaviti in odložiti vse, česar ta trenutek ne moremo pokriti z ustvarjenim dohodkom. Janez Zemljarič, podpredsednik ZIS v Opatjem selu Pred 10. kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije V PROIZVODNJI LAHKO POKAŽEMO REZULTATE Vedno govorimo o načelu delitve po vloženem delu in rezultatih dela, v praksi pa se tega ne držimo. Osebni dohodki delavcev niso vedno rezultat dela. Niso redki primeri, ko dopuščamo, da imajo delavci v delovnih organizacijah, ki poslujejo z izgubo, višje osebne dohodke kot delavci v organizacijah, kjer izgube ne poznajo. To delavce boli in jih spravlja v slabo voljo, slabo vpliva na njihovo počutje in s tem na produktivnost dela ter njihovo odnos do delovnih sredstev. Zakaj niso odgovorni za tako početje klicani na odgovornost? To so konkretna vprašanja, na katera bi morali dobiti odgovor, če hočemo, da nam bodo delavci verjeli in nam še zaupali. Vemo, kdo so odgovorni delavci za tako početje, vendar se izogibamo, da bi jih imenovali. Boli nas tudi, da družba pogosto popušča kolektivom, ki slabo delajo. Na račun delavcev, ki dobro delajo, si dvigajo OD in tako ne občutijo posledic slabega dela svojih kolektivov. Tudi tako prakso bi morali takoj prekiniti, saj je velika potuha za slabo delo. Govorimo o tem, da delavec odloča o delitvi sadov svojega dela. Pa je res tako? O čem dejansko lahko odločajo v tozdu? Vplivamo na delitev čistih osebnih dohodkov. ki ostanejo kolektivu po tem, ko je pokril vse družbene potrebe. Žal teh ni tako malo. Delavca boli. da je tako omejen in se ne more svobodno odločati, da bo obnovil strojno opremo, da bo vložil v izboljšanje delovnih razmer, v družbeni standard. Pogosto je v podrejenem položaju, ko gre za odločitev višine regresa za letni dopust, za razne pomoči in podobno. Se potem lahko čudimo, če so delavci na zborih delavcih pogosto nezainteresirani? Titova c jasnovidnost | se potrjuje , tudi danes ^ Izjemna veličina Tita, }i,:ss mu jo priznavali tudi tistr katerimi je prihajal v odkrit i § spore, je bila v tem. daje ve ponovno izvoljeni pred-P.dnik predsedstva Sociali-učne republike Slovenije, je dejal, daje Jugoslavija in v njej Slovenija na usodni prelomnici. Pribil je, da z dosedanjim ekstenzivnim inflacijskim načinom gospodarjenja ne moremo več uspešno naprej, da pa ga tudi ni mogoče čez noč odpraviti, čeprav gospodarjenje z zastarelo tehnologijo, ki zahteva ogromno, večinoma nekvalificiranega živega dela, postaja cokla gospodarskega napredka in razvoja socialističnih samoupravnih ekonomskih odnosov. Med bistvenimi prvinami njegovega razmišljanja v delegatski skupščini je potrebno poudariti misel, da se odločilno spreminjata opremljenost in sestava živega dela; delavec ni več le »dodatek stroju«, kajti prihodnost imajo le tista gospodarstva, ki bodo sposobna slediti naglemu tehnično-tehnološke-mu napredku. Zavzel se je za večjo avtonomnost gospodarskih subjektov ter kritično sodil o slabosti jugoslovanske razvojne in tekoče gospodarske politike v zadnjih letih, ki ni dovolj spodbujala oblikovanja samostojnih tržnih subjektov, da bi na podlagi ekonomskih interesov povezovali na enotnem jugoslovanskem trgu in tako povezani vključevali v mednarodno delitev dela. Še posebej je poudaril možnosti in razvojne dileme pri usposabljanju jugoslovanskega gospodarstva v vključevanje v eureko in program SEV. Ko je France Popit poudarjal potrebo po takšni gospodarski politiki, ki bi spodbujala dobre gospodarje, seje zavzel tudi za učinkovitejše delo državnih organov in dodal, da pri nas zadnja leta slabijo vse vrste in oblike odgovornosti, kar zmanjšuje učinkovitost sistema socialističnega samoupravljanja. »Pomanjkanje lastne odgovornosti načenja vrednote in moralne norme socialistične samoupravne družbe. Zato se bo predsedstvo zavzemalo, da dogradimo pravne in druge mehanizme. da utrdimo odgovornost za odločitve in njihovo izpolnjevanje ter, da bi vsak- do v kar najvišji meri živel od rezultatov svojega dela. Ekonomska prisila Tudi Dušan Šinigoj, predsednik republiškega izvršnega sveta, kije dobil zaupanje delegatske skupščine drugič, se je zavzel za uveljavljanje ekonomske prisile, kajti le-ta najbolj objektivno pokaže ustrezen račun. Dodal pa je, da moramo ob samostojnosti krepiti tudi odgovornost samoupravnih subjektov, zlasti za kakovostno uporabo družbenih sredstev in gospodarjenje z njimi in krepitev materialne podlage dela in poslovanja. Ekonomska prisila in spodbuda ter zakonitosti trga kot merila učinkovitosti morajo dobiti pravo mesto v naši ekonomski politiki in ravnanju. To pomeni, da se bo novi izvršni svet manj časa ukvarjal z reševanjem izgubarjev, manj sposobnih in učinkovitih samoupravnih subjektov, da ne bo nekakšen stalni selektor in sanator vseh in vsakogar, temveč bo delal tako, da se bodo uveljavljali predvsem uspešni ozdi, ki z rezultati gospodarjenja ustvarjajo možnosti za hitrejši napredek. Novi predsednik slovenske skupščine Miran Potrč je opozoril na odvisnost delovanja skupščine od splošnih družbenih razmer ter odgovornost skupščine kot celote in delegatov kot posameznikov za odločitev. Dodal je, da si mora najvišji organ družbenega samoupravljanja prizadevati predvsem za to. da bi se v republiški skupščini prek izvoljenih delegatov zares izražali pravi dolgoročni interesi združenega dela ter vseh delovnih ljudi in drugih občanov. Odločitve skupščine morajo biti le takšne, ki bodo krepile samoupravni družbenoekonomski položaj združenih delavcev ter njihovo odgovornost za upravljanje z družbenimi sredstvi. Dodal je. da skupščina po njegovem ni v večji meri organ oblasti kot organ družbenega samoupravljanja le zato. ker sprejema tudi zakone. Dejstvo je, da posamezna vprašanja moramo skupno razreševati na ravni republike ali federacije, toda poudaril je, da moramo ta vprašanja razreševati tako, da z njimi neposredno ne posegamo v neodtujljive pravice delavcev, da uporav-Ijajo družbena sredstva v razmerah tržnih zakonitosti in družbenega planskega usmerjanja družbene reprodukcije ter gospodarijo z njimi, pa tudi da se z odločitvami skupščin tak položaj združenih delavcev krepi in da se intervencije skupščin kot organov oblasti uporabljajo le v ustavno določenih okvirjih in v čim manjšem obsegu. Ko je Miran Potrč govoril o načrtovanju dela skupščine, je poudaril potrebo po tvornem sodelovanju vseh družbenih dejavnikov pri oblikovanju delovnega načrta, vendar ne le zato, da ne bi bilo preveč sej in točk dnevnega reda, temveč predvsem zato, da bi že ob sprejemanju letnih delovnih načrtov skupščine v najširši razpravi ugotovili, kateri so razlogi in družbene potrebe za uvrstitev vprašanj v delovni načrt. Dodal je, da si moramo prizadevati za nadaljevanje dobrega in ustvarjalnega sodelovanja izvršnega sveta skupščine SR Slovenije z delegatsko skupščino in izrazil pričakovanje za večje razumevanje in pripravljenost zveznega izvršnega sveta in zborov jugoslovanske skupščine pri delegatskem odločanju v družbeni bazi. Nova delegatska skupščina. novo republiško vodstvo in tudi nove delegacije v zvezni skupščini prevzemajo zahtevno delo. Prav nihče ni prerokoval sončnih dni. če se izrazimo nekoli-kanj v prispodobi pri premagovanju družbenih zagat, še manj dajal obljub, da se bomo otroških bolezni delegatskega sistema in odločanja otresli čez noč. Po dvanajstletnih izkušnjah pa bi vendarle bil že čas. da bi obljube OD spoznanja in enotnosti I Oo AKCIJE JE KRATKA POT ureditev nam, v Sloveniji, omo- , družbena 1 živimo g°ča blikc C i p.. “'-'v i a vi i w m ocxxix\-/lx- t- j n,,3'/110 skupnost in da smo I- st-. nJe povezani s sociali-kno federativno republiko . Soslavijo. Imamo svoboš- da imamo svojo repu-r I nTv0 k°t državno in samou- v . -- cine ki z normativnega vidi- ii I ru,1^1113.)0 primerjave v so-0 I SnHem svetu’ V kriznih go-| ^?3arskih. razmerah pa se : j Ze> da idealizirana podoba | e S^aiavije, bratstvo in I env!:no'' nienih narodov niso I Ve‘ra* za vseieJ dani, tem-' ZriC 'lb j0 potrebno vedno iti°Va (^oseSa*;i 2 zahtevnimi ra Opornimi metodami spo-pj ^ovanja in dogovarja-obi v ote2eno tudi zaradi | J^tivmh gospodarskih in : ^ zbenih razlik med narodi I fe(jr'aro^noslmi i-er subjekti erativne skupnosti in za- to, ker se očitno premalo poznamo. Zdi se nam, da je zlasti Slovenija pri tem še posebej v ospredju. V oči »bodejo« .naša višja življenjska raven, visoke plače in večja produktivnost, naša polna zaposlenost, naš položaj in- odprta meja z razvito Srednjo Evropo. Marsikoga moti tudi naša dokaj močna politična enotnost in demokratičnost, ko gre za obravnavo najbolj občutljivih vprašanj naše republike. Objektivne razlike, včasih pa tudi naše dlakocepstvo povzročajo, da smo danes Slovenci, ki smo bili vedno cenjeni in priljubljeni po vsej Jugoslaviji, vedno manj popularni. Tudi v množičnih občilih zunaj Slovenije, ne glede na mnenje delavcev in pravilne poglede ter komen- tarje v drugih časopisih in občilih, ustvarjajo vtis. kot da vsa Slovenija misli tako, kot je na primer ponesrečeno zapisal novinarski tovariš v komentarju Nacionalistični vlaki. Ne glede na to. da se je že glavni urednik Dnevnika opravičil za spodrsljaj. da je ta komentar neustrezen tudi po mnenju izvršnega odbora mestne konference SZDL v Ljubljani, lahko po časopisih še naprej beremo spolitizirana vprašanja. kako je mogoče, da Slovenci tako narobe mislijo o problemih na Kosovu. Tudi sicer v Sloveniji preveč iščejo sporne besede in obrobna dejstva, ki nas postavljajo v slabo luč pred množicami v drugih delih Jugoslavije. S povsem drugačnimi merili, seveda, pa premalo poročajo o naših pogledih, dosežkih in prizadevanjih za razvoj, oprt na delo. znanje in lastno materialno bazo. V primeru pisanja o »nacionalističnih vlakih«, gre če ne že za zlonamernost in načrtnost, za to. da se iz majhne napake posameznika dela še večja črna packa za ves narod, iz majhne krivice prizadetim (če upoštevamo vse druge pravilne komentarje) pa dejansko velika krivica vsem Slovencem. Podobno velja tudi za pisanje o mladinskem mirovnem gibanju, za razmišljanja o JLA, varstvu okolja. že drugačno razmišljanje od uradnega je politični problem za ta uredništva. To se nam je dogajalo v preteklosti že večkrat, tudi ob iztrganih Vidmarjevih izjavah o delavcih iz drugih repu- Iz 7. volilne skupščine ZZB NOV Slovenije Vse dlje od samoupravljanja Sedmo volilno skupščino ZZB NOV Slovenije je v četrtek začel predsednik RO ZZB NOV Slovenije Božidar Gorjan. Dejal je. da nam je kritičnost res že prišla v navado, da pa zato borci ne kanijo prezreti uspehov: -Odločno je povečana odgovornost glede naložb, zavest o potrebi po bolj smotrnem gospodarjenju. Izognili smo se vrsti izrednih težav: preprečili smo grožnjo razpada našega preskrbovalnega sistema z osnovnimi življenjskimi izdelki, preprečili smo zapiranje meje zaradi znanih gospodarskih vzrokov, nismo resno ogrozili preskrbljenosti gospodarstva z reprodukcijskim materialom, redno odplačujemo obresti za posojila, zaustavili - smo padec osebnih dohodkov, redno usklajujemo pokojnine . . .« Kljub temu pa je kup stvari, ki borce pošteno skrbijo. Inflacija denimo, a na srečo smo vsaj nehali iskati vzroke zanjo le v svetu okoli nas in obrnili $mo se k sebi. Toda enostavno se ne znamo prilagoditi spremembam in zahtevam časa: "Postali smo država z dobrim stabilizacijskim programom, vendar žal vse bolj neenotna glede načina njegovega uresničevanja. Smo država, kjer tudi slabo delo vse bolj pridobiva državljanske pravice, država z veliko odločnih besed, vendar vse bolj nemočna, da jih uresniči. « Božidar Gorjan je opozoril, da smo sila raznolika družba, ki pa ne zna zgraditi učinkovitega načina dogovarjanja in ne nadzora nad uresničitvijo dogovorjenega: »Doseči moramo, da bomo predloge za spremembe, ki so napisani v kritični analizi in s katerimi preprečujemo slabo delo in povečujemo sposobnost uresničevanja sprejete politike, vpeljali v življenje takoj. . . Zato pa smo zaskrbljeni nad predlogi, da s spremembami čakamo do 13. kongresa ZKJ. Očitno je. da tisti, ki prihajajo s takšnimi zahtevami, vidijo rešitev za večjo učinkovitost naše družbe predvsem v povečani vlogi centralizirane in birokratsko vodene države v škodo samoupravnega sporazumevanja. Z največjo zaskrbljenostjo ugotavljamo, da smo se v zadnjih letih še bolj oddaljili od politike krepitve in razvijanja pravic neposrednega proizvajalca, da gospodari z ustvarjenim dohodkom ... Nerazumnost uveljavljanja take politike je r tem. da se pojavlja v času. ko smo povsod po svetu priče iskanj novih ustvarjalnih pobud pri človeku, znanja in visoke strokovnosti in ne v krepitvi birokratske države,- Borci niso zaskrbljeni toliko zaradi novih možnih odrekanj, ki jih bodo gotovo prinesle nedomišljene, birokratske, samovoljne rešitve: -Bolj nas skrbi zaradi smotrov, nejasnih ciljev posameznikov na vodilnih položajih, kar ostaja bolezen stalnica v našem sistemu.• C.B. o spreminjanju slabe prakse dobile oprejemljive dosežke. čeprav se zavedamo, da je nezadovoljstvo s tem, kar imamo - ne glede na raver^ svojevrstno gonilo in spodbud' za družbeni razvoj. Če kaj, potlej ob prvem zasedanju slovenske delegatske skupščine velja poudariti, da je »nabitost«s kongresnimi - mislimo na sindikal- ne in partijske - razmišljanji očitna. Pa ne gre le za demagoško sklicevanje na usmeritve, temveč za tvorno in kritično razmišljanje o tem, kako mora najvišji organ samoupravljanja in oblasti oblikovati odločitve za jutrišnjo družbo, ki mora temeljiti na politiki in dejanjih opiranja na lastne sile. Marjan Honat blik. stavkah, pologih in drugih političnih in gospodarskih vprašanjih. Za takšne razmre smo seveda krivi tudi sami. ker nam dostikrat manjka vsaj minimalna diplomatska spretnost, da bi to, kar je v našem interesu, kar je napredno in za kar si prizadevamo. tudi v skupnem interesu vseh narodov in narodnosti. dejansko najprej prikazali kot skupno hotenje vseh delovnih ljudi v Jugoslaviji. ne pa kot nekaj, kar Slovenci hočemo samo zase. Manjka nam tudi to. da bi se osredotočili na nekaj bistvenih vprašanj, od katerih je dejansko odvisno naše delo in življenje, in ob teh z analizo in prepričevanjem dosegli. da bi najširše spejeli naše poglede. Drugačno mne-njfe o naših resničnih težnjah lahko omogočijo že kongresi mladine, sindikata, zveze komunistov in borcev na zvezni ravni, ki so pred nami. Dobro bi bilo. če bi se v pripravah nanje omejili zlasti na tisto, o čemer se razlikujejo pogledi v Sloveniji in predlagane opredelitve zveznih kongresov in pri čemer se moramo poenotiti. Takšne razlike so zanesljivo glede ekonomskih odnosov s tujino, položaja in razvoja družbenih dejavnosti in velikih sistemov, odnosa do inflacije in njenega zmanjšanja. uporabe realnih ekonomskih kategorij. Načelna in strpna razprava bi verjetno pokazala, da so v naših stališčih in pogledih dobra zagotovila za izhod iz krize. Od spoznanja in enotnosti v stališčih do enotne akcije je lahko zelo kratka pot. ki nam bo dala nov gospodarski in družbeni zagon. Stališča Slovenije pa bodo v tem primeru veliko manj sporna za javno mnenje, v Jugoslaviji, ki nam zdaj ni naklonjeno tudi zaradi gospodarskih in družbenih razmer, v katerih nastaja. Franček Kavčič sedem PNI V SINDIKATIH 8 1986 Petevsta enotnost 4 Z druge seje Republiškega sveta ZSS I ALI SE GOSPODARSKI DAN NE POZNA PO JUTRU Sindikat bo namenil vso pozornost kakovostnemu dograjevanju gospodarskih načrtov, inflaciji, delitvi dohodka ter odpravi vzrokov za izgube Na drugi seji, bila je tik pred prvomajskimi prazniki, je novoizvoljeni republiški svet ZSS kot glavno točko dnevnega reda obravnaval aktualna vprašanja tekoče ekonomske politike, zraven pa tudi ocenil akcijo »Zaključni računi 85.