Velenje Sp Do 35 LIST 1996 352(497 4 Šoštanj) 9000G23.7 *1 LIJ I j 1* V Gostinstvo Turizem Trgovina (l.O.O. Kersnikova 11, 63320 Velenje tel: (063) 855-336 fax: (063) 855-350 NUDMO VSE VRSTE GOSTINSKIH STORITEV IN SE PRIPOROČAMO lUiijiiijiil KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA ŠOŠTANJ,!^ svobode 12 VAS VABI V SVOJE MESNICE: • MESNICA ŠALEK PRI PRISLANU • MESNICA Z DELIKATESO - TOMŠIČEVA 10 B • MESNICA ŠOŠTANJ ZA KAJUHOVIM DOMOM. NA DELOVNI ENOTI VELENJE - TURN PA LAHKO KUPITE JABOLKA VSAK DAN OD 1Ž.00 DO 16.00 URE, RAZEN SOBOTE, PRAZNIKOV IN NEDELJE. NAPOVEDNIK stran 2 Razpisa Občine Šoštanj DdiIpIìIpv socialnih stanovanj stran 4 Kmečka opravila Prireditve po naših krajih strani 6 Padlo je 150000 domin stran 6 Raziskovalni tabor '96 Odkrivanje skrivnosti Belih Vod Uvodnik koraj polovica avgusta je že za nami, pa se je poletno vreme šele prav pričelo. Letos so organizatorji najrazličnejših družabnih prireditev poskrbeli, da so se v domačem okolju dobro zabavali tudi vsi tisti, ki si uiso privoščili počitnic na morski obali ah kje drugje. Skoraj ni bilo nedeljskega popoldneva, ki bi se pozno v noč ne končalo z veselico. Pred tem pa -kot da bi se Slovenci končno zavedli, kako pomembna je za naš narodni obstoj narodopisna dediščina in da ni prav nič narobe, če poudarjamo naše kmečke korenine - so obiskovalci skoraj vseh takšnih prireditev lahko spoznavah kmečka opravila in ročne obrti, ki so v modernih industrijskih časih že skoraj izginila v pozabo, saj so jih nadomestih stroji. Odstiranja tančic v življenju naših prednikov in odkrivanja naravnih značilnosti pokrajine so se letos že drugič lotih na raziskovalnem taboru v Belih Vodah. In če so mladi raziskovalci preživeli nekaj dni v sožitju z naravo, se je v tem mesecu kar nekajkrat pokazalo, da narava in človek - čeprav je njun obstoj medsebojno pogojen in odvisen - nista več prijatelja. Skoraj ob vsakem poletnem neurju so potoki in reke prestopih svoje bregove. Neusmiljen veter in dež sta ponovno vzpodbudila plazove in drsenje zemeljskih plasti. Potem se je naravi nesramno maščevala industrijska tehnologija - odprtje zapornic je povzročilo pomor rib v Paki. Pogled na “mrtvo” reko je ponovno izpostavil vprašanje o premoči človeka nad naravo. Boj za sožitje z naravo je v našem okolju že postal način življenja. Preteklo pa bo še mnogo časa, da bomo našli odgovor na vprašanje: Smo sposobni obnoviti porušeno ravnovesje? Uredništvo Kravje dirke v Gaberkah Zaradi tekmovalk na sliki se je prejšnjo nedeljo v Gaberkah zbralo veliko navijačev, ki so jih vzpodbujali na šprinterski tekmi. Prireditev so popestrili prikazovalci ročnih spretnosti. Ivan Andrejc plete pletarje iz naravnih materialov. Knjižnica Velenje Titov trg 5 3320 Velenje POMOR RIB V PAKI eljub dogodek, ki ga je industrija prizadejala naravi, se je zgodil 6. avgusta v strugi reke Pake. Ko so v termoelektrarni zaradi “viškov vode” odprli jez, je močan vodni tok dvignil velike količine posedenega mulja. Le-ta se je odtekel vse do izliva v Savinjo. Že okoli 12.30 ure so ribiči in stanovalci neposredno ob Paki zaskrbljeni opazili veliko število mrtvih rib, ki jih je tok reke nosil s seboj. Na kraj dogodka so takoj prišli inšpektor pristojne republiške komisije, predstavniki Inštituta za varstvo okolja Maribor, Regijskega centra za obveščanje pri Upravi za obrambo iz Celja, Policija in še nekaj predstavnikov organov za posredovanje ob ekoloških nesrečah. Ugotovili so, da so ribe pomrle verjetno zaradi zadušitve v onesnaženi vodi. Po prvih ocenah naj bi poginilo 3000 rib, največ podusti in krapov. Gospod Drago Meh, predsednik Ribiške družine Paka, je dva tedna po pomoru rib povedal, da je bila ob tem izrednem dogodku reka tako gosta, da je bilo nemogoče oceniti natančno število mrtvih rib. Danes Inštitut za varstvo okolja Maribor še ni posredoval svežih podatkov. Povzročitelj še tudi ni znan. Življenje se v reko počasi vrača. V strugi Pake so