« Če na kratko povzamemo razpravno na seji, moramo zapisati, da so se na republiškem svetu namenili največjo pozornost posvetiti kakovostnemu dograjevanju gospodarskih načrtov za letos, boju zoper letošnjo izredno rast cen, urejanju vprašanj delitve dohodka in odpravljanju vzrokov za izgube. Uvodoma je član predsedstva Janko Goleš podal strnjeno oceno lanskega gospodarjenja oziroma rezultatov akcije Zaključni računi 85, v nadaljevanju pa se je dotaknil letošnjih gospodarskih gibanj. Predvsem o lanskih izgubah in o letošnjih gibanjih so govorili tudi člani republiškega sveta v dokaj obširni, živahni in na trenutke vroči razpravi. O akciji zaključni računi samo toliko: Janko Goleš je med drugim poudaril, da se osnovna slika preteklih let ni spremenila. Še vedno namenjajo največjo pozornost obravnavanju rezultatov gospodarjenja v tistih kolektivih, kjer so dobro gospodarili (imajo pa tudi bolje urejene samoupravne odnose, op. p.). Ko izgubarji razčlenjujejo težave, potem najdejo zanje več zunanjih kakor notranjih vzrokov: precej bolj krivijo gospodarsko ureditev kakor pa lastne slabosti pri vodenju delovne organizacije in pri poslovanju. Izgube v gospodarstvu so izzvale dokaj žolčno razpravo o zunanjih in notranjih vzrokih, pri čemer velja poudariti, da so razpravljala večjo težo dajali urejanju pogojev za gospodarjenje. Narobe je, je dejal Janko Mlakar, da venomer postavljamo nove zahteve in cilje, ne terjamo pa konkretne odgovornosti za doseganje teh ciljev,^ oziroma uresničitev zahtev. Republiški svet je na drugi seji imenoval tudi člane svojih svetov, odborov in komisij ter sprejel sklep o dobitnikih zlatega znaka. Zaradi pomanjkanja časa pa je preložil obravnavo sprememb zakona o združenem delu in sprememb samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih s svojo delovno skupnostjo. Pri -hodn j a seja o tem bo v drugi polovici maja. Izredno kritično pa so člani republiškega sveta govorili o letošnji gospodarski politiki, zlasti o možnostih izvoznikov. Ni dolgo od tega, ko je družba najbolj uspešne izvoznike imela za paradne konje, so dejali. Zdaj pa so se pogoji za izvažanje tako poslabšali, da so se paradni konji spremenili v paradne - osle. To misel bi lahko prevedli tako, da ni bilo dovolj storjenega, da bi za izvoz veljale kakšne druge spodbude kot politične. Zato je zdgj tisti kolektiv, ki izvaža več, kot je nujno potrebno, pač paradni družbeni osel, saj s tem zažira v lastni dohodek, marsikateri pa še globlje. Delegati so svarili pred katastrofo v živinoreji, ki je povsem blizu, in pred hudimi zastoji v proizvodnji, ki jih gospodarstvo že napoveduje. Trenutna slika gospodarjenja, ki ji mnogi neradi pripisujejo kakšen večji pomen, ker gre le za gibanja v prvih treh mesecih leta, sicer ni tako zelo slaba. Toda gospodarstvu že primanjkuje reprodukcijskega materiala. s katerim se je oskrbelo konec lanskega leta. Nerodno je to, je menil Rudi Pe-rozzi, da ravno tisti, ki bi morali prvi zagnati alarm, kažejo najbolj brezskrbne obraze, češ da se gospodarski dan po jutru ne pozna . . . Izredno slab je položaj v tekstilni industriji pa v gradbeništvu. Zaradi sprememb v devizni zakonodaji se trgajo že sklenjene in trdne reprodukcijske verige, močno je ogrožen izvoz. Vpliv administracije na gospodarstvo in samoupravo je vse večji. Da Pred prvomajskimi prazniki so predsednik republiškega sveta ZSS Miha Ravnik podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Rudi Kropivnik in predsednik zbori združenega dela Skupščine SRS Martin Mlinar podpisali družbeni dogovor o pridobi' vanju in razporejanju dohodka. V njem so dozdajšnja spoznanja o tem, kaj znamo in kij bi mogli in morali spremeniti, tako da bo v praksi obveljalo spoznanje, da ni mogoč6 deliti več, kot ustvarjamo, da se čedalje bolj približujemo delitvi po delu in rezultatih I dela. bi morali ugotoviti, kdo je za laga temeljite spremembe v vežejo, da bodo naloge, ki s°' takšne gospodarske rešitve zunanjetrgovinskih predpi- si jih zadali, uresničili, odgovoren in na glas pove- sih, terja stabilno ekonom- Aplavz je zgovorno poit' | dati njegovo ime, je zahteval sko politiko, zmanjšanje ad- dil, da se ostali delegati^’ Jože Šketa in predlagal re- ministriranja v gospodar- Šketo strinjajo publiškemu svetu, naj pred- stvu. Sindikati pa naj se za- Boris Rug& UGOTOVITVE IN STALIŠČA ^Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ugotavlja, da je večina občinskih svetov zveze sindikatov namenila ustrezno pozornost pripravam na obravnave rezultatov gospodarjenja na podlagi zaključnih računov za leto 1985. ^Poslovna poročila so bila večinoma pravočasna in ustrezneje pripravljena kot v preteklih letih, da pa še vedno niso povsem upoštevala stališča in usmeritev Zveze sindikatov. V mnogih okoljih, kjer so rezultati gopodarjenja dobri, so poslovna poročila kritično opozorila na še neizkoriščene notranje rezerve za doseganje še boljših rezultatov. V organizacijah, kjer so rezultati slabši pa so poslovna poročila manj kritična do lastnih razmer in bolj do splošnih pogojev za gospodarjenje. ^Republiški svet Zveze sindikatov ugotavlja, da so bile razprave o rezultatih gospodarjenja na zborih delavcev bolj poglobljene kot v preteklih letih ter da delavci v zaostrenih gospodarskih razmerah bolj kritično ocenjujejo razmere v lastnih okoljih in v vsej družbi. Razprave o osebnih dohodkih so bile usmerjene v zahteve po uveljavljanju načela delitve po delu in njegovih rezultatih, po nujnem preseganju uravnilovskih teženj ter po krepitvi ekonomske funkcije osebnega dohodka. ^Poslovna poročila in rezultati gospodarjenja so bili podlaga za ocenjevanje uspešnosti delovanja poslovodnih organov. Te ocene sicer ustrezno upoštevajo rezultate gospodarjenja kot merilo za učinkovitost dela poslovodnih organov, premalo pa ali so poslovodni organi, skladno s svojo vlogo, skrbeli za uveljavitev samoupravno sprejetih odločitev in iskanje rešitev za boljše gospodarjenje. • Republiški svet ugotavlja, daje bilo v poslovnih poročilih in razpravah o rezultatih gospodarjenja v letu 1985 dano premalo poudarka dograjevanju gospodarskih načrtov za leto 1986. Republiški svet poudar- ja, da je potrebno prav takšno pozornost kot razravam o rezultatih gospodarjenja na podlagi zaključnih računov nameniti sprotnemu obravanavanju rezultatov poslovanja na osnovi periodičnih obračunov. •Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ugotavlja, da ofenzivnih ciljev resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 nismo uresničili, niti njene niže načrtovane inačice varianti. Republiški svet ugotavlja, da se v letošnjem letu negativne težnje iz preteklega leta nadaljujejo, kar resno ogroža doseganje ciljev družbenoekonomskega razvoja in politike za letošnje leto. •Dolgoročni program gospodarske stabilizacije zahteva spreminjanje in dograjevanje gospodarske ureditve in njenih mehanizmov, da bi okrepili samostojnost in odgovornost subjektov združenega dela za gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sredstvi. Republiški svet poudarja, da še tako učinkovita politična akcija neučinkoviti ekonomski politiki ne more zagotoviti uresničvanja ciljev. Zato republiški svet vztraja, da se v tako imenovnih majskih analizah o izpolnjevanju republiške in zvezne resolucije posebna pozornost nameni oceni učinkov vseh sprememb v gospodarskem sistemu, njegovih mehanizmih ih ukrepov ekonomske politike. •Republiški svet poziva osnovne organizacije, občinske, ^mestne in medobčinske svete ter odbore sindikatov dejavnosti, da ob ocenjevanju rezultatov gospodarjenja v prvih treh mesecih v organizacijah združenega dela in preverjanju načrtov gospodarjenja namenijo posebno pozornost: - vzrokom za nedoseganje načrtovane proizvodnje, - oceni, ali so v planskih listinah opredeljeni ukrepi za povečanje storilnosti, boljšo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in delovnega časa, za zmanjševanje materialnih stroškov na enoto proizvoda, za dvig kakovosti izdelkov in storitev in za učinkovitejše samoupravno in poslovno organiziranost; za uvajanje novih proizvodnih programov; za usposabljanje kadrov in produktivno zaposlovanje. •Republiški svet ugotavlja, da kljub temu, daje bilo povečanje izvoza na konvertibilno tržišče opredeljeno kot eden izmed prednostnih ciljev družbenoekonomskega razvoja, pa temu ni ustrezno sledila ekonomska politika s tečajem dinarja, posojil-no-denarnimi ukrepi, prednostjo pri uvozu opreme za izvozno proizvodnjo in pri določanju družbeno priznanih reprodukcijskih potreb. Enajsti kongres je posredoval Svetu zveze sindikatov Jugoslavije pobudo, da od pristojnih organov zahteva takojšnje in učinkovito ukrepanje. Republiški svet vztraja pri pobudi 11. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in zahteva takojšnji odgovor o prizadevanjih za uresničitev te pobude. •Republiški svet Zveze sindikatov ugotavlja, da se eden prednostnih ciljev zvezne resolucije za leto 1986 - to je zmanjševanje stopnje inflacije - ne uresničuje. Občinski sveti, republiški odbori dejavnosti naj pomagajo osnovnim organizacijam pri oblikovanju pobud za zmanjšanje materialnih stroškov, gospodarnejšo porabo energije in dvig učinkovitosti gospodarjenja. Pred dvigovanjem cen lastnih proizvodov in storitev je treba izkoristiti vse ostale možnosti za dvig dohodka. •Republiški svet poudarja, da je treba odločno zazvreti za saniranje izgub in prenehanje prakse prerazporejenja dohodka od tistih, ki z njim dobro gospodarijo k slabim gospodarjem. •Družbenih usmeritev za razporejanje dohodka, opredeljenih v resoluciji 1985, nismo uresničili. Republiški svet ugotavlja, da se težnje delitve mimo rezultatov dela nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Republi--ški svet poziva občinske svete, da v osnovnih organizacijah spodbudijo preverjanje, ali so gospodarski načrti za leto 1986 števali in konkretizirali družbene usm&j tve razporejanja dohodka, opredeljene f resoluciji. Od izvršnih svetov zahtevajo, pripravijo oceno usklajenosti teh aktov te vseh organizacijah, kjer aktov niso uksla' dih, poiščejo odgovorne poslovodne °r' gane. • V nekaterih organizacijah združene^ dela se zmanjšuje spodbujenost delavce'* za učinkovito gospodarjenje z družbenik1 sredstvi. Na to kaže povečanje števila pre' kinitev dela in izsiljenih sestankov za dvj& osebnih dohodkov. Vzroki za takšno vedenje delavcev so predvsem v pomanjkanj dolgoročne perspektivne razvojne politik6' Na slabšo spodbujenost delavcev za d056, ' ganje kakovostnih rezultatov vpliva zmanjševanje dela dohodka, o katerem d6’ J lavci dejansko odločajo. To je še posebej izrazito v letošnjem letu, ko se vsa gosp0' s darska infrastruktura in pa družbene d6- r javnosti financirajo na osnovi začasnih ž terventnih zakonov. Izhajajoč iz opredel1' i; tve, da tak način združevanja sredstev P°_ r meni dodatno odrijanje združenega dela ' i: ca od odločanja o celoti družbene repek \ r dukcije, republiški svet vztraja, da vS 11 družbenopolitični in samoupravni subj e k ; ti, v skladu s svojo vlogo, storijo vse, da s \ c samoupravni sporazum o temeljih plan°, ' samoupravnih interesnih skupnosti za o i dobje 1986-1990 v najkrajšem času sped t mejo. j | •Zaradi ugotovljenih odstopanj od c,Mfe ! druženoekonomskega razvoja in P°^.l \ ( za leto 1985 ter negativnih teženj, ki s • nadaljujejo v letu 1986, republiški svet ca sli, daje še posebej pomembno, da rezuk3 te gospodarjenja v preteklem letu in r, mesecih letošnjega leta obravnavajo 2 ■ združenega dela. Občinski sveti zveze si dikatovnaj'spodbudijo razpravo v teh zb rih tako, da bodo ocenjevali razmere v P . sameznih organizacijah ter predlaJ ukrepe za odpravo motenj v poslovanj organizacij združenega dela. SEDEM PNI V SINDIKATIH Ljubljana, 9. maj 1986 Delavska enotnost 5 Podeljeni zlati znaki Zveze sindikatov Slovenije SKROMNA NAGRADA ZA NESEBIČNO DELO .Pred prvomajskimi praz-^'ki je RS ZSS že dvanajstič dodelil najvišja sindikalna priznanja uspešnim sindikalnim organizacijam in sin-'kkalnim aktivistom. Na složnosti, ki je bila v mali . korani skupščine SR Slo-, v?nije, so se zbrali nagrajen-C1 in člani RS ZSS, ki so dopoldne opravili plenarno sejo ter skupaj z gosti posluša-ll govor Miha Ravnika, pred-jjodmka £SS, ter kratek kulturni spored, v katerem k recitiral igralec Branko ^irnčič in zapel pevski zbor Metalke. Slovesnost je bila tudi le-'os povezana s praznovanjem mednarodnega delavnega praznika, podobne slovesnosti pa so ^jjg tU(jj v večini slovenskih občin, ko So v teh dneh podelili srebrne znake Zveze sindikatov i Slovenije in druga priznanja. Zlati znak so prejele tele organizacije: - osnovna organizacija ■ ZS DO TOP, tozd Grand hotel Metropol, Portorož; - osnovna organizacija ZS tozd Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo, Kranj; - osnovna organizacija ZS Predilnica Litija; - osnovna organizacija ZS Železarna Ravne, tozd Industrijski noži, Ravne; - sindikalna konferenca Kartonažna tovarna Ljubljana, tozd Kartonažna, Ljubljana. Dobitniki zlatih znakov so: Ida Avšič. 1941, diplomirana ekonomistka, strokovna sodelavka za devizne posle v kreditni banki Maribor; Janko Bezjak, 1944, ekonomist, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Ptuj; Janez Ciglar, 1943, viso-kokvalifikacirani delavec, ročni pihalec v steklarni Sijaj, tozd Proizvodnja steklenih izdelkov, Hrastnik; Aleksander Čerče, 1934, diplomirani politolog, vršilec dolžnosti direktorja organizacijske enote za dejavnost obmejnega gospodarskega sodelovanja v Iskra Commerce. ljubljana; Milan Damjanovič. 1933, inženir organizacije dela, organizator dela v delovni skupnosti skupnih služb Gorenje Muta; Avgust Dobriha, 1926, ekonomski tehnik, obrato-vodja dodelave nogavic v Tekstilni tovarni Prebold, tozd Pletenine; Izidor Dolar, 1925, visokokvalificirani kovač, upokojenec iz Trbovlj; Anton Jereb, 1928, kmetijski tehnik, pomočnik direk- ‘hdikalni nagrajenci na skupinski sliki po končani slovesnosti, na kateri jim je Miha *vnik podelil priznanje za nesebično in požrtvovalno delo v sindikalni organizaciji, 1 ne bi bila uspešna, če ne bi v njej delalo še na tisoče drugih aktivistov. torja tozd v KŽK, tozd Trgovina na drobno, Kranj; Marjana Koren, 1951, koordinatorka za delo z družbenopolitičnimi organizacijami in delegacijami v sozdu Gorenje, delovna skupnost Splošni posli, Titovo Velenje; Edvard Krofi, 1932, lesnoindustrijski tehnik, vodja poslovne enote v DO Slove-nijales-Trgovina, tozd Inženiring in oprema, Ljubljana; Janko Kušar, 1929, diplomirani politolog, član izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana; Albin Luzar, 1925, upokojenec iz Novega mesta; Stane Markič, 1928, diplomirani pravnik, član predsedstva SR Slovenije; Mira Marko. 1941. vodja knjigovodstva reprodukcijske verige v sozdu ABC Pomurka, KKK Gornja Radgona. delovna skupnost skupnih služb; Čedomir Mokole, 1926, višja izobrazba, družbenopolitični delavec iz Ijub-Ijane; Helena Ošlak, 1940, vzgojiteljica v delavnici pod posebnimi pogoji v Zavodu za delovno usposabljanje mladine Črna na Koroškem; Viljem Pahor, 1932, višji upravni delavec, sekretar sa-moupravhe interesne skupnosti za obrambo pred točo Nova Gorica; Franc Pal. 1927, ekonomist, vodja splošno-kadrov-skega sektorja v INA Nafta. Lendava; Miran Potrč. 1938 diplomirani pravnik, vodja delegacije Skupščine SRS v zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ; Franc Prelesnik. 1948. strojni tehnik, vodja oddelka organizacije v delovni skupnosti skupnih služb Ri-ko. Ribnica; Poudarki iz govora Mihe Ravnika • Ob reševanju aktualnih vprašanj in problemov bi morali v vsako delo vnesti več poudarka razvojni usmeritvi delovnih organizacij in naše družbe kot celote, ki mora biti družbeno utemeljena in propul-zivna. Sindikat ne more bežati od teh nalog, saj so v globokem interesu delavcev, so pogoj za uresničevanje socialističnega samoupravljanja in ustavne vloge ter položaja delavcev. Delovati moramo tako, da bodo sistemski zakoni in ukrepi ekonomske politike zagotavljali možnosti za kvalitetnejše delo, delovanje ekonomskih kriterijev kot merila za oceno gospodarjenja, ki bodo z ekonomsko prisilo spreminjali razmere, ločevali dobro delo od slabega in odpravljali ovire, ki onemogočajo delovanje v tej smeri. • Vse to pomeni učinkovitejše gospodarjenje, opiranje na lastne sile. Pomeni tudi ustvarjanje boljših možnosti za hitrejši razvoj vsake organizacije združenega dela in vse družbe za lažje delo in boljše življenje ter socialno in materialno varnost delavcev in njihovih družin. Z uvajanjem sodobnih tehnologij, sodobnih oblik organizacije dela, varnejšega in humanejšega delovnega okolja, z varovanjem naravnega okolja in razvijanjem kulture dela in življenja, bomo tudi pospešili proces osvobajanja dela kot zgodovinskega cilja in interesa delavskega razreda. • Seveda to ni samo naloga Zveze sindikatov, ampak tudi naloga vseh organiziranih socialističnih subjektivnih sil in drugih družbenih dejavnikov. Tega zlasti ne bo mogoče doseči, če ne bomo spodbujali hitrejšega razvoja znanstvenoraziskovalne dejavnosti in množične inovacijske dejavnosti delavcev. Izpolnitev teh nalog bo edino merilo naše uspešnosti! • V zvezi sindikatov bomo svoje delo ocenjevali in krepili zlasti v dveh smereh. Z organiziranim političnim delovanjem organizacij in organov zveze sindikatov bomo usposabljali in vzpodbujali članstvo za tako delovanje, ki bo krepilo družbenoekonomski položaj delavca, izboljševalo učinkovitost gospodarjenja in s tem obvladovalo in premagovalo sedanje gospodarske in družbene razmere. Predvsem pa moramo zagotoviti vpliv članstva na vodstva in njihov nadzor nad uveljavljanjem dogovorjenega in sprejetega, kar je pogoj za uveljavljanje naše individualne in kolektivne neposredne odgovornosti članstvu. To je bila prav tako ena od temeljnih zahtev sindikalnega kongresa. • Veliko bolj kot doslej bomo krepili strokovno delo ter strokovno pomoč in svetovanje organizacijam združenega dela, ob opori na raziskovalno delo in znanost. Stane Purg, 1951, strojni tehnik, tehnolog razvoja v Sladkogorski tovarni papirja. Sladki vrh; Andrej Radej. 1939, glavni jamski poslovodja v tozdu Rudnik rjavega premoga Zagorje ob Savi. Angelca Rozman. 1943 administrativna delavka v delovni skupnosti skupnih služb v Merkurju. Kranj: Metod Sekirnik, 1932, diplomirani inženir gozdarstva, vodja gozdarskega obrata v Lesni Slovenj Gradec; Branko Smole. -1941. diplomirani industrijski pedagog, predsednik Skupščine občine Maribor-Rotovž; Julij Škrinjar. 1937. načelnik oddelka za LO in DS občine Črnomelj: Ivan Trebše. 1940. promet-no-transportni tehnik, vodja splošno-kadrovske službe v ŽTO. tozd za promet. Maribor; Adam Vahčič. 1930. inženir organizacije dela. vodja splošnega sektorja tozd Elektro Celje, tozd Elektro-distribucija Krško: Slavko Virant. 1926. bar-var. mojster barvarne v Tek-stilindusu. tozd Plemenitil-nica, Kranj; Franci Vrbnjak. 1930. sekretar medobčinskega sveta Zveze sindikatov za celjsko območje. OD ČETRTKA DO ČETRTKA Pripravijo: Andrej Agnič JESENICE ,. | Na seji sveta za vprašanja uveljavljanja socialističnih ,. j^oupravnih družbenoekonomskih odnosov so na Jese-.1Cah govorili o konfliktnih situacijah v organizacijah zdru-j. :etlega dela. Na toliko zato, ker bi imeli v občini poplavo r Miljenih sestankov in štrajkov, ampak zato. da bi se tej I Poplavi ali modni muhi, kot jo marsikje že imenujejo. L^Snili. Sindikalne aktiviste v osnovnih organizacijah bi -j j [Ž pripravili na vlogo, ki jo ima sindikat v takih primerih. , Oljene sestanke so imeli v komunalnem podjetju, Inte-£ j^ovih delavnicah in čistilnem servisu v bolnišnici, ven-V )■ ! ar kaj bolj resnega doslej ni bilo. Seveda so razčlenili ,2roke za takšne zaplete in lahko bi rekli, da so povsod j. ‘uščili skoraj edinega in to je neobveščenost delavcev, ki A se seveda kaže v različnih oblikah. Ugotovili so tudi. da ž; kjer je sindikat neposredno povezan z delavci, do pajkov oziroma izsiljenih sestankov skoraj ne more priti. sindikat »izsili« rešitev problema ali pa posreduje j: Kktivne podatke. Kot je povedal predsednik občinskega Mikalnega sveta Marjan Drolc, tudi predsedniki osnov . organizacij ne vedo, kakšna je njihova vloga v takih 'rrierih. Dogovorili so se, da bodo spodbudili osnovne 'J j j §an*7-acye’ da ponovno proučijo svoje samoupravne akte. • oo v njih jasno predeljena vloga sindikata v konfliktnih Nacijah. ^OVO MESTO S-Na posvetu predsednikov osnovnih organizacij Zveze ‘■‘'Jikatov Slovenije so v Novem mestuobravnavaligospo- darski položaj delovnih organizacij v občini v lanskem letu in prvih treh letošnjih mesecih. Za letos se lahko pohvalijo z boljšim izvozom ih boljšim pokrivanjem uvoza z izvozom. To pa pri marsikateri delovni organizaciji povzroča težave pri dohodku. Novoles ima zaradi tega izgubo. Kot v vsem slovenskem gospodarstvu tudi v novomeški občini osebni dohodki naraščajo hitreje kot proizvodnja. Namesto desetih odtotkov zaostaja le 8,5 odstotka. Prav zato so sprejeli tudi sklepe, ki naj bi spravili osebne dohodke v dogovorjene meje in dogovorjeno oblikovanje. Vztrajali bodo pri desetih odstotkih zaostajanja, preverjali, ali so delovne organizacije podpisale samoupravni sporazum o delitvi in ali se ga držijo. Nagrajevanja po delu naj bi se odločneje lotili tudi za delavce v težjih delovnih razmerah, za ustvarjalno delo in poslovodne organe. V vsaki delovni organizaciji naj bi bil vsaj en delavec, ki bi obvladoval »tehnologijo« osebnih dohodkov. Med drugim so se tudi dogovorili, da bodo dokončno uskladili osebne dohodke v družbenih dejavnostih z OD v gospodarstvu. Največje probleme imajo sedaj v srednjem šolstvu. PTUJ Na seji predsedstva in sveta občinskega sindikalnega sveta Ptuj so pred prazniki ugotavljali, da gospodarski položaj v lanskem letu in v letošnjem prvem trimesečju«rti zadovoljiv. Načrt so dosegli le 98,6-odtotno. kot povsod so osebni dohodki rasli hitreje, kot bi smeli. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Stanko Debeljak pa je povedal, da so imeli še vedno tri do štiri tisoč delavcev v trgovini, tekstilni industriji, gradbeništvu in deloma v kovinskopredelovalni industriji, z osebnim dohodkom pod štirideset tisoč dinarjev. Tudi z obravnavo zaključnih računov niso bili najbolj zadovoljni, saj skoraj tretjina delovnih organizacij ali bolje rečeno vodilnih v teh delovnih organizacij ni pripravilo zadovoljivih poročil. Sedaj pripravljajo ukrepe, da bi enkrat za vselej odpravili pomanjkljivosti. MARIBOR TABOR Na skupni seji občinskega sindikalnega sveta in občinske konference SZDL so ocenili gospodarjenje, s katerim pa vsaj na začetku letošnjega leta niso zadovoljni, saj je celo za 2.5 odstotka slabše kot v enakem obdobju lani. Ugotovili so, da je to stara bolezen, ki ima vzroke v bolezninah, ki so največje v teh mesecih; v prenašanju letnih dopustov na začetek leta; izogibanju -grosistov, da bi prek novega leta držali v skladiščih zaloge ter največ zaradi nove devizne zakonodaje, ki je Zavrla sklepanje pogodb v zunanji trgovini. Prav tako pa tudi zaradi prepočasnega prilagajanja poslovodnih sestavov novim predpisom. In ne nazadnje, kot jc dejal Vladimir Haas. tudi statistični podatki niso odraz dejanskega stanja. Da bi uskladili^statistične in dejanske podatke, se bodo predsedniki osnovnih organizacij večjih delovnih organizacij sestali vsak mesec in te podatke primerjali in dopolnili, da bi tako pomagali dvigniti storilnost. Usklajeni podatki, vsaj tako pričakujejo, bodo pokazali na slabe točke in na notranje rezerve. SEDEM PNI V sindikatih ; ^ Delavska enotnost ^ i Pogovor o sindikalnih nalogah z Jožetom Mikličem, sekretarjem ROS delavcev v tekstilni in usnjarski industriji TKALKE IN PREDICE PREJ V POKOJ? »Če bomo v tem mandatnem obdobju opravili vsaj najbolj pomembne naloge, te pa so reševanje družbenogospodarskega položaja delavcev, njihovega socialnega položaja, delovnih in življenjskih razmer, bomo lahko dejali, da je sindikat delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne dejavnosti opravičil zaupanje delavcev,« nam je ob koncu našega razgovora o nalogah sindikata dejal Jože Miklič, sekretar RO omenjenega sindikata. Naloge, ki smo jih pred tem v daljšem pogovoru razčlenili, dokazujejo, da sekretar ROS tekstila in usnjarske industrije ni bil pretirano skromen, ampak samo stvaren: naloge sindikata so predvsem težavne, zaradi družbenoekonomskih razmer, v kakršnih živimo in bomo živeli v prihodnje. Sindikat bo sicer imel nekaj več možnosti kljubovati težavnim razmeram, saj bodo njegove odločitve bolj kot doslej podprte s strokovnimi ocenami, pa tudi izobrazbena raven članov republiškega odbora je zelo visoka, celo višja kot v samem republiškem svetu. Ob tesnejšem sodelovanju s strokovnimi službami v svetu RS in drugimi, zunaj sindikatov (na primer z zbornico) bo geslo »dobra strokovna rešitev je - dobra politična odločitev« laže uresničljivo. Zaradi zapletenega položaja pa delo kajpak ne bo lahko, celo ob dobrih pripravah in velikem prizadevanju sindikalnih delavcev ne. »Že kar na prvi seji republiškega odbora smo zato za člane pripravili krajši seminar o najbolj aktualnih nalogah našega sindikata,« je pogovor začel Jože Miklič. »Nekatere, na primer potrebo po siljenju inovativne dejavnosti, o razvojnih načrtih doleta2000,o nalogah pri go- spodarskih stikih s tujino pa smo takoj tudi podrobneje razčlenili.« Naloge sindikata pa je težko razvrstiti po točkah, kajti, kot smo razbrali iz pogovora, se med seboj zelo močno prepletajo, druga naloga sledi prvi, tretja je logično nadaljevanje druge.. . Če se dotakneš družbenoekonomskega položaja obeh dejavnosti, tekstilne in usnjarsko predelovalne (ali pa katere koli druge), ne moreš mimo najnovejših zakonskih predpisov o gospodarskih odnosih s tujino. Obenem pa se spotakneš ob preveliko vtikanje administracije v gospodarjenje, katerega posledice so zmanjšana akumula-tivnost delovnih organizacij, slabši izvozni dosežki, nizki osebni dohodki, neskladje med cenami in nenazadnje precejšnje izgube. Tesno s temi vprašanji pa so povezane tudi življenjske in delovne razmere, nočno delo žensk beneficirana delovna doba za tkalke, predice in nekatere druge poklice. Zaletiš se v kadrovsko politiko, pa v izobraževanje. Skratka, sklepna misel Jožeta Mikliča, ki smo jo zapisali v uvodu, nikakor ni pretiravanje s skrbmi, ampak stvaren pogled na naloge in možnosti, da bi jih opravili. »Naš boj proti poslabšanju družbenoekonomskega položaja delavcev bomo torej bili na zelo široki fronti,« je nadaljeval Jože Miklič. »Kako? Z vsem orožjem, ki ga imamo v sindikatih, predvsem pa na podlagi strokovnih analiz. Stališča bomo posredovali prek našega strokovnega sindikata na zvezni ravni, prek sveta ZSJ in prek splošnega združenja tekstilne ter usnjar-skopredelovalne industrije. V delovnih orgnizacijah pa bomo prek osnovnih organizacij sindikata spodbujali razčlenjevanje razmer in iskanje tistih notranjih rezerv, ki bi lahko izboljšale položaj. Na primer: del naših moči bomo usmerili v zmanjševanje razlik med dohodkom na delavca in osebnimi dohodki v delovnih organizacijah. Ponekod so razlike v osebnih dohodkih med najboljšo in najslabšo orgnizacijo v dejavnosti skoraj dvakratne, pri dohodku na delavca pa v istem primeru celo štirikratne.« Republiški odbor se bo, kot je dejal sekretar ROS, odločno postavil po robu tistim kolektivom, ki bodo hoteli povečevati proizvodnjo z večjim obsegom fizičnega dela in nizkimi osebnimi dohodki. V slovenski tekstilni industriji je precej delovnih organizacij, ki so zrele za temeljit preustroj, toda za to so potrebni tudi primerni kadri. Marsikaterega direktoija je čas prehitel. .. Poseben problem je izobraževanje, zlasti oprema tekstilnih šol in dodatno strokovno izobraževanje, zlasti oprema tekstilnih šol in dodatno strokovno izobraževanje, ki ga je po novem moč plačevati le iz sklada skupne porabe. Sindikat je tu šel v akciji, pri prvi je industrija pripravljena prispevati denar za sodobno opremo šol, druga še »visi«. »Ima pa naš sindikat dve črni točki, za kateri ne vem, kako in kdaj jih bomo izbrisali«, je Miklič prešel na delovne in življenjske razmere delavcev. »Prva je nočno delo žensk, ki še kljub mednarodni konvenciji, ki jo je podpisala tudi Jugoslavija, širi. Priznam, v sindikati smo bili nemara doslej Pre’ malo odločni v boju zope‘ nočno delo žensk. Zdaj lak' ko požar gasimo kvečjemu5 prepričevanjem da naj vpeljujejo nočnega del3 žensk tam, kjer so delovne razmere že tako težke. primer, šivilje najbrž ne zmorejo »čepeti« za strojen1 vso noč. Zadevo poskušam0 omiliti tudi s skrajšanim de-lovnim časom in uvajanjem še drugih prednosti za no°' ne delavke (daljši dopust1-preventivno zdravljenje, viS' ja vrednost nočnega dela)-“ Druga stvar je beneficim na delovna doba. Zgodba J£ predolga, da bi jo ponavlja11-dodcgmo le, da sb se sindik3' ti odločili, da bodo letos p°' stavili piko na »i«. Odločitev mora pasti, takšna ali drU' gačna. P ji P P s Boris Ruge^ "j j’ „ g C ŽENSKE IN DISKRIMINACIJA avtorice: Maca Jogan, Jasna Fischer, Polona Končar, Mafi Košak, Tanja Rener, Katja Boh, Vida Miloševič. z s v v c t »Morda bog ve. Ne rečem, da je, toda če je, potem ni dober-kajti zakaj je ustvaril žensko?« je pred mnogimi leti zaupala neka Afričanka angleški bojevnici za žensko enakopravnost O. Schreiner. Ali je še kaj žensk po svetu, ki mislijo tako kot ta Afričanka? Je socializem, ki se ob mnogih ovirah vendarle uveljavlja kot zasnova drugačnega življenja, izoblikoval bolj humane razmere za položaj žensk? cena 1985 din MOLK JE ZLATO -PREGOVOR, KI NE BI SMEL DRŽATI -----------—_____________________________________k Republiški odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije ! CENE TUJCEV NE PRIVLAČIJO VEČ lil X Ko je komisija za inventivno dejavnost pri ROS gozdarjev in lesarjev pripravila vprašalnik o inovacijski dejavnosti, je nanj odgovorilo 55 organizacij združenega dela s 40.860 zaposlenimi. Vsi skupaj so zmogli 799 inventivnih predlogov, kar ni niti za 2 odstotka. Normativne akte za to dejavnost ima urejene le dobra polovica organizacij, 33 odstotkov organizacij sploh nima inovacijskih predlogov, gospodarsko korist so dosegli le v 48 odstotkih organizacij, 9 odstotkov jih ima človek, ki se z inovativnostjo poklicno ukvarja, v 69 odstotkih delujejo komisije . .. Vsa čast sindikatu, ki si iz leta v leto prizadeva za živahnejšo inovacijsko dejavnost. Toda očitno je to premalo. O tem ne pričajo le zgornje številke. Še trdnejši dokaz je položaj slovenske lesne industrije, ki brede v vse večjo zagato in vzrok v največji meri išče le v napačnih ukrepih države. Bog ne daj, da bi skušali zagovarjati devizno zakonodajo ali politiko cen. Toda da to ne more biti edini vzrok težav, je gotovo res. To potrjuje najnižja cena za kubik predelanega lesa. ki jo naši lesarji dobijo v tujini. Vsi konkurenti so daleč pred njimi. Gotovo bi se jim z več inovativnosti vsaj približali. Sicer pa to sploh ne velja le za lesno industrijo. Vsa dežela se je znašla pred nujnim prehodom v inovacijsko družbo. Na vseh področjih! Zavest o tej nujnosti obstoji, vsaj na papirju. Drugo vprašanje je, koliko smo za ta korak pripravljeni. Vrsta akcij, ukrepov, opredelitev (tudi na letošnjih kongresih) sicer zbuja upanje. Toda . .. Magister Edvard Kobal, gost kongresa ZSMS v Krškem, o tem meni takole: »Sicer optimistični načrti glede temeljnih in dolgoročnih raziskav za vzdrževanje neobhodne ravni osnovnega znanja ter nacionalni program za preseganje tehnološkega zaostajanja ne dajejo osnove za resničen začetek procesa oblikovanja nujno potrebne inovativne družbe.« Edvard Kobal je svojo trditev seveda podkrepil. Opozoril je na napačno pojmovanje, da bo družba načeloma inovativna že, če bodo sposobni in inovativni strokovnjaki in znanstveniki. Žal nobeni načrti ne vsebujejo usposabljanja delovnih ljudi in občanov za kvalificirano odločanje o znanstvenih vprašanjih. Čeprav res nimajo neposrednega stika z znanostjo pa so samouprav-Ijalci. In ali ni vloga samoupravnega odločanja prav v sprožanju pobud in procesov, ki bi družbi pomagali obvladati družbeno ekonomski položaj, načrtovani razvoj, inovirati organizacijo industrijske proizvodnje, dajati politične pobude?! Ker tega ni, je toliko večja nevarnost načrtnega manipuliranja v imenu delavskega razreda in socialistične samoupravne družbe. »Posledice takšne »nepismenosti« opažamo tudi pri najodgovornejših: V napačni selekciji administrativnih delavcev, ki ne delajo neposredno s stroko, v premalo premišljenih načrtih preseganja znanstveno tehnološkega zaostanka, obremenjevanju strokovnjakov in znanstvenikov z deli, ki s stroko nimajo zveze, v napačno načrtovani razvojni strategiji...« Le toliko, da bi članek ne izzvenel le kot kritika lesne industrije. Gre za to, da vsepovsod končno že zaveje nov veter. Da bo konec načrtnega podpiranja oportunizma. nesposobnosti, da bo konec strahu pred vsem. kar je novo, nenavadno. Da se bo misliti s svojo glavo bolj splačalo kot kimati. Saj to so vendarle prvine samoupravljanja in tudi edini možni prvi korak, brez katerega bo lajnanje o prehodu v inovacijsko družbo sicer glasen, a prazen ton. Ciril Brajer Gradimo lahko le na večji kakovosti ponudbe in boljših { storitvah 1 Ne glede na obsežni dnevni red je bila na drugi seji republiškega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije spet najpomembnejša razprava o poslovnih rezultatih in o pogojih za gospodarjenje v letošnjem letu. Na dlani namreč je. da nekaterim žgočim vprašanjem na tem področju gospodarstva, nismo kos in da smo v zadnjem času nekatere stvari prav pošteno zamotali, namesto da bi jih poenostavili in omogočili delavcem v gostinstvu in turizmu za trdo delo ob petkih in svetkih tudi ustrezno spodbudo. Novi devizni zakon. ki organizacije združenega dela ne spodbuja več k »najčistejšemu« izvozu, je le eno izmed poglavij. Pereče, zelo pereče je na primer še vedno ali celo vse bolj vprašanje nagrajevanja. Vemo. kako je z dohodki v gospodarstvu in da živi veliko delavcev precej slabo, mnogi pa prav mizerno. To poudarjamo samo zato. da bi osvetlili socialni položaj slovanskega gostinca. Lani so bili namreč povprečni osebni dohodki gostinskih in turističnih delavcev za 12 odstotkov nižji od prejemkov v gospodarstvu, samo v zdra- viliškem turizmu pa celo za 18 odstotkov nižji. Zato ni naključje, da kuharji, natakarji. sobarice, receptorji in mnogi drugi iščejo delo v tovarni. Sposobni odhajajo, najboljši se poslavljajo in si iščejo večji kos kruha. Zato je tudi težko pričakovati boljše storitve v tej gospodarski dejavnosti, če ljudje niso spodbujeni za boljše delo in jim je delo v hotelu bolj odskočna deska kot pa prihodnost in socialna varnost. Pretiravamo? Poglejmo: gostinci v gornjesavski dolini so lani zaslužili pop-vrečno manj kot 50 tisočakov na mesec. Največji povprečni mesečni prejemek je bil 57. najmanjši pa komaj 36 tisoč dinarjev. Podobno je bilo lani na območju Celja. kjer je bil povprečni osebni dohodek le 41 tisočakov. Seveda se ob tem vsiljuje vprašanje, če od tako plačanih delavcev lahko zahtevamo enako kakovostne usluge, kot jih nudijo naši konkurentje onstraTi meje. Pa smo tam. bi lahko dejali. Promet oziroma napovedi, ki so bile za letošnje leto zelo ugodne, so sredi maja že bistveno manj. »Navala« je manj. odpovedi veliko. V celoti, dobesedno v celoti so denimo zatajili gostje lZ Združenih držav Amerik6-Pravijo in ugotavljajo, da s° v Evropi vojna, terorizem in vrhu vsega tudi radioakth; no žarčenje. Zato je onkraj luže vse pogostejše gesl°-»bolje, da preživite počitn1' ce doma. kot da umrete v EvTopi«. Skratka, kar naenkrat za' nimanja za dopust ob našem sinjem Jadranu ni več tok ko. kot smo računali. Vzr6 kov je veliko, med poglavk nega na moramo gotovo uv-r ■stiti tudi cene. ki od leto5 dalje v primerjavi z drug1011 turističnimi deželami spl011 niso več konkurenčne. P°' stali smo dragi kot Grk1 Španci, morda celo AvstnJ ci. naše usluge, storitve. P° nudba in podobno pa so ta ko-tako. Zato opozarjajo lZ vedenci. da če ne bomo za res visoko zavihali rokav'6' in posvetili kakovosti štor1 vost tev vso potrebno pozorn bomo letos zgubili precej gostov in iztržili od turizm manj. kot smo načrtoval Na dlani je namreč, da nas cene ne vlečejo več in da 5 lahko obdržimo na povr.sJ1 le z boljšim delom in vek^ voljo, da vedno in P°vS.0 ustrežemo zahtevam in z Ijam gostov. Andrej UlaS Po SLEDEH DOGOVARJANJA Ljubljana, 9. maj 1986 Delavska enotnost 7 Hitrejši razvoj manj razvitih je prednostna naloga POMOČ MANJ RAZVITIM NE BO UČINKOVITA, DOKLER JO BO USMERJALA ZAKONSKA PRISILA Republiški sindikalni in Partijski kongresi ter pokra-Ppske konference se seveda n‘so mogli ogniti vpraša-ajem hitrejšega razvoja gozdarsko manj razvitih republik in pokrajine Kosovo, ta in tam so tej vroči temi Jugoslovanskega družbenega vsakdanjika namenili več Pozornosti in tako tudi najavi, da bo na zveznih kongresih moč slišati marsikaj Zimivega in verjetno tudi svojevrsten dialog med raznimi in nerazvitimi, ki se vse prepogosto sprevrže v obtoževanje, kdo da koga izkorišča. Marko Orlandič, dosedaji Predsednik CK ZK Črne go-re in kandidat za člana pred-?.edstva CK ZKJ je že s svo-Jjrn referatom na kongresu crnogorskih komunistov na-Javil razpravo o teh vprašanjih, kajti med drugim je de-|ai, da se nacionalizem kaže judi v gospodarstvu, v tako lrOenovanih nacionalnih ekonomijah in teoriji čistih Zunov. Pustimo ob strani takšne in podobne politične °znake, ki le zamegljujejo Prave razmere. V ozadju pa Se slej kot prej skriva stara Politika razvoja in gospodar-lonja z družbenimi sredstvi z napajanjem zveznega sklada 'n razporejanjem sredstev, M ne daje potrebnih gospodarskih učinkov. - Le-teh Pa tudi ne bo tako dolgo, dokler ne bo zares čistih računov, dokler bo veljala zakonca prisila za spodbujenja nitrejšega razvoja gospodarno manj razvitih, ne pa Predvsem ekonomska spodbuda vseh za skupno sodelo-vanje in naložbe. Solidarnost ni prava Podlaga za napredek ^ako v mednarodnem svetu kot tudi v sleherni nacionalni ekonomiji zmaguje spoznanje, da sta gospodarski razvoj in dinamika razvoja 0dvisna od postopnega nranjsevanja razvojnih ra-dik. Vzroke zanje, od zgodo-jonskih in drugih, pa je tre-Pa iskati v družbenoekonomskih odnosih. Prven-stveno velja, da moramo Upoštevati spoznanje, da trg oziroma odnosi na njem in v uelitvi razvitejšim objektivno in ekonomsko nujno za-gotavljajo večji dohodek Slede na vloženo delo, ven-Usr zategadelj ni treba upri-nrjati lova na čarovnice, emveč s pametno ekonom-ko politiko uravnavati razvojna pota države tako, da se . odo lahko vsi hitreje razvi-■Jnli, ne pa da se dogaja, kot Prepogosto pri nas, da ko-| , Ju, ki je ta čas edini