opazili.več rib, ki so se vrnile iz spodnjega dela reke. Ribiči predvidevajo, da se bo stanje normaliziralo v desetih mesecih, čeprav družina sama nima sredstev za nabavo mladic. Upajo seveda, da bo stroške naselitve rib deloma kril tudi povzročitelj. Z zaprtim krogotokom pepelne brozge je reka Paka nudila ribam že kar dobro zavetišče. Kdo je kriv za pomor rib, bodo vsekakor raziskali pristojni organi. Potreben pa bo tudi odgovor na vprašanje, kolikokrat se bodo podobne stvari še ponavljale. Zapornice na Paki pri Termoelektrarni Šoštanj Šoštanjski poletni utrip V poletnih mesecih se je veliko Šoštanjčanov odpravilo zdoma. To je bilo čutiti tudi v mestu, ki je samevalo. Najbolj pogumni so se tudi v bolj hladnih popoldnevih namakali v bazenu, ostali pa so lahko posedeli na nanovo postavljenih klopeh, ki v središču mesta nudijo prijeten prostorček za počitek in klepet. UPRAVNA EMA Delovno področje in pristojnosti Upravne enote Upravna enota opravlja naloge in pristojnosti na področjih, za katera so ustanovljena posamezna ministrstva: Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za promet in zveze, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Opravlja tudi vse druge z zakonom določene upravne naloge oblastvenega značaja iz pristojnosti bivših občin. Opravlja tudi naloge s področja obrambnih priprav in organizacijske, strokovne ter druge naloge, ki so skupne notranjim organizacijskim enotam, oziroma so pomembne za delovanje upravne enote. Teritorialna in notranja organiziranost Upravna enota Velenje je v skladu z zakonom organizirana za območje naslednjih lokalnih skupnosti - občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. V upravni enoti so za posamezna delovna področja, naloge in pristojnosti organizirane notranje organizacijske enote: 1. Oddelek za upravne notranje zadeve 2. Oddelek za okolje in prostor 3. Oddelek za gospodarstvo, kmetijstvo in družbene dejavnosti 4. Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve. Delovna področja notranjih organizacij skin enot 1. Oddelek za upravne notranje zadeve opravlja upravne naloge, katere se nanašajo na izvrševanje predpisov s področja: - matičnih knjig, državljanstva, osebnih imen, osebnih izkaznic, - potnih listin, prehoda čez državno mejo in prebivanja tujcev, - združevanje občanov, javnih shodov in javnih prireditev, - nabave, posesti in nošenja orožja in streliva, eksplozivnih snovi, - prijavno odjavne službe, vodenja registra stalnega prebivalstva in razvida začasno prijavljenih oseb, - registracija motornih vozil in izdaja vozniških dovoljenj in izpitov za voznike motornih vozil... 2. Oddelek 2a okolje in prostor opravlja naslednje upravne naloge: - vodi upravne postopke in odloča o upravnih stvareh s področja urbanističnih, gradbenih, komunalnih zadev ter zadev prometa in zvez. - vodi upravne postopke in evidence s področja denacionalizacije stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč, - opravlja naloge s področja drugih premoženjsko pravnih zadev, naloge s področja prometa in zvez, s stanovanjskega področja, - izdaja vodnogospodarska soglasja in dovoljenja, - nudi strokovno pomoč in svetovanje občanom in organizacijam - ter opravlja druge naloge, ki se nanašajo na urejanje prostora. 3. Oddelek za gospodarstvo, kmetijstvo in družbene dejavnosti opravlja: - upravne naloge s področja denacionalizacije podjetij, s področja malega gospodarstva, gostinstva, trgovine in turizma, s področja industrije, - upravne zadeve s področja energetike in rudarstva, - upravne zadeve na področju varstva borcev in vojnih invalidov, - naloge na področju predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in športa, kulture, - odločanje na prvi stopnji v upravnih stvareh izpolnjevanja z zakonom določenih pogojev za opravljanje trgovinske dejavnosti in naloge s področja kontrole cen, - organiziranje, oblikovanje, hramba in obnavljanje blagovnih rezerv, - naloge v zvezi z izvajanjem Zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij, - naloge s področja denacionalizacije na področju kmetijskih zemljišč in gozdov ter kmetijskih gospodarstev, - vodi evidenco o vloženih zahtevah za denacionalizacijo, o izdanih odločbah in o izvršitvi odločb o denacionalizaciji, - vodi postopke s področja izvrševanja zakonov kmetijstva, lovstva in gozdarstva. 4. Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve opravlja naslednje naloge: - normativno-pravne zadeve za potrebe Upravne enote, - naloge s področja delovnih razmerij in izobraževanja delavcev, - naloge glavne in sprejemne pisarne ter naloge v zvezi z vodenjem arhiva, - naloge s področja obrambnih priprav upravne enote, - strokovno tehnične naloge s področja financ, - naloge v zvezi z najdenimi stvarmi... Prostorska razporeditev Upravna enota ima sedež na treh lokacijah. Glavni del je na Titovem trgu 1 (tudi sedež MO Velenje), Oddelek za okolje in prostor ima sedež na Prešernovi 1 (stavba Sodišča) in Izpitna komisija, ki deluje pri Oddelku za notranje zadeve, na Šaleški 19 a (nad Loterijo). Delovni čas ponedeljek, torek, četrtek od 7.00 do 15.00 sreda od 7.00 do 17.00 petek od 7.00 do 13.00. Informacijska pisarna v Šoštanju Načelnica Upravne enote Velenje, gospa Milena Pečovnik, pravi, da se zaposleni trudijo čim hitreje reševati vloge občanov. Prizadevajo si, da se vsi postopki vodijo v skladu s predpisi, v predpisanih rokih in da so stranke pravočasno in razumljivo obveščene o poteku postopka. Prav zato bodo v sodelovanju z upravo Občine Šoštanj z mesecem septembrom začeli uradovati tudi v Šoštanju. Informacijska pisarna, kjer boste lahko dobili vse informacije o postopkih, dvignili ali vložili obrazce, bo odprta vsako sredo od 8.00 do 12.00 ure v prostorih Občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj. OBČINA ŠOŠTANJ UPKAVA Na podlagi določil 100., 101. in 102. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS št. 18/91, 21/94, 23/96), Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem, (Uradni list RS, št. 18/92), Pravilnika za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS št 18/92) in sklepu župana z dne 15.07.1996 objavlja JAVNI RAZPIS m ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM l. Socialna stanovanja se po tem razpisu dodeljujejo upravičencem, ki so: državljani Republike Slovenije, s stalnim prebivališčem v Občini Šoštanj, katerih skupni neto prihodek na člana družine ne presega višine, določene s predpisi s področja socialnega varstva, t.j. če neto mesečni dohodek na družinskega člana v obdobju marec - maj 1996 ne doseže višine, ki zanaša: - za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % povprečne plače v državi oz. 22.860,00 SIT - za otroke od 7. do 14. leta starosti 34 % povprečne plače v državi oz. 26.802,00 SIT - za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 % povprečne plače v državi oz. 33.108.00 SIT - za odraslo osebo 52 % povprečne plače v državi oz. 40.991,00 SIT. II. Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati državljani, da so upravičeni do dodelitve socialnega stanovanja v najem po tem razpisu, so: a) da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oziroma lastnik primernega stanovanja; h) da ima državljan stalno prebivališče v občini Šoštanj; c) da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine; d} ila državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25 91 vrednosti primernega stanovanja. Vrednost primernega stanovanja se določi po normativu za primernost stanovanja, odvisno od števila družinskih članov. m. Merila, ki vplivajo na obseg in časovno prednost pri pridobitvi socialnega stanovanja v najem, se nanašajo na; - stanovanjske razmere udeleženca razpisa - štev ilo ožjih družinskih članov, ki živijo s prosilcem skopni prihodek na družinskega člana - premoženjsko stanje - socialne in zdravstvene razmere - mlade družine . Pri razreševanju vlog za pridobitev socialnega