sposo-. ,,en. potegniti gospodarsi : j 02 iz blata, še več naložili in • ! , ategadelj crkava ravno tako j tisti, ki se še ni navadil i L02.Ri’ pa smo ga s svojo am-? ^ lcioznostjo prehitro obre-j I ■nonili. Solidarnost je sama , P° sebi lepa stvar, vendar pa , 2aS°tovo ni prava podlaga j a ravoj, zlasti ne za gospo-. askega. V prizadevanjih za jPukomernejši razvoj ne gre , j: 2a socialni in politični mo-I V’ niti ne le za ekonomske- ga, pač pa za njihovo medsebojno odvisnost in učinkovanje in za skladnost gospodarskih in družbenopolitičnih ciljev. Praksa kaže -upamo, da smo to spoznanje vendarle dojeli - da če bi o hitrejšem razvoju manj razvitih govorili le kot o solidarnosti združenega dela, potlej razvitejši v tem ne bi videli neposredno ne družbenega ne ekonomskega cilja in interesa, pomoč manj razvitim pa povsem normalno razumeli kot breme, ki ga je treba plačati. Dvajsetletnica zveznega sklada Lani je minilo dvajset let, odkar deluje zvezni sklad za spodbujanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin. Od čistega razdeljevalca zbranih sredstev se je po mučnih in težkih razpravah vendarle prelevil v gospodarsko učinkovitejšo ustanovo, ki mora predvsem spodbujati neposredno združevanje dela in sredstev med organizacijami združenega dela razvitih in manj razvitih. Bržkone je to svojevrsten odgovor tudi tistim zagovornikom centraliziranih sredstev in etatističnega odločanja o njih po deležih v republikah in pokrajini Kosovo, kije z inter-venističnimi ukrepi, s subjektivizmom in voluntarizmom ter poudarjanjem predvsem solidarnostnih prvin zelo oslabili učinkovanje ekonomskih zakonitosti in delovanje trga tudi na tem področju. Dohodek zategadelj ni bil tista objektivna meja, ki bi veljala, ko je šlo za odločitve o razvoju na mi-kro in makro ravni. Toda kljub lepim zamislim se tudi nova zasnova delovanja sklada ne uresničuje tako. kot bi pričakovali. Dobršen del krivde za to nosijo seveda sedanje zaostrene gospodarske in politične razmere, osiromašena akumulacija tudi v razvitejših predelih države, in bržkone slabo gospodarjenje z družbenimi sredstvi, ki so se prek sklada usmerile v manj razvita območja. Le petina denarja v prave roke Že samo dejstvo, da gre le petina denarja v dejansko nerazvite predele iz kluba manj razvitih republik in pokrajine Kosovo, zgovorno priča, da nekaj ni steklo, kot bi moralo, kajti štiri petine zadržijo v teh republikah in na Kosovu v razvitih središčih. Tako se denimo Banjaluka in Priština, ki nista sodili v krog nerazvitih, v resnici razvijata iz sredstev sklada. Kranj in Varaždin, denimo, pa si morata sama zagotoviti lastno akumulacijo za razvoj. Toda podatki tudi govore, da sta imeli Priština in Banjaluka kar šestkrat večjo rast zaposlovanja v zadnjih dvajsetih leth. vendar tudi dvakrat počasnejšo rast gospodarstva kot Varaždin in Kranj. Že to potrjuje, da denar iz sklada ni dal pravih rezultatov, še manj pa pričakovanih. Združevanje le dobiva vse večji pomen Čudna pota pretakanja sredstev iz zveznega sklada v preteklosti. posojanje sredstev v sklad s 4-odstot-no obrestno mero in odplačilni roki od 17 do 19 let -kar z drugimi besedami pomeni, da se ta sredstva sploh ne vračajo v sklad, seveda niso ravno spodbuda za temeljitejši preobrat v gospodarjenju s tem denarjem. Toda kljub temu dobiva vse večji pomen neposredno združevanje med organizacijami združenega dela z izkoriščanjem sredstev sklada. Če je v predpreteklem obdobju obseg teh sredstev znašal le nekaj čez dva odstotka. pa so podatki o preteklem srednjeročnem obdobju že zanimivejši, kajti ^iy skupna stalna sredstva skla-da so se oblikovala s stopnjo oro 1,86 odstotka od družbenega proizvoda Jugoslavije in od |_ tega je šla polovica za združevanje dela in sredstev delovnih organizacij, prestala polovica pa je bilo obvezno posojilo. Skupaj načrtovana sredstva Sklada za združevanje v obdobju od 1981 do 1985 Leta milijona dinarjev 1981 15.562.7 1982 22.516.5 1983 28.305.8 1984 41.993.4 1985 79.109.4 Skupaj: 187.487.8 V minulem obdobju je bilo sprejetih 707 samoupravnih sporazumov ter vloženih 124.880 milijonov dinarjev ali 66.6 odstotka od načrto- vanih sredstev za združevanje, od tega pa je bilo vplačanih 79 odstotkov sredstev'. Po republikah in pokrajini je seveda odnos do takšnega sodelovanja različen in priznati je treba, da v sistemu ni dovolj spodbudnih dejavnikov za takšno obliko sodelovanja. Med njimi v nerazvitih predelih omenjajo predvsem, da se vsako leto precejšen del sredstev sklada, ki so namenjena za združevanje predolgo zadržuje pri vplačnikih ali drugih uporabnikih družbenih sredstev, da bi jih potlej ob koncu leta vplačali kot obvezno posojilo. Primanjkuje tudi denar za dokončanje naložb, kar pripomore k prekoračitvam. Premalo pa je tudi pobud in kakovostnih programov, na osnovi katerih bi vse leto angažirali sredstva združevanja. Kakor koli že, verjetno se vse bolj prebija spoznanja, daje moč kakovostno razvijati gospodarstva manj razvitih republik in pokrajine Kosovo v pretežni meri z združevanjem dela in sredstev. Takšno razmišljanje je prevladalo tudi v skupščini zveznega sklada, ki ji je minulo leto predsedoval dr. Tone Krašovec. Sprejeli so opredelitev, da je rešitev v večjem združevanju na dohodkovnih temeljih, kar razumemo. da organizacije združenega dela. ki združujejo sredstva na podlagi skupnega interesa pri vsakem programu sporazumno urejajo pogoje za vlaganje tudi s sredstvi sklada ob polnem tveganju za učinkovitost teh naložb od začetka del do proizvodnje in zagotovitve pričakovanih učinkov. Ko so sklenjeni sporazumi na posojilni osnovi, bi kazalo najprej preučiti možnosti za njihovo spremembo na dohodkovne odnose, razen tedaj, ko je značaj naložbe. da jo je smotrneje opreti na posojila. Tudi v tem primeru je treba urediti obojestranska odgovornost za tveganje in učinkovitost skupnega gospodarskega objekta, skladno s predpisi o investicijah. Brez čistih računov ni pravega sodelovanja Marsikaj bo treba storiti tudi v sistemu komuniciranja za večje sodelovanje strokovnih ustanov pri spremljanju in načrtovanju skupnih naložb in predvsem večjo samostojnost organizacij združenega dela. ki naj same odločajo o naložbeni politiki in so za svoje odločitve tudi odgovorne. Vse to je kajpak povezano s čistimi računi, kajti brez njih ni dobrega sodelovanja. Prostor za različne »izrne" bo ob takšnem sodelovanju zožen, gospodarstvo manj razvitih pa se bo bolje razvijalo in hitreje reševalo tudi vprašanja zaposlovanja kot doslej, ko so v manj razvitih odločali le za kapitalno intenzivne naložbe, vlagali predvsem v infrastrukturo in tako dobršen del od 1.356.8 milijarde dinarjev, ki so jih porabili v minulih dvajsetih letih iz sklada, tudi zafrčkali. Če so v minulem petletnem obdobju manj razviti dobili skoraj 400 milijard dinarjev za razvoj in zgradili 3600 objektov. potlej se solidarnost kaže v ugodni luči. Pa tudi prav je tako. kajti skupni razvoj je stvar vseh. predvsem pa delavskega razreda, ki ne potrebuje skrbnikov pri odločanju o svoji naložbeni politiki. Marjan Horvat št. 36 šili nlfttiflfcia torno aKttiaBfa istiiet Gojko Stanič: KAKO NAPREJ Pomisleki ob osnutkih dokumentov, ki obravnavajo pota preseganja krize Cena 685.- din Avtor celotni družbeni prostor presoja z vidika ciljev in kriterijev, ki so postavljeni in obče sprejeti. Brošura vstopa v politični prostor, ki ga obvladuje priprava na kongrese družbenopolitičnih organizacij, mrzlična iskanja nadaljnjih poti za uresničevanje programa stabilizacije in kritične razprave, kako naj bi se razvijala naša celotna skupnost v prihajajočem obdobju. S konkretnimi pobudami v smeri, kako spreminjati razmere, obnašanje in kako oblikovati določene vrednosti - moralne, razvojne in politične -kriterije, bo koristen in izzivalen pripomoček tistim, ki bodo v naslednjih mesecih razpravljali, kako oblikovati poti v prihodnost. Pri Delavski enotnosti, Ljubljana, Celovška 43, nepreklicno naročamo izvod(ov) I | brošure Praznovanje 1. maja na Slovenskem in ... izvod(ov) brošure KAKO NAPREJ. I I Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika: ..........Naročeno, dne: Žig Podpis naročnika J L UUDJE MED LJUDMI Ljubljana, 9. maj 1986 Delavska enotnost 8 Deset dni radioaktivne more pri nas in na tujem NA IZPITU OB NEVARNOSTI Nesreča v jedrski elektrarni Černobil v Sovjetski zvezi. v noči od petka na soboto (25. in 26. aprila), je jasno pokazala. kako majhen, a kako usodno povezan je naš svet. Posledice nekoliko povečanega radioaktivnega sevanja zaradi te katastrofe je čutila malone vsa Evropa, ponekod bolj - v Skandinaviji, do ti učinki, bo namreč pokazal šele čas.« Kakšna je bila torej dejanska nevarnost, še ni docela jasno. Zato so tudi ocene različne, včasih nasprotujoče si. Nekateri, tudi sloviti znanstveniki, so opozarjali na najhujše, kot denimo v Švici živeči lanski Nobelov nagrajenec za fiziko prof. Normalna vrednost jakosti sevanja v okolju je od 0. 07 do 0,12 mikrosieverta na uro, 30. aprila pa je dosegla pri nas 0,40 mikrosieverta/h, naslednji dan, 1. maja 1,20, kar je bila najvišja jakost, dan pozneje 1,05, nato pa je začela po dnevih upadati: 0,85 mikrosieverta/h 3. maja, 0,70 dan pozneje, 0,55 petega maja, šestega 0,48 in sedmega 0,40. Vsebnost joda 131 v zraku, merjena z bequereli na kubični meter, pa se je od najvišje količine 24, kot so jo zabeležili 30. aprila in 1. maja, začela zniževati takole: 18 drugi in tretji dan v maju, 4. maja 7, 5. maja 5 in 6. maja 3, kar je mejna vrednost srednje letne koncentracije J-131 v zraku. Vzhodni Evropi in v osrčju celine - drugod pa manj -denimo v Zahodni Evropi. Odprla je kopico najrazličnejših vprašanj - informacijskih. pravnih, gospodarskih, kmetijskih in predvsem tistih. za katera smo še najbolj občutljivi, to je zdravstvenih. Teh minulih deset dni, ko je tudi nas zajela radioaktivna mora, se je zdelo, kot da ljudje opravljajo nekakšen izpit pri nevidni nevarnosti. Na izpitu pa so bili tudi najodgovornejši ljudje, izvedenci in drugi. »Pri tem gre dejansko za tako množičen preizkus na ljudeh, kakršen doslej še ni bil nikoli narejen,« pojasnuje docent dr. Dušan Šket s Patofiziolo-škega inštituta v Ljubljani. »Poznamo učinke velikih količin sevanja na velike skupine ljudi (Hirošima in Nagasaki). Ničesar pa ne vemo o tem, kakšni so učinki manjših doz sevanja na večje skupine ljudi. Kakšni bo- Carlo Rubbia, kije katastrofo v Černobilu primerjal z eksplozijo v Hirošimi. Drugi so spet menili, da je vsa panika odveč in da ni bilo nobene nevarnosti; tako trdi skupina izvedencev svetovne zdravstvene organizacije, ki so se zbrali v Kobenhav-nu. Na sredi pa je večina tistih, ki menijo, da nobena previdnost ni odveč pri stvareh, katerih končnih posledic ni mogoče docela predvideti. Ukrepi so predvsem preventivni Iz dneva v dan je bilo slišati ali mogoče prebrati poročila o ukrepih, ki se jih je treba držati zaradi radioaktivnega sevanja; prepoved uživanja presne zelenjave, prepoved pitja svežega mleka, prepoved paše živine na travnikih, prepoved igranja otrok v peskovnikih in podobno. »Naša poglavitna skrb v tem trenutku je zdravje ljudi,« nam je dejal dr. Dinko Leskovšek, predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo. Gre torej predvsem za preventivne ukrepe, s katerimi naj bi preprečili morebitne posledice. A da je bila to poglavitna tema pogovorov v minulih dneh, ni treba posebej govoriti. Ljudje so po katastrofi v černobilskem reaktorju kar naprej premlevali o tem, kakšne bi bile lahko posledice nevidnih padavin iz radioaktivnega oblaka za zdravje ljudi in za zdravje prihajajočih rodov. V trgovinah so razprodali zaloge alpskega mleka in celo mleka v prahu, pošle so kisle kumarice, vložena pesa, zamrznjena zelenjava in še bi lahko naštevali. V poznejših dnevih so se govoricam o možnih učinkih na zdravje ljudi pridružile še razprave o naraščajoči škodi zaradi uničene presne zelenjave, zaradi zaprtih meja za izvoz mesa in živine in podobno. Zahodne države Prva fotografija požara v JE Černobil sevanja v takšnih ali drugačnih enotah, pa radionuklidov, to je radiaktivnih delcev v ozračju in podobno. Naravno žarčenje v okolju Profesor dr. Horst Jung z Instituta za biofiziko in radiobiologijo univerze v Hamburgu pravi, da dobi človek z naravnim žarče-njem v okolju letno biološko dozo približno 110 milire-mov (1 milisievert je 100 mi-liremov). K temu je treba prišteti še običajna rentgenska in druga žarčenja, kakih 60 miliremov letno, kar je torej skupno približno 170 miliremov letno. Kaj se zgodi, če se ta količina poveča? Prof. Jung računa, da bi že pri podvojitvi naravnega žarčenja na dobrih 200 miliremov letno prišlo v prihodnjih 15 do 25 letih v ZR Nemčiji od 100 do Sedanja nesreča je opozorila, da ni celovitega mednarodnega nadzora jedrskih elektrarn. V jedrskih elektrarnah zunaj socialističnega tabora se je v 14 državah pripetilo od leta 1971 do danes skupno 151 nezgod. Zdaj deluje po svetu 306 jedrskih elektrarn, medtem ko 224 atomskih reaktorjev gradijo ali načrtujejo. Izmed 25 držav, ki imajo jedrske elektrarne, je deset držav v razvoju, do leta 2000 pa se bo njihovo število povečalo na 17. Po podatkih mednarodne agencije za atomsko energijo bi večina teh držav potrebovala pomoč od zunaj, če bi v kateri od njihovih nukleark prišlo do večje nezgode. so namreč v tem pogledu sprejele zelo ostre ukrepe, ki so prizadeli vse tiste države, nad katerimi seje potikal radioaktivni oblak. Pri tem seznanjanju z nevarnostjo pa so se ljudje še nečesa naučili - dotlej neznanih pojmov, kot so doze KNJIGA, KI BO PRIŠLA PRAV VSAKOMUR Dr. Ivo Belan obravnava v svoji knjigi JOGGING vse vidike tega svojevrstnega družbenega pojava našega časa. Tako opisuje razširjenost te športnorekreativ-ne dejavnosti pri nas in po svetu (posebej obdela najbolj znane teke in največje ljubitelje rekreativnega teka - jogginga v Jugoslaviji), obravnava tek z medicinskega stališča, pa tudi njegove učinke na splošno telesno in duševno kondicijo. Bralcu da obilo praktičnih nasvetov za vsak dan (trening, prehrana, poškodbe itd.). Dr. Ivo Belan pa ni samo velik popularizator rekreativnega teka, temveč tudi sam redno teče. Udeležil se je že cele vrste svetovno znanih maratonov (New York, Biel, Moskva, Atene, Rim idr.) V knjigi zanimivo opisuje razpoloženje na teh atraktivnih tekih. V prostem času se ukvarja tudi z medicinsko publicistiko. Poljudno medicinske prispevke objavlja redno v Borbi, Delu, Naši ženi, na zagrebškem radiu in drugod. Knjiga JOGGING vam bo v pomoč, če boste želeli z joggin-gom izboljšati svoje zdravstveno stanje in odkriti življenjsko radost. Knjigo lahko kupite v knjigarni Delavske enotnosti na Tavčarjevi 5 ali naročite na naslov: Delavska enotnost, 61000 Ljubljana. Celovška c. 43. 200 več tumorjev in kakšnih 20 primerov levkemije (krvnega raka). »Nihče pravzaprav ne ve tega, kako vpliva povečana radioaktivnost na organizem,« meni dr. Šket. »Strokovnjaki po svetu, ki se s tem intenzivno ukvarjajo, menijo, da je sleherno takšno povečanje radioaktivnosti docela odveč, oziroma, da se mu moramo izogniti. Po drugi strani pa predvidevajo, da pomeni že naravno sevanje samo in še zlasti sevanje v okviru dveh milisiever-tov oziroma 200 miliremov na leto za kakšen odstotek več rakavih obolenj.« To bi torej pomenilo, da ima že naravno sevanje škodljiv vpliv na okolje, ki pa ga je težko dokazati. »Rezultati na poskusnih živalih so pokazali, da pogostnost raka pač raste sorazmerno z dozo radioaktivnosti,« pojasni dr. Šket. Čim večja je doza radioaktivnost, več je torej primerov raka. Ali torej sploh obstaja takšna meja radioaktivnega sevanja, ki je docela nenevarna? »Ne vemo, ali takšen prag obstaja ali pa ga sploh ni,« razlaga dr. Šket. »Ta količina, za katero pravimo, da je varna, ni nič drugega kot s faktorjem tri povečano sevanje naravnega ozadja. Za ljudi pravimo, naj ne bi dobili več kot 5 milisievertov (500 miliremov) letno. To je mednarodna dogovorjena oziroma le približno postavljena meja.« To je torej približno trikrat večja radioaktivnost, kot jo sicer dobivamo iz naravnega ozadja. Štab je pravilno ukrepal Pregovor pravi, da ima strah velike oči. Zato smo dr. Šketa vprašali, kako ocenjuje ukrepe republiškega štaba za civilno zaščito. »Mislim, da je štab pravilno ukrepal. Če ljudje upoštevajo vsa navodila, ne hodijo po dežju, ne uživajo hrane in podobno, dejansko ni nevarnosti, da bi se količina joda 131 v organizmu bistveno povečala. Ta jod bo v naravi v 56 dneh popolnoma izginil, ostalo ga bo le še za kakšen odstotek. Mislim, da s tem jodom kakšnih posebnih težav sploh ne bo.« Znano je, da znatne količine joda 131 uporablja tudi medicina pri ugotavljanju in zdravljenju nekaterih bolezni. Sicer pa se ta jod izloča pri živalih predvsem v mleko. A vprašljivi so tudi drugi radioaktivni delci oziroma izotopi, kot denimo cezij in stroncij, ki so ju tudi našli med ostalimi radionuklidi, čeprav v izredno majhnih količinah. Nevarnejši od joda pa so predvsem zato. ker je njihova razpolovna doba kar 30 let. »Če je v okolju kaj cezija, se mu ne bomo mogli izogniti. saj bo prešel v prehrambeno verigo. Ima podobne lastnosti kot kalij in se na srečo ne kopiči v nobenem organu v telesu. Pojavi se v vsaki živi celici.« pravi dr. Šket. »Vprašanje pa je. koliko gaje in kakšna so razmerja. Znano je. da lahko cezij povzroči poškodbe (mutacije) celic, lahko pa povzroči tudi raka. Sploh pa je pri vsakem rentgenskem pregledu možnost, da lahko pride do okvare celice. Problem je ta: poškodba v celici ostane skrita, sploh je ni moč odkriti. Potem pa se iz tako poškodovane celice čez 20 ali 25 let razvije bolezen. Ne vemo sicer tega, ali se vsaka poškodba razvije majhnih količinah. Jod 131 pa seje tokrat prvič pojavil v tolikšnem obsegu v naselje-nih krajih. Atomske poskuse namreč opravljajo v puščavah, v zapuščenih in oddaljenih krajih, koder nekatere strupene snovi razpadejo prej, preden pridejo do ljudi- Število nanovo odkritih rakavih bolnikov narašča iz leta v leto. Zakaj? »Upoštevati je treba predvsem dvoje: podaljšanje življenjske dobe in vpliv različnih dejavnikov, ki pripeljejo do nastanka raka,« meni dr. Šket-»Za nekatere snovi vemo, ah so nevarne ali ne, malokdaj pa vemo, kako deluje njihova kombinacija v našem telesu. Gre za različne škodljive snovi v hrani, pa za zdravila. kajenje, alkohol, onesnažen zrak. Ali bo zdajšnja zvišana radioaktivnost vplivala na zdravje ljudi, ne vemo, saj izkušenj o tem nima nihče. Z gotovostjo pa lahko rečem, da bo več raka zaradi kajenja cigaret kot pa zaradi tega sevanja.« Problem v cigaretnem dimu so namreč tako imeno; vani aromatični policiklični ogljikovodiki. Ti se v organizmu spremenijo in povzročijo v celičnem jedru enako kvarne učinke kot ionizf rajoče žarčenje. Tveganje pri sevanju je drugačne narave. Dr. Šket je nevarnost, da bi lahko za sevanjem nekdo zbolel, takole slikovito opisal: »Če kupite srečko za 100 milijonov, po navadi ne boste nič zadeli. Toda nekdo bo zadel.« V takšnem razmišljanju o preventivnem ravnanju do nevidne nevarnosti okrog nas pa nismo bili osamljeni-Tudi naši sosedi. Avstrijci in Italijani, so sprejeli vrsto preventivnih ukrepov, ki naj bi obvarovali prebivalstvo pred kakršnimi koli morebitnimi posledicami. Italijani so že kmalu, 2. maja. prepovedali vsakršno uporabo listnate zelenjave za dva ted- Prvo jedrsko elektrarno so pognali leta 1956 v Veliki Britaniji, leto pozneje v ZDA in naslednje leto (1958) v ZSSR. Francija je bila četrta (leta 1959), leta 1962 pa so ji sledile Belgija, Kanada in ZR Nemčija. V naslednjih dveh desetletjih je v ta klub vstopilo še 16 držav, med njimi leta 1983 tudi Jugoslavija, ki sta ji leto pozneje sledili Brazilija in Južna Afrika. V tem letu načrtujejo nuklearke še v Mehiki in Romuniji, leta 1987 na Kubi. leta 1988 na Poljskem, leta 1990 v Egiptu in leta 1991 na Kitajskem, v Iraku, Libiji, na Tajskem in v Turčiji- v bolezen. Domnevamo, da ne. Zakaj? Vse celice organizma imajo namreč to sposobnost, da lahko popravijo poškodbe ali jih odstranijo.« Stari znanec cezij Sicer pa je cezij že stari znanec, zastrupljevalec okolja. V šestdesetih letih, ko je bila vrsta jedrskih poskusov v zemlji in zraku, seje v telesih ljudi količina cezija znatno dvignila. Prav tako tudi stroncija, kije še posebej nevaren. saj se kopiči v kosteh in povzroča propad kostnega mozga. Stroncij in cezij smo torej dobivali že prej. leta in leta, vendar v izredno na, do 16. maja, kar je dvakratni razpolovni čas joda 131 - čeprav je bila stopnja sevanja pri njih vseskozi nižja kot pri nas. Marija Frančeškin Za otroke in mladino STRIPI MIKIJA MUSTRA PO SLEDEH DOGOVARJANJA uubuana,, maJ i986 Delavska enotnost 9 Sindikalna nezaupnica vodilnim v ljubljanskem Agrostroju Radi bi pretrgali popkovino z ekstenzivnim gospodarjevem. na hitro (kolikor se to v teh razmerah seveda da) Preusmerjali industrijo, a Pkrati na vseh ravneh zadr-2ali pridobiljene stolčke. Tipičen primer te protislovne Zelje. ali bolje rečeno, začaranega kroga, v katerem se vhi jugoslovanska družba. J? med mnogimi tudi ljubljanski Agrostroj. od katere-§a prav zaudarja po poslovni Snilobi. skaljenih medčloveških odnosih in še bi lahko Naštevali. Tudi v njem ugotavljajo. da so se začeli dušiti sPričo vseh bolj ali manj ganiti slabosti, ki tarejo na-Se gospodarstvo, pa jim to sPoznanje ni dovolj, da bi Pritisnili na alarmni zvonec. Nasprotno. Agrostroj je v teh dneh pravi Eldorado za Sanjanje najrazličnejših demagogij. ki imajo en sam cRj: za vsako ceno zadržati Sloboke fotelje ali (v skraj-Pem primeru) oditi iz delov-pe organizacije brezmade-Zen. kar je eden temeljnih Pogojev za pridobitev vsaj [akšnega. če že ne celo bolj-Sega položaja. Gre sicer za Omotano zgodbo, vendar ne tolikanj, da se iz nje ne bi Palo izluščiti nekaj poglavitnih naukov. ki utegnejo ko-Nstiti delavcem Agrostroja kot tudi vsem drugim, ki se ta čas otepajo s podobnimi zagatami. Prikrita izguba O slabem poslovanju in skaljenih medčloveških odnosih v tej delovni organizaciji seje že dalj časa šušljalo. Posebej po letu 1983. ko se je gospodarski položaj tega kolektiva začel naglo slabšati. Zdaj se o Agrostroju nič več ne šušlja, ampak že kar precej glasno govori. Posebej velja to za gospodarske in politične kroge v šišenski občini, ki seje. kot kaže. odločila iztrebiti vsa rakasta tkiva svojega gospodarstva. Glede Agrostroja. je zbor združenega dela šišenske občine že konec lanskega leta sprejel nekatere sklepe, da bi se delovna organizacija izkopala iz globokega blata, v katerega je zabredla. Toda. kot kaže. so bila prizadevanja političnih in drugih dejavnikov šišenske družbenopolitične skupnosti kot bob ob steno, saj se je skupina vodilnih v Agrostroju do njih vedla, kot da jih ne bi bilo. V Agrostroju samem je sodu dno izbila »ocena uspešnosti dela individualnega poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili na podlagi zaključnega računa za leto 1985». ki jo je pripravil izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije v tozdu Kmetijska mehanizacija. Iz nje je razvidno. da so v Agrostroju že leta 1984 poslovali iz izgubo, ki pa sb jo s spretnim računovodskim manevriranjem prikrili. Kajpak to ni ušlo očem nadzora službe družbenega knjigovodstva, ki je ob koncu lanskega leta ugotovila. da je tozd Kmetijska mehanizacija (to je največji Agrostrojev tozd in. v njem poteka glavnina proizvodnje) v letu 1984 zabeležil več kot 95 milijonov dinarjev izgube. SDK je ugotovila izgubo tudi v delovni skupnosti skupnih služb in sicer za 45 milijonov dinarjev. Tako so delavci Agrostroja praktično šele leta 1986 zvedeli, da so za leto 1984 sprejeli za lase privlečen zaključni račun in da so tega leta dejansko zabredli v rdeče številke. Kaže. da vse to vodstva delovne organizacije ni izučilo. saj so se šli očitno premetavanje številk tudi v lanskem zaključnem računu. Tak vtis vzbujajo naslednje besede v omenjenem poročilu: -'Poslovni rezultat v tozdu Kmetijska mehanizacija za leto 1985 je bil izredno slab. Iz zaključnega računa je razvidno, da je tozd po- sloval na robu rentabilnosti. Delavci v tozdu in delovni organizaciji vemo, da je bila ta realizacija skonstruirana in precenjena ... »V takšno razmišljanje je člane izvršnega odbora sindikata v tozdu Kmetijska mehanizacija sililo dejstvo, da so imeli v lanskem letu bistveno manjšo proizvodnjo in prodajo kot leto prej, ko so po podatkih SDK poslovali z izgubo. Najbolj zaskrbljujoče v oceni pa je tole: »S takšnim poslovanjem bomo zašli v položaj, ko bodo delavci v tozdu socialno ogroženi. Realizacija v preteklih dveh mesecih je bila kritična, saj smo prodali komaj za 200 milijonov, morali pa bi za približno 800. Tak trend ogroža naš obstoj. Vodstvo tozda in delovne organizacije ne najde ustrezne rešitve. Vrtimo se v začaranem krogu. v katerem se trejo mnenja o nadaljnji usodi naše delovne organizacije in našega tozda. Naši vodilni in vodstveni delavci govorijo o vzrokih slabega poslovanja, nočejo pa videti dejstev in priznati, da so zanj prav sami krivi, saj so prav oni oblikovali in vodili poslovno politiko ...« Spričo tega in mnogih drugih stvari je izvršni odbor sindikata v tozdu Kmetijska mehanizacija predlagal delavskemu svetu. da izreče nezaupnico direktorju tozda. Podoben predlog je za direktorja delovne organizacije posredoval tudi delavskemu svetu Agrostroja. Strinjal se je tudi s predlogom izvršnega odbora OOS v DSSS. po katerem naj bi izrekli nezaupnico še trem direktorjem v delovni skupnosti skupnih služb. Ribarjenje v kalnem Zgodilo se je torej to, kar bi se v teh kriznih časih moralo dogajati vsak dan, če bi sindikat dejansko hotel igrati vlogo, ki sta mu jo opredelila ustava in zakon o združenem delu. Sindikat v Agrostroju je v skladu z vsemi pristojnostmi, ki mu gredo, ocenil direktorje delovne organizacije, ki tone v vse večje blato. Nastopil je dejansko kot organizacija delavcev, ki ima pred očmi prihodnost delovne organizacije in socialni položaj delavcev, pri čemer je naletel na vso podporo občinskega sindikalnega sveta v Šiški. Pričakovati bi torej bilo, da se bo podobno (pogumno in odgovorno) vedla tudi tovarniška samouprava, kar pa se ni zgodilo. Spričo sorazmerja sil (beri: politične moči, ki jo imajo vodilni v Agrostroju) delavski svet ni suvereno odločil o predlogih sindikata, za kar je seveda edino on pristojen, temveč »stvar« predal v obravnavo zboru delavcev. Navidez pošteno in demokratično, a hkrati salomonsko in premeteno. To lahko sklepamo po tem, da se je na tem zboru govorilo o vsem mogočem, samo o tistem ne, kar bi bilo v tem trenutku za Agrostroj bistveno. Direktor delovne organizacije je, kot nam je dejal predsednik občinskega Organizatorji obveščanja na seminarju FOTOGRAFIJA IN NJENA IZRAZNA MOČ Kako in kaj fotografirati? Kako uporabiti fotopublicistične zvrsti v glasilih ozdov Takšna in podobna vprašanja se nenehno ponavljajo novinarjem v združenem delu, ko s °toaparatom v roki hodijo po delovnih organizacijah in iščejo motiv za članek, komentar, ntervju... In kolikokrat so v dvomih, kaj posneti za glasilo, da bo vsaj za silo uporabno £°t komunikacijski medij. Ničkolikokrat nezadovoljni zrejo »v svoje« glasilo in se največ-*r3t upravičeno sprašujejo, kako naj sploh delajo. Te zadrege je poskušal udeležencem - organizatorjem obveščanja v združenem delu -^jasniti seminar o fotografiji v glasilu ozda in njeni informacijski ter likovni izraznosti. jTganizator seminarja, center delavske enotnosti za razvijanje obveščanja v združenem ^e|u, se je kot običajno potrdil v kratkem času seznaniti novinarje z osnovnimi prvinami ^kovostne fotopublicistične zvrsti in kako njihovo uporabno vrednost ter izrazno moč uPorabiti v domačem okolju. Praktične odgovore pa so iskali v ljubljanskem SLOVINU, kjer so posneli zanimive °tografije. Seminarja so se udeležili: Vita Cajnko, Saturnus Ljubljana, Rado Čepič, Karmen Dovč n Cveta Robas, Aero - tozd Medvode; Mihaela Mastnak-Tepej, Comet Zreče, Boris alovec, Kokra Kranj; Diana Kujan, Dragica Lipuš in Lojze Ojsteršek, sozd REK Velenje; ^era Peklar, TGA »Boris Kidrič« Kidričevo; Jože Piano, sozd Gorenje T. Velenje; Marko jOgrajc, Žito Ljubljana; Jela Rebolj, Merkur Kranj; Irena Stok, Iskra-Elementi Ljubljana; atja Štimac, Krka Novo mesto; Lado Vidmar, Donit Medvode in Bojka Vrbnjak, Zdrav-lveni center Titovo Velenje. Boris Jalovec sindikalnega sveta v Šiški Andrej Cimerman, zapeljal v kalne vode, v katerih je prav uspešno ribaril. Posledica takšnega poteka se po Ci-mermanovem mnenju kaže tudi v glasovanjih na zboru, saj nobenemu od direktorjev ni bila izglasovana nezaupnica. Zanimivo pa je. daje zbor izrekel tako direktorju delovne organizacije kot direktorju tozda Kmetijska mehanizacija javno kritiko. To pa zato. ker naj bi, kot piše v zapisniku s tega zbora, »vložila premalo naporov in odločnosti pri vzpostavljanju boljših medsebojnih odnosov. »Cilj takšnega manevriranja, ki ga je uporabil direktor Agrostroja, je jasen: iz delovne organizacije bi rad odšel normalno in ne-omadeževan. To pa mu ne bo uspelo, saj bomo tako mi kot občinski partijski komite zahtevali zanj partijsko odgovornost. Enkrat moramo prenehati prakso, po kateri nesposobni kadri po izteku mandata zasedajo enakovredna, če ne celo boljša delovna mesta,« je pribil predsednik občinskega sindikalnega sveta. V Cimermanovih besedah utegne biti precej resnice, če pogledamo v sanacijski program Agrostroja, ki so ga s skupaj s sanacijsko komisijo izdelali sodelavci mariborskega Ekonomskega centra (mimogrede: več neuspelih poskusov kaže, da znotraj Agrostroja niso uspeli izdelati sanacijskega načrta) in ki zelo nazorno kaže bedo gospodarskega položaja delovne organizacije. Zanimiveje namreč naslednje vprašanje: »Kako je mogoče, da na tem zboru praktično ni bilo govora o, denimo, izrednem padcu fizičnega obsega proizvodnje namakalnih naprav in rastlinjakov (indeks 1985-1983 je 47), kije temeljni vzrok slabih poslovnih rezultatov?« Nekateri direktorji, še zlasti glavni, ki so na tem zboru precej govorili, niso niti z besedico omenili, da je za to kriva nezagotov-Ijena prodaja na domačem in tujem trgu, pa počasni odzivi vodstva in razvojnih služb na spremenjene zahteve tržišča, zastarel proizvodni program, visoke in zlasti za zahodna tržišča nespre- jemljive cene, ki gredo v dokajšnji meri na rovaš prevelike režije. Povejmo, daje od 513 zaposlenih v Agrostroju samo 253 delavcev v neposredni proizvodnji, daje lani na vsako uro proizvodnega dela odpadlo kar 2,6 režijskih ur. Prav tako nihče od njih ni omenil, da imajo v Agrostroju glomazno (kar 125 delavcev ali 25 odstotkov vseh zaposlenih) in neučinkovito delovno skupnost skupnih služb, ki že nekaj let ni bila sposobna narediti analiz poslovanja ali obračunskih kalkulacij, na podlagi katerih bi lahko v delovni organizaciji pravočasno ukrepali in nadzorovali poslovanje. Prav zanimivo: medtem ko so v Agrostroju krčili proizvodnjo in ko so proizvodni delavci pospešeno zapuščali delovno organizacijo (v zadnjih mesecih kar 54) je DSSŠ ostala nespremenjena in nesmotrna. Koga lahko preseneti podatek, da DSSS na veliko in negospodarno rabi denar, če vemo, da premore v Agrostroju samo komercialni sektor kar 24 osebnih avtomobilov za službena potovanja ali še drugače: da ima vsak delavec, ki se ukvarja s prodajo, svoj službeni avto? Kakšno gospodarjenje neki je to, če imajo v istem Agrostroju kar 96-odstotno odpi-sanost proizvodne opreme? Ampak, kot rečeno, vse to na tem zboru ni nikogar posebej zanimalo. Rezultat je znan: vodilni so dosegli svoj cilj in prav uspešno obranili svoje stolčke. Kaj pa cena? To v Agrostroju s svojimi nizkimi osebnimi dohodki (le-ti so daleč za povprečjem šišenske občine) že dalj časa plačujejo le delavci. Jo bodo še naprej in bodo takšni vodilni še naprej vodilni? Zdi se, da je za dokončno sodbo še prezgodaj, toda če lahko sklepamo po posegu družbenega pravobranilca samoupravljanja ter po odločnem ukrepanju občinskih dejavnikov, bo tudi ta sodba kmalu na dlani. Res, prav nič ni enostaven obračun z nesposobnostjo in neznanjem, za katerega smo se tako goreče zavzemali na nedavnih kongresih. O njem v Agrostroju bomo še pisali. Ivo Kuljaj Delavska enotnost zt)irk€-- NASOČILNICA Pri Delavski enotnosti, Ljubljana, Celovška 43, nepreklicno naročamo . . . izvod(ov) informiranje za samoupravno odločanje Naročeno nam pošljite na naslov: ....................................... Ulica, poštna št., kraj: ............................................... Ime in priimek podpisnika: ............................................ Naročamo, dne .......................................................... Žig (podpis naročnika) vedno omejena. Lahko pa jih uporabimo različno učinkovito in gospodarno - za Fenije ali Obrovce ali za investicije, ki pomenijo delovni, gospodarski in ekonomski napredek. Kakšna in kolikšna pa bo učinkovitost naložb, pa je veliko odvisno od znanja, in še več od motiviranosti tistih delavcev, ki naložbe programirajo, projektirajo in izvajajo. Tako so, kot vidimo, za učinkovitost delovnih procesov sredstva pomembna enkrat, znanje dvakrat in motiviranost kar svoje pristojnosti, ni prav nič skrčilo. V vseh delovnih procesih, v proizvodnih in v družbenih, je med delavci prevladalo prepričanje, da osebnega dohodka za delo ni mogoče povečati, h da ta ne zadošča več za golo eksistenco. Zato naj bodo delovne obremenitve čim manjše, da bi bilo mogoče primanjkljaj nadoknaditi iz sive ekonomije. Kakšna in kolikšna je ta preusmeritev, kažejo podatki, da dohodek iz delovnega razmerja znaša manj kot polovico, a v Dalmaciji delo manj kot 35 odstotkov prihodkov prebivalstva. Pomanjkljiva motivacija za delo in usmeritev k drugim virom sredstev je pojav, ki povzroča katastrofalne posledice in ki preprečujejo, da bi ob sedanjem obnašanju in aktivnostih lahko v doglednem času pričakovali konec krize in odpravo njenih posledic. Delo mora postati edini vir blaginje in ugleda Družbena kriza, ki povzroča sedanje težave, seje začela že takrat, ko smo nepre- lagi tudi nekaj višje osebne dohodke (npr. IBI v Kranju, SAS v Zadru itd.), imajo toliko težav da je vprašanje, ali bodo vztrajali pri visoki produktivnosti, ali bodo utonili v sivem povprečju. Prav gotovo pa ne bodo za seboj potegnili drugih kolektivov. Prav nič ne pomeni, če v skupščinah in na kongresih sprejemajo na tisoče predpisov in na kilometre resolucij, če si izvršni sveti izmišljajo nove in nove ukrepe, če pa se na podlagi vsega tega v najširšem krogu delovnih ljudi in v učinkovitosti delovnih procesov nič ne dosega. V dosedanjem procesu odpravljanja družbene in gospodarske krize je torej izostala motivacija za več dela in za boljše delo v delovnih procesih, čeprav bi prav motivacija za delo morala biti pomembna sestavina samoupravno organiziranega združenega dela. Sedanjo splošno klimo, ko se praktično nič več ne splača delati, mora zamenjati večja pripravljenost za delo in za hkratno uveljavljanje vseh interesov: družbenega, kolektivnega in osebnega. Kri- < 'v Ji um trikrat. Hkrati lahko ugotovimo, da je bilo zavoženih naložb tem več, čim težji je bil gospodarski poloaj in tudi čim manj so bili odgovorni delavci motivirani za svoje delo. Če pogledamo dogajanje nekaj let nazaj, lahko ugotovimo, da je proces pridobivanja in uveljavljanja znanja v pedagoških in v proizvodnih delovnih procesih potekal v prejšnjih obdobjih približno tako kot zdaj, le daje zaradi manjše motiviranosti zdaj vse nekoliko počasnejše in manj učinkovito. Tudi sredstva so bolj omejena kot v prejšnjih obdobjih, a se v delovnih procesih, sicer nekoliko počasneje, le pojavljajo nove zmogljivosti, nove tehnologije in nova oprema. Vendar to ne daje pričakovanih, instaliranih učinkov. Naj večje in najbolj usodne zavore se pojavljajo zaradi dejstva, da delavci niso pripravljeni povečevati produktivnosti svojega dela in da ni vzvodov, s katerimi bi dosegali sistematično in kontinuirano povečevanje produktivnosti dela. Kjer se pojavi štrajk, protestna prekinitev dela ali izsiljeni sestanek, je to prava blagodat v primerjavi s splošno klimo, ki odklanja kakršno koli delovno naprezanje. Tudi obsežna, draga in vedno večja družbena režija prispeva pomemben delež k zniževanju družbene produktivnosti dela. Samo en primer: samoupravne