stanovanja v najem imajo prednost družine z več otroki, družine z manjšim številom zaposlenih, mlade družine, invalidi in družine z invalidnim članom, po vrsti invalidnosti in obsegu prizadetosti invalida. IV. Prosilci za pridobitev socialnega stanovanja v najem morajo k vlogi, ki mora biti pravilno izpolnjena na obrazcu, ki ga dobijo v tajništvu Občine Šoštanj, priložiti naslednja potrdila in dokazila: a) fotokopijo potrdila o državljanstvu prosilca in družinskih članov oz. dovoljenje za stalno prebivanje družinskih članov, če ti niso državljani Slovenije (izda UE Velenje, Oddelek za UNZ); h) potrdilo o stalnem prebivališču prosilca in ožjih družinskih članov ter potrdilo o skupnem gospodinjstvu, ki ne sme hiti starejše od enega meseca (izda UE Velenje). Osebe, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, morajo predložiti overjeno izjavo o trajanju take skupnosti: e) potrdilo o premoženjskem stanju, ki mora vsebovati tudi podatek glede imetništva avtomobila prosilca ali njegovih družinskih članov, (izda davčni organ v Velenju, podatek o avtomobilu vnese Oddelek za notranje zadeve pri UE Velenje); d) dokazilo o stanovanjskem statusu ter kv aliteti bivanja (najemno oz. podnajemno pogodim. točkovni zapisnik, površino stanovanja); e) potrdila izplačevalca o neto dohodkih in prejemkih iz delovnega razmerja za prosilca in ožje družinske člane za obdobje marec - maj 1996; " f) potrdilo izplačevalca o neto dohodkih in prejemkih izven delovnega razmerja za udeleženca in družinske člane za obdobje marec - maj 1996; ■ g) potrdilo Zavoda za zaposlovanje o nezaposlenosti prosilca ali njegovega zakonca s podatki o višini prejemkov za obdobje marec - maj 1996; h) potrdilo o ločenem življenju staršev in mladoletnih otrok zaradi slabih stanovanjskih razmer, ki ga izda Center za socialno delo Velenje (bivanje otrok v rejniških družinah, zavodu...); i) pisno izjavo prosilca o statusu samohranilke oz. samohranilca; j) izvid zdravniške komisije 1. stopnje v primeru trajnih obolenj prosilca ah družinskih članov, ki so pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami; mnenje pristojne komisije za otroka, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo; izvid in mnenje pristojne komisije o invalidnosti, zaradi katere je prosilec ah odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo. V Na podlagi tega razpisa bodo upravičencem po končanem postopku v najem oddana 3 (tri) socialna stanovanja s kvadraturo od 26,89 do 46,81 (bruto) m2 ter eventualno izpraznjena stanovanja, opredeljena kot socialna, ki niso predmet vračila po Zakonu o denacionalizaciji in bodo izpraznjena v času veljavnosti prioritetne liste iz tega razpisa. VI. Rok za zbiranje prijav po tem razpisu traja od 20.08.1996 do 20.09.1996. Prijave, prispele po tem roku, in tiste, ki ne bodo opremljene z vsemi zahtevanimi dokazili in potrdili, ne bodo upoštevane. Vsi prosilci, ki so na Občino Šoštanj že posredovali vloge za dodelitev stanovanja, morajo le-te dopolnitvi v skladu s tem razpisom, sicer ne bodo obravnavane. Na podlagi prispelih vlog bo upravni organ ugotovil upravičenost, opravil oglede stanovanjskih razmer in določil občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem ter listo objavil na enak način kot ta razpis. Vse ostale informacije v zvezi s tem razpisom dobite na Obrini Šoštanj, tel. 882-652. ŽUPAN OBČINE ŠOŠTANJ dr. Bogdan MENIH OBČINA ŠOŠTANJ Trg svobode 12, Šoštanj v sodelovanju s KREKOVO BANKO objavlja RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje malega gospodarstva v Občini Šoštanj 1. Za posojilo lahko zaprosijo: - samostojni obrtniki oz. podjetniki, podjetja oz. gospodarske družbe z do jjO zaposlenimi delavci; - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. proglasitev podjetnika oz. na pristojnem sodišču prijavo za vpis podjetja oz. gospodarske družbe v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev. Sedež obratovalnice in kraj investicije morata biti na območju Občine Šoštanj. 