interesne skupnosti so v zadnjih desetih letih razvile velikanske administrativne aparate. Ob tem se število delavcev v upravnih organih, ki so prepuščali mišljeno najemali tuja posojila in jih veliko porabili za tekočo porabo in za problematične naložbe. Gospodarske težave so se pojavile šele mnogo kasneje, ko je krčmar predložil račun, ki ga ni bilo iz česa plačati. A še takrat je bila storjena napaka, ki jo bomo jasno videli šele takrat, ko bomo na sedanji čas gledali nazaj iz razdalje desetih ali dvajsetih let. Prav gotovo je bila storjena zgodovinska napaka: namesto da bi takrat delovnim ljudem predstavili vizijo in oblikovali program za večjo delovno storilnost in za večjo delovno in dohodkovno učinkovitost delovnih procesov, s katerimi bi pokrili primanjkljaj in ohranili tedanjo življenjsko raven, je bila kot edina možna varianta predstavljena koncepcija zategovanja pasu. To je povzročilo, da se je povprečni osebni dohodek v Jugoslaviji znižal od 400 dolarjev v letu 1980 na komaj 130 dolarjev v letu 1985, kar je povzročilo vsej prej opisane posledice. Že nekaj let tako spremljamo polemike, ali dolgoročni program ponuja prave rešitve, a polemike se v zadnjem obdobju razširjajo še na vprašanje, ali sta dolgoročni program in kritična analiza med seboj usklajena ali sta to dve, med seboj nasprotni koncepciji. Usodno pa je, da se na podlagi obeh programov doslej praktično nič ne dogaja, vsaj nič takšnega, kar bi aktiviralo vse delovne ljudi k večji produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti njihovega dela. Redki dobri primeri, ko dosegajo visoko produktivnost in na tej pod- zo in njene posledice je treba odpravljati tako, da vsakdo prispeva svoj delež k večji delovni učinkovitosti in ne k zategovanju pasu. Za to pa je potrebna vizija, ki jo bodo vsi ljudje sprejeli in program, ki se ga bodo držali vsi ljudje. Manj pomembno je, ali tak program ustreza prav vsem tehnološkim, ekonomskim, sociološkim in pravilnim podrobnostim, ki sijih lahko izmislijo oportunisti in delomrzneži. Za tak program je pomembno, da ga sprejme Tigjširši krog delovnih ljudi in da se njegovo izvajanje neposredno izraža v večji produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti vseh delovnih procesov. Za takšne učinke pa mora biti v program vgrajena motivacija za delo veliko bolj, kot v katerikoli program doslej. Da bi uveljavili večjo motiviranost za delo, je treba delu dati ustreznejši in materialni status. Delo mora postati' edini vir materialne blaginje in družbenega ugleda za vsakega človeka,a težo človekovim stališčem je treba odmerjati na podlagi njegovega delovnega prispevka. Ob doslednem uveljavljanju načela delitve po delu pri oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke za posameznika, skupino in za kolektiv je mogoče doseči drugačno družbeno ozračje in drugačen odnos do dela v vseh delovnih procesih, kar nas edino lahko izvleče iz družbenih in tudi iz gospodarskih težav. Sprostiti je treba zdaj zavzete delovne in ustvarjalne potenciale vseh delavcev. KAKO GOSPODARIMO Ljubljana, 9. maj 1986 Delavska enotnost 12 »Jurob« je nemara najbolj zdrav jugoslovanski skupni projekt RAZVOJNA HOTENJA PRED DOHODKOVNIMI Projekt robotizacije sicer pretresajo nekateri nesporazumi in neskladja, toda najbrž ni nevarnosti, da bi zvodenel, kot je na primer stabilizacijski program V množici skupnih jugoslovanskih projektov, ki so jih doslej zbrali in sprejeli na Gospodarski zbornici Jugoslavije, je po mnenju mnogih poznavalcev po kakovosti najpomembnejši projekt robotizacije v Jugoslaviji »JUROB«. Doktor Boris Frlec, podpredsednik slovenskega izvršnega sveta, meni o njem takole: »Ta bi moral biti model za skupne programe. Tu je interes sodelujočih, je rizični denarje realen odnos do sredstev. Prav bi bilo, da bi tudi pri drugih skupnih projektih ravnali po istem kopitu.« Za primerjavo z doslej najbolj znanim jugoslovanskim skupnim projektom »Yugo Amerika«, v katerega je vključenih tudi precej slovenskih delovnih organizacij, moramo povedati, da je razlika med obema zelo velika. Jugoslovanski projekt osvajanja ameriškega trga z osebnim avtomobilom jugo je zanimiv zato, ker ga je družba podprla s številnimi ugodnostmi, ki so za soudeležence seveda donosne. Toda brez uveljavitve realnih stroškov takšen program nikoli ne bo sposoben zaživeti samostojno. Za primerjavo: z izvozom juga v ZDA zasluži Jugoslavija (recimo tako) približno 3 dolarje za kilogram avtomobila. Iskra na primer že z izvozom sedanjega proizvodnega programa zasluži več. Organizacije, ki sodelujejo v projektu proizvodnje in uvajanja robotov v jugo-slovnsko industrijo, kažejo več kakor kratkoročni dohodkovni interes (kako čim-hitreje k^j zaslužiti, najraje s povečevanjem cen), ampak je njihovo hotenje dolgoročno in razvojno usmerjeno. Pri tem seveda ne mislimo samo na tiste organizacije, ki so sposobne robote izdelovati in se zdaj dogovarjajo o proizvodnji, ampak tudi uporabnike, ki prav tako vidijo korist od podpiranja razvoja domače proizvodnje robotov in usposabljanja širokega kroga izvedencev različnih strok za uvajanje robotov v proizvodnjo. Kajpak bi bilo nesmiselno prikrivati (in samo hvaliti ta projekt), da vse ne teče kot’ po olju. V Jugoslaviji, kjer so interesi njenih posameznih delov tako zelo različni (ne pa tudi dolgoročni interesi, ki jih pa žal odločujoči dejavniki nimajo vedno pred očmi) bi bilo nenavadno, če na tako novem področju, kot je robotizacija, in na finančno tako zanimivem, ne bi bilo nobenih različnih pogledov na razvoj. Če smo pravilno ujeli »signale« razprave na nedavnem posvetovanju o jugoslovanski robotizaciji, v Opatiji, bi dejali, da so nesoglasja prav o načinu, kako združevati in kako uporabljati združeni denar: ali denar za raziskovalno delo in proizvodnjo najprej združiti in ga potem, glede na dogovoijeno delitev dela, deliti, ali pa sred- Dr. Uroš Stanič stva združevati izključno glede na interese posameznih delovnih organizacij in po samoupravni poti. Če smo prav razumeli razprav-Ijalce, je bila večina za samoupravno pot, za skupni dohodkovni interes in seveda tudi tveganje. Bomo videli. Trenutni zastoj pri dokončnem organiziranju vseh zainteresiranih delovnih organizacij in znanstveno raziskovalnih ustanov ter fakultet v plansko poslovno skupnost naj bi bil rešen do jeseni, ko naj bi (še vedno po načrtu) ustanovili plansko poslovno skupnost ob Sejmu elektronike v Ljubljani. Ali bo ustanovljena, je seveda še vprašanje, prav tako pa še ni rešeno vprašanje usklajevalca dela plansko poslovne skupnosti. Slovenski udeleženci »Juroba« predlagajo za to odgovorno mesto Združena podjetja strojegradnje iz Ljubljane. v Ne glede na ta organizacijska vprašanja pa operativno delo vendarle teče: pripravljen je načrt nadaljnjih temeljnih, aplikativnih ter ekonomsko-socialnih raziskav robotike. Vanj so pritegnili družboslovce ter izvedence mnogih dopolnilnih vej; brez njihovega sodelovanja bi bil projekt robotizacije kot hrom konj. Robot je pač vrhunec današnje tehnologije, skupek vseh znanj.. . Sprejetih je štirinajst raziskovalnih tem. V nekaterih delovnih organizacijah se pripravljajo tako imenovane proizvodne celice, v katerih bo vse po meri in potrebah robota. Inštitut Jožef Stefan bo še letos odprl novo »delavnico«, v kateri bodo roboti lahko stegovali svoje roke po mili volji (v sedanjem laboratoriju je strop prenizek), pa tudi oprema bo bolj izpopolnjena. Pripravljajo tudi analizo, kaj Jugoslavija pravzaprav potrebuje na področju robotizacije: kakšne vrste in koliko robotov bi lahko izdelovali, kaj bi kazalo kupovati v tujini, kaj v tujino prodajati. Profesor Janez Peklenik z ljubljanske strojne fakultete ima prav, ko pravi, da bi bila odločitev, da bomo delali vse mogoče vrste robotov, usodnejša napaka, kot sta bila Obrovac ali Feni. Toda važno je, ali se bo naša industrija dovolj hitro usposobila za izdelovanje novih robotov, da bi bilo to tržno smotrno. Sicer se nam utegne zgoditi tako, kot seje z zamislijo o elektronskem psu, vodniku slepih. Pred leti, je povedal Uroš Stanič, vodja projekta robotizacije, so Japonci zanjo slišali na nekem našem posvetovanju o invalidskih pripomočkih. Mimogrede so izračunali, da bi se tak elektronski pes hitro izplačal proizvajalcu, saj je samo na Japonskem okoli 350 tisoč slepih. In so ga - naredili. Tako delajo tisti, ki so na tem področju prišli najdlje. Mi smo, žal, kot meni Danijel Jurjevec iz Gospodarske zbornice Jugoslavije, glede na doseženo v industrijski robotiki, nekje med malo in osnovno šolo. Boris Rugelj Kakšne so gospodarske razmere po svetu in pri nas IDEOLOŠKE BLOKADE IN ZABLODE OVIRAJO GOSPODARSKO SANACIJO V zahodnoevropskih državah dajejo prednost ciljem gospodarske učinkovitosti pred cilji socialne pravičnosti. Takšna ekonomska politika jim je omogočila, da so v zadnjih petih letih dosegli pozitivno gospodarsko rast, še močneje zmanjšali inflacijo in povečali produktivnost. Splošne razmere v jugoslovanskem gospodarstvu pa so zaskrbljujoče, saj se splošna rast cen ne umirja, stroškovna inflacija je že prekoračila trištevilčno vrednost, nominalni osebni dohodki cen. Mariborski Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo v zadnji številki biltena analizira gospodarska gibanja v svetu, splošne razmere v jugoslovanskem gospodarstvu v zaečetku letošnjega leta in (ne)uresničevanje gospodarske reforme, ki smo se je lotili pred štirimi leti. Zaključki analize, ki jo povzemamo, so vredni pozornosti in so lahko koristen pripomoček k razpravi o periodičnem računu gospodarjenja za marsikaterega raz-pravljalca in sindikalnega delavca. Zmanjšanje javnih izdatkov v Zahodni Evropi Čeprav je v sredini lanskega leta kazalo, da so inflacijski pritiski ponovno na pohodu, so v državah Evropske gospodarske skupnosti v drugem lanskem polletju uspeli zavreti rast cen, kar je predvsem posledica zmanjšanja stroškovnih pritiskov: Po oceni mariborskega inštituta je to v mnogočem omogočil padec vrednosti ameriškega dolarja skupaj s padcem obrestnih mer v Združenih državah Amerike, kar je izboljšalo trgovinske pogoje evropskih držav, pa močno prehitevajo rast delno pa so takšna gibanja tudi posledica zmanjšanja javnih izdatkov. Pričakovati je, da se bo rast cen v Evropi za določen čas umirila in da se bodo začeli inflacijski pritiski »vračati« v ZDA. Nadaljevanje trendov umirjanja zahodnoevropskih cen morajo seveda upoštevati predvsem izvozniki na to območje. Značilno je, da uspehe protiinflacijske politike v Zahodni Evropi spremlja tudi vztrajna rast brezposelnosti. Zato se v deželah OECD sprašujejo, ali bodo lahko reševali problem brezposelnosti, hkrati pa ohranili doseženo nizko stopnjo inflacije, kar bi pomenilo, da naj ne bi bistveno povečali javnih izdatkov. Razen v Veliki Britaniji je v vseh drugih pomembnejših državah OEČD za zdaj tako, da se je delež proračunskih dolgov v primerjavi z družbenim proizvodom lani rekordno povečal. Če bi torej probleme brezposelnosti skušali reševati s povečevanjem proračunskih izdatkov, bi morali močneje priviti davčni vijak. Sedaj, ko je glavni pogoj za vzdrževanje mednarodne konkurenčnosti spremljanje razvoja tehnologije, pa po oceni inštituta ne kaže, da bi bilo pametno dodatno obremenjevati podjetja. Več kot očitno je, da so predvsem z omejevalno mo-netarno-kreditno politiko umirili rast cen in utrdili položaj podjetij, pri čemer so le-ta deležna tudi popuščanja davčnega vijaka. Izpad proračunskih dohodkov so delno kompenzirali z zadolževanjem proračuna, vendar pa podjetja do zdaj kljub povečani proizvodnji niso odgovorila s povečanim zaposlovanjem. Gospodarska slika v Zahodni Evropi je takale: v zadnjih petih letih so v tem delu sveta dosegli pozitivno gospodarsko rast, še močneje zmanjšali inflacijo in zadovoljivo seje povečala produktivnost. Saldo plačilne bilance pa je v teh državah zelo različen: medtem ko Velika Britanija previdno gospodari na robu, sta Zvezna republika Nemčija in Japonska uspešno posegli v oster konkurenčni boj na svetovnih trgih - skupni saldo plačilnih bilanc teh dveh držav vztrajno raste. Francija se je pri vzdrževanju rasti močno oprla na možnosti, ki jih nudi intenzivnejši uvoz, medtem ko se v Združenih državah Amerike politika dragega dolarja odraža v naglo rastočem primanjkljaju v plačilni bilanci. Mariborski inštitut napoveduje, da so Združene države Amerike glede na velik zunanjetrgovinski in plačilni primanjkljaj pred novim obdobjem recesije in padca gospodarske moči, evropske države OECD pa so menda prelahko zapravile možnost, da potegnejo koristi iz naglega ameriškega vzpona. V sedanjih razmerah so tako v najbolj obetajočem položaju države na Daljnem vzhodu, ki s pomočjo cenene delovne sile in z nižjimi merili porabe postajajo novi centri gospodarske moči (poleg Japonske še Kitajska, Južna, Koreja, Tgjvan, itd.). Prevelika uvozna odvisnost našega gospodarstva V jugoslovanskem merilu se je lani povečala industrijska proizvodnja za 2,7 odstotka, v Sloveniji pa za 1,2 odstotka. Razvidno je, da je slovenska industrija ohranila pozitivno stopnjo samo s povečanjem izvoza, saj se je proizvodnja za izvoz lani povečala za 1,6 odstotka, proizvodnja za domači trg pa se je zmanjšala za 0,4 odstotka. Dinamično-rast industrijske proizvodnje v jugoslovanskem merilu so lani zagotovile predvsem proizvodnja premoga, barvastih kovin in nekovin, strojna industrija, proizvodnja usnja in obutve ter predelava kavčuka, ki pa so močno odvisne od uvoza. Lani se je na primer uvoz reprodukcijskega materiala s konvertibilnega področja povečal v SFRJ za 8,6 odstotka, izvoz na to področje pa le za 3,0 odstotka. Značilnost ekonomskih odnosov s tujino je, da se je dolarska vrednost blagovnega izvoza slovenskega gospodarstva lani povečala za 6,0 odstotka, izvaza na kon- vertibilno tržišče pa za 5,4 odstotka. Vrednost celotnega uvoza se je povečala za 8,2 odstotka, s konvertibilnega področja pa za 10,9 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom ni bila več tako ugodna kot leto prej, za konvertibilno menjavo je znašala 103,3 odstotka, v primerjavi s 108,6 odstotka v letu 1984. Problem je v tem, da so se izvozne cene v valuti za marsikateri izdelek resda popravile, vendar struktura naše izvozne proizvodnje tehnološko nazaduje, organiziranost našega izvoza je slaba, kakovost izdelkov pa se slabša in vpliva na zbijanje cen naših izvoznih artiklov. Res je tudi, da se produktivnost dela v Sloveniji lani ni povečala, za jugoslovanske razmere pa velja, da v letošnjem prvem trimesečju nominalni osebni dohodki močno prehitevajo rast cen in življenjskih stroškov. Še vedno je tu prelivanje substance osnovnih sredstev v navidezni dohodek, pa tudi prelivanje substance obratnih sredstev v dohodek. Delitev denarnih iluzij Inštitut meni, da naš obračunski sistem še vedno omogoča napihovanje in delitev navideznega dohodka brez realnega kritja. Zato ocenjuje, da gre pri sedanji delitvi dohodka le za delitev denarnih iluzij, ki poganja inflacijo na še višjo raven. In kaj storiti v sedapjem položaju? Po mnenju mariborskih ekonomistov so ideolo- ške blokade in zablode izvirni vzrok za defekte v gospodarskem sistemu in krizo, v kateri smo se znašali. Nujno bi bilo da dosežemo normalizacijo cene družbenih sredstev in izločanje sredstev v akumulacijo, normalizacijo sistema ekonomske odg?' vornosti za gospodaijenje in ustrezno pravno-poslovno varnost. Vprašati bi se morali, ali res kaže vztrajati pr* tisočih monopolih v sektor; jih, ki ne morejo napredovati brez konkurence, normalno bi bilo, da bi tudi pri nas vsako leto propadlo okoli 2 do 3 odstotke podjetij, namesto njih pa naj bi vzniknile nove organizacije. In kaj reči za konec? Morda to, da se lotevajo gospodarskih reform po vsem svetu, celo v vzhodnoevropskem gospodarstvu. Združene države Amerike na primer razkazujejo svojo moč, japonska želi povečati svojo tehnološko prednost, Evropa želi zmanjšati svoj tehnološki zaostanek, Kitajska in Sovjetska zveza gresta brezkompromisno v gospodarske reforme. Pri nas pa se še vedno ubadamo predvsem s splošnimi ugotovitvami, kar ; kaže na pomanjkanje poguma in strokovne odgovorno; sti, s pomočjo katere naj bi dosegli spremembe v delovanju mehanizmov gospo- i darskega sistema. In več kot očitneje, da se makroekonomija ne more uveljaviti v razmerah dogovorne ekonomije brez ekonomske prisile. Pripravil: Emil Lah 9lS Delavska enotnost 13 IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURA Na začetku oktobra bo končan študentski stolpič v Ljubljani - zadnja od načrtovanih novogradenj desetletnega programa V DVEH LETIH 21 DOMOV Sredi sedemdesetih let je zlasti na pobudo mladinske Organizacije v Sloveniji prevladalo prepričanje, da je treba spremeniti nemogoče bivalne razmere v domovih za srednješolce in študente. Število mladih v šolah se je večalo, domovi pa temu niso bili kos. Ob tem so bili večinoma v starih, neustreznih zgradbah, ponekod je bilo celo ogroženo zdravje in življenje otrok. Tako kar v tret-•hni domov niso imeli ogrevanih prostorov. . Združevanja sredstev za zidavo domov so se organizirano lotili leta 1975, kasneje Pa so sklenili družbeni do-§ovor o nalogah podpisnikov pri združevanju sred-stev za izgradnjo domov za učence in študente. S te dogovorom so določili postopek za izbiro programov in Prednostni red zidave, vire sredstev, način in obseg financiranja, normative za gradnjo in opremo ter naloge podpisnikov. Najpo-rnembnejše je, da so ob sred-stvih temeljnih organizacij združenega dela združevali tudi solidarnostna sredstva stanovanjskih skupnosti. Leta 1975 je v 59 domovih za učencev - novogradenj je bilo malo in so bile to stare graščine, opuščene vojašnice, sirotišnice, bivši samostani ali opuščene šole - bivalo 11.280 učencev, v srednje šole pa jih je bilo vpisanih 77.300. Od 21.000 študentov, jih jfe v 17 domovih bivalo 3.798. V dveh petletnih obdobjih 0rganizirane gradnje domov za učence in študente so skupaj dogradili 45 objektov z več kot 12.000 novimi ležišči. Sem še niso všteti rezultati zadnjega leta, o katerih bo poročal odbor podpisnikov na prihodnji seji republiške izobraževalne skupnosti in ki jih povzemamo. V lanskem letu si je odbor predvsem prizadeval za dokončanje objektov, ki so jih začeli zidati v prejšnjih letih. Dokončane so bili štiri no-vogra4nje: Dom učencev SERŠ Maribor z 480 ležišči, študentski dom na Gerbičevi v Ljubljani s 464 ležišči, domova učencev Ravne na Koroškenrin na Muti, oba z okoli 70 ležišči. Prenovili in dozidali so tudi domove učencev Maribor Tezno, »Milke Kerin« Krško, Bežigrad in »Nikolaj Pirnat« Idrija. V prvem trimesečju leta 1985 se je odbor podpisnikov usmeril predvsem v dokončno revidiranje okvirnega programa gradenj in gradnjo po programu za leto 1985. Kljub številnim težavam in rastoči inflaciji je od- S Primožem Trubarjem se 'začenja slovenski zgodovinski spomin Delovnim ljudem in občanom Slovenije Primož Trubar nas je prvi imenoval Slovence, z isto besedo in s prvo tiskano knjigo je združil različne slovenske deželane v celoto, se tiho navezal na staro karantansko državotvorno tradicijo, z njim se začenja slovenski zgodovinski spomin. Zato je letošnje leto, ko mineva 400 let od njegove smrti, tudi leto našega samozavedanja, naše kulture in naše državnosti. Trubar je zgodnji ali kar začetni znanilec vsega tega. Letošnje Trubarjevo leto je zatorej več kot le to. je [ntimna slovesnost slehernega Slovenca. Programi Javne počastitve te slovesne obletnice pa so tudi pripravljeni: ne bodo se dogajali le v Sloveniji, marveč tudi drugod po Jugoslaviji in po Evropi, kajti Trubar Je bil duh evropskega formata. Pri nas deluje v ta namen poseben odbor, ki sije kot glavno nalogo zadal usposobitev Trubarjeve spominske zbirke na mestu, Kjer je stala na Rašici'njegova rojstna hiša. Tam naj bi se v prihodnje križale poti vseh tistih, ki bodo prihajali Počastit njegovo delo, njegove ideje in njegov spomin, '-soda Trubarjeve spominske zbirke je v glavnem odvisna od zbiranja sredstev v te namene: v okviru Erajevne skupnosti Velike Lašče je bil ustanovljen Poseben sklad, ki ima žiro račun 50101-645-62158 z oznako »za Trubarjevo spominsko zbirko«. Ker pa jrubar ni samo stvar Velikih Lašč ali pa občine Ljub-‘Jana Vič-Rudnik. predlagamo vsem delovnim ljudem ln občanom, delovnim in drugim organizacijam, naj P° izjemno lepih zgledih dosedanjih darovalcev tudi sami pripomorejo k postavitvi tega smiselnega in vsebinskega spomenika enemu največjih duhov našega naroda. Sleherni prispevek, majhen ali velik, bo tudi izraz naše kulturne, politične in narodne zrelosti, kakršno so slovenski ljudje sicer v zgodovini že velikokrat izka-zah, znamenje suverene zavesti. Predsedstvo RK SZDL Slovenije boru uspelo, daje z organiziranim prijemom izpolnil program gradenj, ki so se začele večinoma spomladi. Iz tega programa so bile še v istem letu končane prenove domov učencev v Črnomlju, študentskega doma na Ilirski ulici v Ljubljani in doma F. Leskošek-Luka v Ljubljani. Končana je bila tudi druga faza dozidave doma učencev Bežigrad, marca letos pa je bila končana tudi takrat začeta adaptacija doma učencev v Svečini. Maja naj bi bila končana novogradnja Doma učencev D. Remiha v Kočevju, ostalih šest objektov - med njimi tudi Dom ZSMS v Bohinju, ki naj bi ga prenovili in dozidali, pa naj bi bilo končanih v letošnjem letu. Povprečna cena pri gradnji objektov v zadnjih dveh letih je znašala 54.146 dinarjev za kvadratni meter. Pri tem je bila cena novogradnje 76.086 dinarjev za meter. Cena ležišča v novogradnjah je znašala 942.703 dinarjev. V letih 1985 in 1986 je bilo ali še bo končano in dano v uporabo 21 objektov s 4.134 ležišči. Med temi objekti sta dva študentska domova v Ljubljani s 656 ležišči, kar je skupaj z novopridoblje-nimi ležišči v domu na Ilirski ulici skupaj 704 novih ležišč v študentskih domovih. V novih ali obnovljenih domovih učencev pa je 3.430 ležišč. K uspešni zidavi domov za učence in študente je veliko pripomogla doslednost odbora podpisnikov pri upoštevanju normativov, rokov in cen. Na vsakomesečnih sestankih investitorjev, predstavnikov odbora podpisnikov in strokovne službe republiške izobraževalne skupnosti sp sproti reševali težave, ki so se pojavljale. Kot zadnjo izmed načrtovanih novogradenj so januarja letos začeli graditi študentski stolpič SD XIII. v Ljubljani. Ta bo končan 1. oktobra 1986. Investitorju je uspelo z gospodarnim angažiranjem sredstev prihraniti vsoto, ki bo zadoščala tudi za najnujnejše prenove in preureditve domov ljubljanskega študentskega centra. Ob koncu desetletnega obdobja gradnje domov za učence in študente so člani odbora podpisnikov namenili pozornost tudi drugim vprašanjem. Menijo, da so prostorske zmogljivosti v domovih že na dokaj visoki ravni, vendar življenje v domovih še ni zaživelo tako, kot bi lahko. Zato so že sprožili akcijo, ki naj bi spodbudila domove k večji aktivnosti, boljšemu vzdrževanju in večnamenski uporabi. Pripravili bodo tudi zbornik dijaških in študentskih domov v Sloveniji, kjer bodo obenem zbrani tudi podatki, potrebni za morebitno turistično ponudbo domov. Pripravljajo tudi celovito poročilo o desetletnem poteku in rezultatih gradnje domov, ki bo prikazalo, kako smo z načrtno družbeno akcijo uspeli izboljšati izredno kritičen položaj in ga obrniti na glavo. Ali bolje: z glave spet na noge. Igor Žitnik SPOMINI NA MLADOST V SLIKAH JOŽETA KRAMBERGERJA Te dni se je v galeriji De-lovske enotnosti končala slikarska razstava samouka Jožeta Krambergerja. Precej redko lahko ob takih prireditvah rečemo, da odzivi obiskovalcev niso raznoliki, niso neenotni, kajti Krambergerjevo slikarstvo je prijetno presenetilo prav vse. Slikarje bil rojen 21. aprila 1945 v vasi Straže v Slovenskih goricah v revni kmečki družini. Kmalu je postal sirota ter se je že od dvanajstega leta starosti preživljal sam s priložnostnim-delom pri kmetih. To obdobje opisuje s temi besedami: »Bile so goste službe in redke suknje . . .« Pozneje se je izučil za zidarja in zatem še za tehničnega risarja. In prav trdo delo in vztrajni napredek lahko uporabimo tudi kot bistveni oznaki za nje- Strnili so ugotovitve in stališča skupščine sindikata delavcev v kulturi Slovenije TUDI V KULTURI NAJ LASTNO DELO ZAGOTAVLJA SOCIALNO VARNOST Delavci v kulturi zahtevajo, da se pripravi temeljita analiza družbenoekonomskega položaja gospodarstva, na tej osnovi pa primerjalna analiza osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu in delavcev v kulturi. Pri tem je treba seveda upoštevati različno izobrazbeno sestavo. Tako so zapisal na začetku ugotovitev in stališč skupščine sindikata delavcev v kulturi Slovenije, katerih dokončno verzijo je nedavno pripravila takrat izvoljena komisija. V sklepih je seveda govor tudi o občutnem zmanjševanju sredstev za skupno porabo, s tem pa tudi deleža družbenega proizvoda, namenjenega za kulturo. V ugotovitvah so tudi zapisali,-da so delavci, kljub dobrim rezultatom in kvalitetnim dosežkom, vedno manj motivirani za delo. Za več in konkretnejše delo so delavci »kaznovani«, ker za večje in kvalitetnejše delo nimamo usteznih meril za pridobivanje dohodka. Materialni stroški, ki so namenjeni za osnovno dejavnost (nakup knjig v knjižnicah; les, tekstil in drugi materiali za opremo gledaliških predstav itd.) bi morali biti vgrajeni v prihodke tako, da ne bi vplivali na zmanjšanje dohodka in s tem tudi na osebne dohodke. Zaskrbeti nas mora, da iz kulturnih dejavnosti odhajajo visokostrokovni in kvalificirani delavci. Neprivlačni osebni dohodki in neuveljavljeno dejansko nagraje- vanje po delu omejujejo dotok strokovno usposobljenih kadrov. Višji osebni dohodki za podobna dela v materialni proizvodnji pa povzročajo tudi veliko fluktu-acijo tistih delavcev, brez katerih je osnovno delo nemogoče končati, ti delavci pa strokovno niso vezani na kulturo. Takoj je treba dokončno pripraviti samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih ter nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v kulturi. Prvi pogoj za uveljavitev enakega družbenoekonomskega položaja delavcev v kulturi z drugimi dejavnostmi in gospodarstvom je, da v družbi čim-prej ovrednotimo enoto enostavnega dela. govo slikarstvo. Pa seveda veliko, veliko daru in osebne občutljivosti za vso lepoto tega sveta, takšnega kot je - zagodovinskega, pa vendar enkratnega. Zaznamo lahko občutljivosti za konkretno, njegovo neponovljivost, njegovo lepoto in vrednost. V tej poštenosti in preprostosti pa tudi v mojstrstvu mu lahko .najdemo primerjavo v samem znamenitem holandskem slikarstvu 16. in 17. stoletja, za katero so prav tako tipični spoštovanje delt, vzrajnosti, natančnosti in napredka. Po prijemih in rezultatih Krambergerjevo slikarstvo presega ljubiteljsko ustvarjalnost. Za njim je že več kot dvajset let usvarjanja, dvajset let raztavljanja ter številna priznanja in nagrade. Njegovo prvo likovno društvo je bilo DOLIK na Jesenicah, prvi likovni vodja pa je bil akademski slikar Karel Pečko. Kramberger pa je iskal dalje svoj lastni izraz in motivni svet. V razvoju je prešel različne tehnike in motive ter se končno, kot kažejo slike zadnjih let, našel v oljni tehniki, ter v portretih in tihožitjih. Pri obojih opazimo poudaijeno domačnost in toplino ali v skupinskih portretih družinskost in vsakdanjost, pa vendar slavnost ter enkratnost ujetnega trenutka, ki prav s posegom umetnosti preseže svoje navadno in profano bivanje. Alenka Dvoržak Zaostajanje osebnih dohodkov delavcev v kulturi se je odrazilo tudi pri odmeri in višini pokojnin delavcev, zato je skupščina dala pobudo, da odbor podpisnikov družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin pripravi ustrezno analizo zaostajanja. Na podlagi zbranih podatkov je treba opraviti izredno usklajevanje pokojnin. Na koncu ugotovitev in stališč skupščina sindikata delavcev v kulturi vztraja, da so delo in delovni uspehi temeljno merilo za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb. V vseh družbenih listinah je treba opredeliti, da si vsak delavec z lastnim delom zagotavlja socialno varnost. I. Ž. ŠPORT, ODDIH IN REKREACIJA yub,Ma 9 ^ »»e Delavska enotnost 14 Delavcem Litostroja in Emone ni žal denarja za preventivni aktivni oddih NALOŽBA, KI PRINAŠA NAJBOLJ DRAGOCENE OBRESTI Za desetdnevni paket je potrebno odšteti blizu 50 tisočakov Na povabilo oziroma namig Janeza Šmona, poklicnega organizatorja športne rekreacije v ljubljanskem Litostroju, smo se podali v Terme Čatež. Tu smo obiskali večjo skupino delavcev Litostroja in Emone, ki so bili na nekoliko nenavadnem dopustu, strokovno povedano: na desetdnevnem medicinsko programiranem aktivnem oddihu. O tem imajo namreč prav v Čatežu bogate in dolgoletne izkušnje. Zato tudi ni naključje, da vse več delovnih organizacij uporablja to zanimivo ponudbo Čateških toplic in daje povpraševanje vse večje ter daleč presega sedanje zmogljivosti. »Problem je ta, da lahko zares kvalitetno delamo le s skupino do 50 ljudi,« nam je povedal Andrej Ošterbenk, vodja prodaje v Termah Čatež. »Naše hotelske zmogljivosti so sicer velike, tudi športnih oziroma reakcijskih objektov nimamo malo, toda, kot že rečeno, medicinsko programiran aktiven oddih lahko nudinto največ petdesetim ljudem hkrati. Znani smo po svojem kakovostnem delu in ta sloves nameravamo ohraniti. Kolektivi, ki prihajajo k nam, so zadovoljni in se radi vračajo, zato smo tudi v celoti razprodani.« Delavcem puljskega Ulja-nika, Iskre, Gradisa, Emone in drugih delovnih organizacij so se lani pridružili tudi litostrojčani. Zgledi vlečejo. .. »Na težjih delovnih mestih imamo v Litostroj blizu 700 delavcev. Zato smo se lani odločili, da na svoji koži preizkusimo ponudbo Čateža. V toplice smo poslali pet- Obvezno testiranje ob koncu desetdnevnega programa naj st delavcev in se prepričali, da se taka naložba v ljudi obrestuje. V desetih dneh je namreč moč za zdravje veliko napraviti. ._. « je pripovedoval Janez Šmon. »Tako smo se odločili letos omogočiti aktivne počitnice sto dvajsetim delavcem in delavkam. Zdaj je v Čatežu druga skupina. Priključili smo se delavcem Emone, ki imajo na tem področju že večletne izkušnje. Aktivni dopusti so preventivni in kot potijuje praksa precej pomembni. No, v Litostroju ha tem področju zdaj še oijemo ledino, vendar računamo, da bodo sčasoma postali medicinsko programirani dopusti naša redna praksa.« Strokovno delo -spodbudni rezultati Seveda,r tako velikem kolektivu, kot je ljubljanski Litostroj, ni preprosto izbrati oziroma določiti ljudi za take počitnice. Ob še tako pre- Veliko uric so litostrojčani preživeli na planem. Milan Jurjavčič mišljeni izbiri in upoštevanju številnih prvin je vedno dovolj pomislekov. Kako so to vprašanje rešili v Litostroju, nam je povedal Slobodan Nedič, sekretar konference osnovnih organizacij sindikata: Odločili smo se za posebno komisijo, ki mora pri izbiri kandidatov upoštevati številna merila. Eno med osnovnimi je tudi to, da je delavec v Litostroju že vsaj dvajset let. Sicer pa so v komisiji: varnostni inženir, socialni delavec, psiholog, zdravnik, organizator rekreacije, predsednik komisije za socialna vprašanja in predsednik komisije za šport. Merila seveda še do-delujemo, precejšnjo težo pa imata tako narava posameznega delovnega .mesta kot tudi delovni uspehi kandidata.« Podobno kot drugi delavci na medicinsko programiranem aktivnem oddihu so tudi Litostroji in delavci Emone prišli najprej v roke zdravnikov. Po uvodnih meritvah in preizkušnji zdravja oziroma telesnih sposobnosti je na sporedu desetdnevno aktivno življenje s po-odarkom na športni rekreaciji. Seveda dopoldan in popoldan, vsak dan od jutra do večera, pa vendar brez pretiravanja in vedno pod vodstvom strokovnjakov. »Naš delovni program je zelo pester, saj so želje in nagnenja posameznikov zelo različna,« nam je povedal Dalibor Faekovič, diplomat zagrebške fakultete za telesno kulturo in vodja organizatorjev rekreacije v Cate-ških toplicah. »Iz izkušenj vem, da je ljudem zelo pri srcu hoja, nekateri raje plavajo in kolesarijo, pa tudi za delo v telovadnici je precej zanimanja. Če nam je vreme naklonjeno, smo veliko na prostem, da izkoristimo sonce in dober zrak. Delamo po skupinah, ki imajo petnajst ali šestnajst ljudi. Aktivnosti med posameznimi skupinami se razlikujejo, saj jih prilagajamo sposobnosti posameznikov. Te so namreč različne. O sadovih našega dela med drugim govore tudi zaključne meritve, ki so običajno znatno spodbudnejše od tistih, ki jih opravimo prvi dan.« Desetdnevni »paket« v Termah Čatež velja blizu petdeset tisočakov, seveda Marija Sedmak, knjigovodkinja v Litostroju: »Ko sem zvedela, da grem lahko v Čatež na preventivni oddih, sem imela nekaj pomislekov. Sem mati dveh otrok in vdova, zato odločitev ni bila lahka. Pa sem vesela, da sem tu. Naša aktivnost je na visoki ravni, saj se z nami ukvarjajo sami strokovnjaki. Kar neverjetno je, kako lahko človek že v nekaj dneh pridobi moč in kondicijo. Pred dnevi smo se s kolesi podali v Pleterje, prevozili kar 60 kilometrov, pa nisem čutila posebne utrujenosti. Tokrat sem na programiranem oddihu na stroške kolektiva, drugič, če bo vse po sreči, pa si bom podoben dopust plačala sama. Prepričala sem se namreč, da se taka naložba več kot dobro obrestuje. Seveda pa v to verjame le človek, ki zaviha rokave, se malo potrudi in lagodno posedanje zamenja z aktivnostjo.« Martina Hočevar, zaposlena v tiskarni Emone: »Kar precej sodelavcev seje že zvrstilo na programiranem aktivnem oddihu v Termah Čatež, zato sem bila deloma že seznanjena z življenjem na takih preventivnih počitnicah. Kljub temu da smo aktivni dopoldne in popoldne, čas zelo hitro teče, ker je v veliki meri zasluga sposobnih organizatorjev rekreacije. Z vsem sem tu na moč zadovoljna, in če bo kdaj priložnost, bom prišla spet v Čatež. Hvaležna sem kolektivu, ki mi je omogočil ta prijeten in koristen dopust« Ivan Marčič, modelni mizar iz Litostroja: »Imam 51 let in sem prvič na programiranem aktivnem oddihu. Glede na delo, ki ga opravljam, ni naključje, da imam težave z vratnimi vretenci in hrbtenico, poleg tega pa me pesti tudi visok krvni pritisk. Zato sem tu. Menim, da sem si to po svoje tudi zaslužil, saj sem v Litostroju že 33 let. No, priznati moram, da sem se malce težko odločil za ta oddih, ker si preprosto nisem predstavljal, kaj bomo tu počeli. Sedaj sem seveda na moč zadovoljen. Morda je program za nas starejše nekoliko prenaporen. Posebno rad balinam, veselje pa imam tudi s plavanjem in hojo. Aktivni smo skorajda ves dan, zato bomo s teh počitnic, poleg lepih spominov, nekaj tudi odnesli. Več zdravja, moči in sproščenosti. Med drugim se lahko pohvalim, da bom tu pustil poltretji kilogram svoje teže. In tega sem seveda vesel...« za eno osebo. Veliko ali malo? Prej bi dejali slednje, kajti naložbe v preventivo se vedno obrestujejo. Saj vemo, da je zdravljenje neprimerno dražje od izdatkov za potrebno ohranjevanje zdravja. »Če bi imeli dovolj denarja za nakup tehnologije, ki bi pripomogla k humanizaciji dela in zmanjševanju poklicnih tegob, potlej bi imeli zdravstvenih težav precej manj. Pa vemo, kako je danes s tem v združenem delu. Za vse je denarja vedno pre' malo. Zato smo se odločno lotili preventivnih dopustov. Menim, da smo na pravi poti, kar bo, kot pričakujem, potrdila tudi praksa." pravi Milan Jurjavčič, vodja službe za varstvo pri delu v Litostroju. Besedilo in slike: Andrej Ulaga [Z ZGODOVINE Ljubljana, 9. maj 1986 Delavska enotnost 15 Sindikati (stavbinskih) gradbenih delavcev Slovenije od 1920 do 1940 Zadnji na lestvici SLOVENSKEGA PROLETARIATA Opravil Zdravko Troha (2) Tomo Brejc (1904-1964), delavec iz Ljubljane, organizator sindikata gradbenih delavcev in eden izmed voditeljev stavke gradbincev leta 1936. Leta 1920 je Zveza gradbe-delavcev v Sloveniji | ^ruževala 3500 članov. Te-'Lj je bila industrija gradbe-i tlega materiala (zidna opeka. ^rešna kritina) razvita tako-! *e: v Vojvodini 24.8 odstot-,a- v Hrvatski 23.75 odstot-in v Sloveniji 18.06 odstotka ali 67.61 odstotka vse Vadbene industrije kraljevine Jugoslavije. Slovenija je prednjačila v keramiki in steklu s 40 odstotki vse industrije v Jugoslaviji in predelavi kamna z JO odstotki. Tedaj so delovale pomembnejše steklarne v Hrastniku. Straži pri Novem njestu. Zagorju in Svetem Ivižu. Ponekod tudi še niso elsto opustili prvotnih glažut. Gradbeni delavci so spajali v najnižjo socialno kategorijo delavstva, ki je bilo najbolj izkoriščano in najslabše plačano, za daljši delovni čas. ki je trajal povprečno 10 ur na dan. Po letu 1920 so se prej in Polje kot v Sloveniji organi-2lrali gradbeni delavci v dru-pokrajinah Jugoslavije. t1 Sloveniji ni bilo osrednje organizacije vse do leta 1934 oziroma 1936. delovale pa so Posamezne podružnice, ki so bile vključene v . zvezo gradbenih delavcev Jugoslavije (Savez gradevinskih radnika Jugoslavije SGRJ). Vanjo so se vključevali tudi posamezni delavci, ki so delovali v lokalnih podružnicah. Na vso dejavnost je že od vsega zapetka imela močne vplive komunistična stranka, marsikje so bili komunisti voditelji podružnic in v osrednjih odborih gradbenih delavcev. Zveza gradbenih delavcev je imela med obema vojnama sedem kongresov. Zadnji je bil 7. in 8. januarja 1940 v Slavonskem Brodu, kjer so sodelovali tudi predstavniki - delegati - slovenskih gradbenih delavcev. Začetki enotne sindikalne organiziranosti gradbenih delavcev v Sloveniji Julija 1934 je začela komunistična stranka Slovenije ustanavljati sindikat gradbenih delavcev. Duša, organizator in ustanovitelj je bil komunist Tomo Brejc. Do ustanovitve enotne organizacije gradbenih delavcev ni bilo v vseh treh ta- kratnih strokovnih zvezah niti odstotka gradbenih delavcev. Zato so bili tako neorganizirani delavci še lažji predmet - objekt - izkoriščanja. poniževanja in žalitev s strani delodajalcev. Bili so zadnji na lestvici slovenskega proletariata. Avgusta 1934 je bil na Trubarjevi cesti v Ljubljani sestanek predvidenega vodstva podzveze gradbenih delavcev, ki se ga je udeležil tudi Tone Tomšič. Na sestanku so pripravili okvirni akcijski načrt za novo sindikalno organizacijo stavbin-cev. ki jo je pripravila in vodila komunistična stranka Slovenije. Poglavitne točke programa so bile: a) ustanoviti, organizirati in kadrovsko zgraditi močno sindikalno organizacijo stavbincev. ki jo bo vodila KSS; b) takoj začeti konkretne akcije, prizadevanja in boj za izboljšanje socialnega, kulturnega položaja stavbinskih delavcev. Delavce organizirati v boju za zaščito in obrambo njihovih osnovnih pravic; c) s temi akcijami naj bi stavbinski delavci našli sami sebe. Razvijali in utrjeva- li naj bi se njihova napredna delavska zavest, samozavest. solidarnost in spoznanje, da so neločljivi del delavskega razreda Slovenije in Jugoslavije. Formalna ustanovitev podzveze Maja 1936 pa je bila v Ljubljani ustanovljena Podzveza zveze gradbenih delavcev za Jugoslavijo. Prvi tajnik Podzveze je postal komunist Tomo Brejc, ki je bil pobudnik in duša stavkovnega gibanja stavbinskih delavcev leta 1936 in kasneje. Tedaj je bilo zaposlenih 12.359 gradbinskih delavcev. Stavke in mezdna gibanja gradbinskih delavcev Slovenije Že leta 1920 so se posamezni stavbinski delavci pridružili železničarski stavki na Zaloški cesti. Leta 1921 je bila neuspešna stavka stavbinskih delavcev v več krajih Slovenije. Predstavniki delavcev so se pogajali z deželno vlado na Blaiwaiski cesti - brez uspeha. ker so bili še premalo organizirani. Leta 1936 je bilo v Sloveniji 19 stavk gradbinskih delavcev s približno 7000 stavkajočih in 7 tarifnih gibanj (akcij) z 974 udeleženci. Uspelo je le eno tarifno gibanje, medtem ko so bili vsi štrajki uspešni. Delavci so stavkali v 50 podjetjih, julija 1936 pa so stavkali delavci v Mariboru, da so dosegli podpis kolektivne piogodbe (največja stavka je bila od 2. do 10. junija 1936, kjer je sodelovalo nad 5000 delavcev). V Podzvezo so bile vključene tele podružnice: Celje, Črnomelj, Fara-Kočevje, Jesenice, Ljubljana, Kranj, Maribor. Petrovče, Ptuj. Ribnica na Pohorju, Rogaška'Slatina, Šoštanj, Trbovlje, Videm-Krško in še nekaj manjših. Tako so stavbinski delavci do leta 1937 dosegli, da je bila podpisana kolektivna pogodba za vso Slovenijo; leta 1938 pa je bil sklenjen enoten tarifni dogovor za vso Slovenijo, ki je veljal še leta 1939. Dne 24. maja 1940 so začeli stavkati stavbinski delavci v Ljubljani. Zahteve: višje mezde. Tri dni pozneje se jim pridružijo stavbinski delavci v Mariboru in okolici, Celju, Trbovljah, Kamniku, Kranju, Radovljici in še nekaterih manjših skupinah oziroma krajih. Dne 28. maja začnejo štrajk ptujski gradbinci. skupaj je štrajkalo 3960 delavcev do 3. junija 1940, ko so dosegli sprejem dodatka h kolektivni pogodbi in zvišanje mezd. Dne 18. septembra 1940 je bila pod vodstvom zveze gradbenih delavcev Jugoslavije organizirana ponovna stavka stavbinskih delavcev, ki se je začela najprej v Mariboru in se razširila naprej na Ljubljano, nato pa še na druge kraje Slovenije. Mariborske stavbince so podprli delavke in delavci Hutterjeve tekstilne tovarne, pri čemer je prišlo do spopada z orožniki. Viri: - Ujedinjeni sindikati 1936 - socialni arhiv ZSJ K 091/11 - poročilo centralne uprave ZGDJ na rednem VI. kongresu v' Beogradu za čas od 1936-1939 Nadaljevanje prihodnjič Nagradna križanka 14 DOMOVINA PALESTINCEV SODOBNI SLOVENSKI PESNIK TISKARSKA MREŽA ANTON LAJOVIC MAKEDONSKI PR0SVETI-TEU, UČENEC CIRILA IN METODA, BRAT KLIMENTA ČUTNI UŽITEK ANDREJ NOVAK OBJAVA REZUL- TATOV BARVA KOŽE SODOBNI SLOV. KARIKATURIST IN ILUSTRATOR (BOŽO) PRIPORO- ČANJE IZDELKOV AVTONOMNA POKRA JINAV SRBIJI WEBR0VA OPERA RIBIŠKA MREŽA MESTO V SLOV. PRIMORJU DEL STOPALA HRIB PRI BEOGRADU ORGANIZMI, KINE RABIJO KISIKA TERMINI IZRASTEK NA GLAVI ŠV. SMUČAR RAEBER ŠP. OSVAJALEC IN RAZISKOVALEC VSOTA AJSHIL0VA DRAMA, DEL TRILOGIJE . IZVEDE-NEC ZA ŽUŽELKE CERKVENI ZBOR VIDMAR IGOR PRAVEC MARX KAR SE NAKAPLJA OD SVEČE MESTO V SZ P0KRAJ. SREDIŠČE V UKRAJINI ŽLEZA WlTNICA PREBIVALCI A0NIJE CHATHAU- rrjaNdov Romak ISAAC newton LOVRO KUHAR INDIJSKA DRŽAVA TORIG.I DIPLO- MATSKI DOPIS SODOBNIK KELTOV TOVARNA AVTOMOBILOV V SARAJEVU 12 DUCATOV STANKO ARNOLD akcent TITANu. SILIKAT, SFEN llfflf TOVARNA V CERKNEM PISATEU HANSS0N PETER KLEPEC IVAN LEVAR l SVI S?3 ► VNETJE LEDVIČNEGA MEHA 1 SOD. SLOV. PISATEU (•GRAJSKI BIKI«) SESTAVIL: R. NOČ LJ [PiSATf SAM( [KOVU > A Rešitve pošljite do 20. maja 1986 na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, 61000 Ljubljana, Celovška 43, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA št. 14. Nagrade so 1200, 1100 in 1000 din. Rešitev nagradne križanke št. 13 STRELIVO, TEORETIK, ATA, VATA, KRANJSKA, GAT, NATAL, STATOR, RENI, IV, LABORANT, ŠKOTI, ATARAKSIJA, MED, IDE, TUNA, MATI, EGARTE, ANKARAN, RENOIR, ANNE Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 13 1. nagrada 1200 din: Ljubo Lampret, Ul. talcev 5, 63310 Žalec 2. nagrada 1100 din: Mihael Bešter, Sp. Besnica 12, 64201 Zg. Besnica 3. nagrada 1000 din: Matjaž Travnikar, Zupančičeva 2, 61290 Grosuplje Nagrade bomo poslal po pošti. Delavska enotnost • Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15 novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo • Izdaja ČGP Delo - tozd Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Celovška cesta 43, poštni predal 313-VI, telex 31 787 • Glavni urednik in direktor tozda: Dušan Gačnik • Odgovorni urednik: Franček Kavčič • člani uredništva: Marjan Horvat (pomočnik odgovornega urednika, politični sistem), Emil Lah (zunanja politika), Boris Rugelj (gospodarjenje), Andrej Ulaga (Šport, oddih in rekreacija), Igor Žitnik (izobraževanje, kultura). Novinarji - reporterji: Andrej Agnič, Ciril Brajer, Ivo Kuljaj, Marija Frančeškin, Janez Sever, Meri Jurca (tajnica), Sonja Seljak (redaktorica-lektorica), Franci Mulec (oblikovalec) • Pomočnik direktorja tozda: Milan Živkovič. • Telefon: glavni urednik in direktor'tozda 322-778, odgovorni urednik 313-942, pomočnik direktorja tozda 322-778, tajništvo uredništva 313-942 • Naročniška centrala 318-855 • Založba Delavske enotnosti, Celovška c. 43. Ljubljana, odgovorni urednik 318-855 • Uredništvo Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij Ljubljana, Celovška c. 43. 311- 956 • Uredništvo Naša žena, Ljubljana, Celovška c. 43, 318-855 in 321-651 • Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in servis za tisk glasil organizacij združenega dela, Ljubljana, Celovška c. 43, 323-951 • Ekonomsko komercialni sektor, Ljubljana, Celovška c. 43, 320-403 • Računovodstvo. Ljubljana, Hrvatski trg 3, 312-125 in 310-923 • Žiro račun 50100-603-41502 • Knjigarna galerija Ljubljana, Tavčarjeva 5, 317-870 in 312- 891 • Posamezna številka Delavske enotnosti 45 din, letna naročnina 2.340 din • Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo • Poštnina plačana v gotovini • Tisk ČGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Titova 35 • Izdajateljski svet Delavske enotnosti: Drago Seliger (predsednik), Ciril Brajer, Magda Erbežnik-Bučar, Dušan Gačnik, Alfred Golavšek, Jože Hozjan, Franček Kavčič, Vlajko Krivokapič. Ivo MigliČ, Leopold Perc, Jože Peterkoč, Brane Praznik, Pavel Stupnikar, Andrej Ulaga in Igor Žitnik. Ljubljana, 9. maj 1986 Delavska enotnost Matija Koritnik-Matic, prvomajski nagrajenec iz Steklarne Hrastnik: »Še vedno lastne pameti niti ne vrednotimo niti ne plačamo, kot bi jo morali. Dohodka od inventivne dejavnosti ne vlagamo niti v razvoj niti ga ne namenjamo za boljšo življenjsko raven zaposlenih, z njim mašimo brezno, ki ga povzročajo stroški »višjih sil«; teh pa nočemo ali ne znamo odkriti,« pravi Matija Koritnik-Matic, obratovodja v Steklarni Hrastnik, dobitnik prvomajske nagrade dela. Matija Koritnik - Matic je eden izmed prvih diplomantov tehniške šole v Trbovljah. Oče je bil ključavničar, tudi Matija seje odločil za strojništvo. Proti koncu šolanja je v Steklarni Hrastnik dobil štipendijo in po končani tehniški šoli tudi delo. V steklarni je ostal ves čas. če ne štejemo vojaščine. Zdaj je že enajsto leto vodja obrata za proizvodnjo-gostinskega stekla in stekla za široko porabo. »Zaposlil sem se v kriznem letu 1965. ko smo rekli, daje treba razmere pri nas stabilizirati, ko je bil standard znatno nižji, ko skorajda ni bilo moč dobiti dela. Mogoče je vse to oblikovalo naš odnos do dela, do ravnanja in življenja, ki se je precej razlikovalo od današnjega.« - V čem. ga sprašujemo, medtem ko po telefonu ureja nek zaplet pri izbiri izdelkov za popoldansko izmeno. Sedimo v njegovi pisarni, v nizki zgradbi ob steklarni. Telefon venomer cinglja, prihajajo in odhajajo sodelavci. Eni po naročila, drugi po nasvete, tretji s pritožbami. Ob delu v obratu se vsak dan porajajo različni, včasih banalni problemi, ki pa vsak po svoje na koncu vplivajo na proizvodnjo. »Tako je s tem. Vsako uro. vsak dan se dogaja kaj nepredvidljivega, drugo z drgim je povezano, in če ne rešiš ene težave, ta potegne za sabo cel plaz. Govorila sva o našem odnosu do dela, o našem ravnanju. Rekel sem. daje bil standard mnogo nižji od sedanjega. Danes pravimo, da nam je standard padel. Drži, vendar je današnji mnogo višji od tistega pred dvajsetimi leti. Vsak dan sem tu, naši stroji tečejo po 24 ur na dan, vse sobote, vsak praznik, torej delo in tovarno poznam. Poznam tudi ljudi. Zato hočem reči: nekoč smo drugače delali. Bolje, več in z večjo prizadetostjo. V nekaj zadnjih letih se je naš odnos do dela spremenil. Kdaj, kako in zakaj, mi ni povsem jasno. Nekaj se je v nas spremenilo. Ni več tiste zavzetosti, pripravljenosti, da bi naredili več, kot smo naredili včeraj, kot piše v tistem opisu delovnih nalog. Mogoče tudi zato, ker delo ni več enako ovrednoteno, ker ponekod ni merilo opravljeno delo.« - Vaša delovna organizacija spada med tiste značilne, ki temeljijo na izročilu, znanju. »Zato je tudi vrsta težav. Steklar neguje izročilo in se ga oklepa, kot, da sta samo njego-Yb znanje in delo nekaj vredna. Že med steklarjem, ki dela v obratu za ročno obdelavo stekla in onim. ki dela v strojnem obratu, naj bi bila razlika. Prvi očita drugemu, da sploh ni steklar, ker stroji delajo, on da samo stoji ob strojih in jih podma-zuje. Kako vrednotijo steklarji potem šele druge, sicer prav tako visoko usposobljene strokovnjake, je na dlani. In vendar je jasno, da steklar brez visoko-usposobljenega orodjarja ali modelarja - ne more nič. Gre-za odnose, ki so krivi, da nam mnogi dobri strokovnjaki obračajo hrbet in odhajajo drugam.« - O tem. kar ste zdaj rekli, je enako prizadeto govoril tudi steklar pihalec; kje je potem nesporazum ? »V našem ravnanju. Govorimo eno. delamo pa drugo. Na koncu pa srečujemo naše dosedanje sodelavce drugod. Zdaj pri rudniku. In neverjetno, fantje pravijo, da jim je žal, da niso odšli iz steklarne že prej. ker je pri rudniku delo lažje, bolje plačano in imajo še vrsto ugodnosti.« - Mogoče smo za to krivi sami. kot družba, ker ne vrednotimo dela po kakovosti, temveč z drugimi merili. Tudi vi niste dobili prvomajske nagrade za dvajset let dobrega dela. temveč za inovacijo, za večjo družbeno korist. »Nagrade nisem dobil za eno inovacijo, temveč za več. Pred dvema letoma sem namreč dal tri predloge, vendar je tako naneslo, da jih je komisija obravnavala šele lani. Lani pa sem predložil še dva, tako da jih je potem komisija obravnavala pet. Od tega sta dva dala veliko družbeno korist. Tako sem prišel v ožji krog predlaganih in po občinskem priznanju dobil še to nagrado.« - Kaj vam pomeni ta nagrada. To vprašanje postavljamo praviloma vsem nagrajencem. »Nagrada dosti pomeni, meni osebno in mojim sodelavcem. Ne gre toliko za gmotno korist. Ne, nagrada meni je spodbuda za druge: da se splača boriti, splača - delati. Verjemite mi, daje v steklarni precej fantov, ki so sposobni »pogruntati« in narediti vraga in pol, vendar jih ni med inovatorji. Mogoče se nam bodo zdaj končno le pridružili.« - Rekli ste, da vam ne gre toliko za gmotno korist. Toda pošteno je. da dobi inovator pravični delež, če omogoči veliko družbeno korist. V našem pri-meu gre za okrog 25 milijonov dinarjev. Koliko ste od tega dobili vi? »Skupaj z občinsko nagrado nekaj več kot tristo tisočakov.« - Kolikšni pa so vaši mesečni osebni dohodki? »Okrog 140 tisočakov.« - Torej ste steklarni poleg svojega dela dali. točno bi to zdaj težko izračunala, vendarle več, kot ste dobili za deset le dela? »Ne vem, na to ne gledam tako. Res pa je, da domače znanje navzlic tolikšnemu govorjenju ne vrednotimo dovolj. V vseh teh letih nismo uspeli spremeniti niti odnosov do inovatorjev, ne zatreti zavisti ali ob tem omejiti škodoželjnost. To je dolgotrajen proces, ki si le s težavo utira. Vrsto let smo v tujini kupovali tehnologije, znanje in potrebno opremo. Bilo je ceneje. Lastni razvoj, raziskovalno in razvojno delo je drago. Poglejte, v steklarni zaposlujemo štiri ljudi, ki se ukvarjajo ali naj bi se ukvarjali z razvojem. Štiri ljudi. Med pogovori z letošnjimi prvomajskimi nagrajenci mi je tovariš iz Iskre rekel, da jih samo v njegovi delovni organizaciji zaposluje Iskra tristo! In kaj je to v primejavi z razvojno dejavnostjo enako velikih in pomembnih delovnih organizacij v tujini? Po tri tisoč ljudi se ukvarja z neko idejo - ta množica jo bo, če je zamisel dobra, zagotovo spravila v praktično uporabo. V tem je vsa čarovnija. Pri nas je mnogo idej in znanja, toda narobe je, da od predlagatelja pričakujemo, da bo vse, od ideje do vpeljave v proizvodnjo, opravil sam in nam na krožniku ponudil: -Tovariši, izvolite ...« - Bili ste delegat na zadnjem partijskem kongresu, kjer je tudi o tem tekla beseda. »Prav ste rekli - tekla beseda. Narobe je to, da pri nas venomer in samo »tečejo besede«. Beseda je tekla tudi o tem, kako je med obema kongresoma precej članov zapustilo partijske vrste. Med vzroki so našteli tudi, da je članstvo premalo ustvarjalno, da tudi zveza komunistov ni več tista sila, ki bi... Torej bi se krog lahko skorajda sklenil. Poglejte, sedimo tako, vzemimo na kongresu, vsi, od nas v industriji do onih iz energetike, znanosti. Jaz sem z mojimi predlogi po naših izračunih delovni organizaciji, torej družbi, prispeval 25 milijonov koristi. Toda kaj je to v primejavi s škodo, ki nam jo povzroči tovariš iz Elektra, ko steklarno izključi iz omrežja! In ko iščemo krivce, vedno naletimo'na - višjo silo. Na subjektivne vzroke. V nič gredo milijarde, ki jih ti s še tako prizadevnim delom, z mnogimi inovacijami ne moreš nadoknaditi na teh dvajset ali še več let starih strojih. Me razumete, kaj hočem reči? Spet sva pri ravnanju, pri odnosu do dela, pri kakovosti dela. Torej na začetku.« - Do novih volitev ste bili predsednik zbora združenega dela pri občinski skupščini. Torej na vrhu delegatske baze. Koliko ste lahko ta vprašanja reševali tam? »Govorili smo in govorili. Sestankovali. Sestanek na sestanek, sestanek zaradi sestanka. Težko se je enako prizadeto poglabljati in ukvarjati z obsežnimi programi, ki jih morajo obravnavati delegati. Vsebina je tako raznovrstna, da moraš biti super strokovnjak, če bi jih hotel v resnici vse dobro razčleniti. Rad bi povedal, da smo preveč obremenjeni z raznimi stvarmi in da nam potem ostaja premalo časa za resnično ustvarjalno delo. Vsaj meni.« Janez Sever Prvi maj v bratstvu in prijateljstvu Po vseh hribih in gričih so na predvečer prvega maja zagoreli kresovi in vabili na praznična zborovanja. Tako so praznovali tudi delavci iz Slovenske Bistrice in Šmarja pri Jelšah na Boču. Prijetno je bilo že tradicionalno srečanje delovnih ljudi in občanov teh sosednjih občin. Kot že nekaj let nazaj so se jim pridružili tudi Čakovčani iz sosednje Hrvaške. Saj je bilo to praznovanje srečanj bratstva in prijateljstva. Več tisoč ljudi je prišlo na proslavo z bogatim kulturnim sporedom, v katerem so sodelovali pevci, recitatorji, godba in folklora iz treh občin. Zbranim je govoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Šmarje pri Jelšah, Ludvig Kučič o zgodovini praznovanja prvega maja, ki letos slavi stoto obletnico. Govoril pa je tudi o gospodarskih težavah ter med drugim dejal, da bo potrebno za hitrejši gospodarski razvoj nekaj spremeniti, saj le pridne delavčeve roke niso dovolj za oživitev in hitrejši napredek gospodarstva. Po proslavi pa so bila ves popoldan športna tekmovanja in splošna ljudska zabava. A. A. LIPE SVEDER: SEVANJE fjei A/€= 4// r/ejpofZ&oJL.-JfUO hQŽ>rr/ -~njp/ is