2. Skupni okvirni znesek posojil znaša 10 mio SIT. 3. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup, graditev, adaptacija poslovnih prostorov ' ' - ’ j . - nakup nove opreme - priprava projektne dokumentacije za izgradnjo poslovnih prostorov - ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oz. tehnoloških procesov. 4. Pogoji, pod katerimi sc dodeljuje posojilo: - najdaljša odplačilna doba je 5 let - obrestna mera TOM + 8 % - za odplačilo do enega leta TOM + 7 % znesek posojila do 50 °fc predračunske vrednosti . - rok koriščenja posojila po prejemu sklepa o odobritvi največ 60 oni - anuitete mesečno - stroške odobritve in vodenja kredita bo banka zaračunala v skladu s svojo tarifo. 5. Sredstva so namenska in se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg ostalih pogojev izpolnjujejo še naslednje kriterije: - dejavnosti, ki povečujejo število zaposlenih - dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, storitvami in drugimi podobnimi dejavnostmi, ki so v občini redkejše - pospeševanje in vzpodbujanje razvoja malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti in uvajanja sodobnih tehnologij - za ekološko sanacijo obstoječih objektov. 6. \ loga posojila mora vsebovati: prošnjo, v kateri so podatki: ime, priimek, stalno bivališče oz. firmo in naslov firme, dejavnost, opis investicije, lokacijo investicije in predračunsko vrednost z viri financiranja in s terminskim pianom in poslovnimi načrti investicije in višino zaprošenega posojila; - originalno dokumentacijo s tekočim datumom kot prilogo k prošnji: potrdilo o vpisu obratov v register oz. podjetnika v vpisnik podjetnikov, sklep o vpisu podjetja ali gospodarske družbe v sodni register in dovoljenje za opravljanje dejavnosti oz. potrdilo, da je občan vložil pri pristojnem upravnem organu zahtevek za izdajo dovoljenja oz. priglasitev podjetnika; - dokazila glede namena posojila: pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo, pri gradnji oz. adaptaciji zemljiškoknjiži izpisek oz. dokazilo o lastništvu, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun; pri gradnji in adaptaciji poslovnih prostorov, kolikor je. prosilec najemnik, soglasje lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela, najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila in predračun; pri nakupu opreme predračun in račun; - če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju oz. gospodarski družbi: pisno izjavo ustanoviteljev, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju oz. gospodarski družbi najkasneje v roku 6 mesecev od odobritve posojila; - izjavo o zaposlitvi določenega števila novih delavcev za dobo, ki ne sme biti krajša od štirih let; - dokazila o kreditni sposobnosti: davčno napoved za preteklo leto in podatke o poslovanju v tekočem letu. Izjavo o dosedanjih kreditih: potrdilo o plačanih obveznostih državi; za podjetje oz. gospodarsko družbo zaključni račun za preteklo leto in podatke o solvenl- jfnosti in boniteti (obrazec BON 1,2,3); dokazila o možnem zavarovanju kredita. # 7. V posojilni pogodbi, sklenjeni med banko in posojilojemalcem, se določi obveznost, da S posojilojemalec v primeru, če ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe oz., da je bila sklenjena na podlagi lažnih podatkov, takoj vrne indeksirano posojilo ali neodplačani del indeksiranega posojila z zakonsko obrestno mero. Prav tako posojilna pogodba vsebuje odločbo, da se prosdeu, v kolikor v dveh mesecih po dodelitvi posojila ne koristi, možnost koriščenja odvzame. 8. Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi, da je v preteklosti že imel kredit, ki ga ni vračal ali če oceni, da kredita ne bo sposoben vračati. 9. Vlog podjetij oz. gospodarskih družb, ki ne poslujejo vsaj eno leto, ne bomo obravnavali. 10. Rok za oddajo prošenj je 20 dni po objavi v Listu občine Šoštanj. 11. Komisija za javne razpise bo najkasneje v 20. dneh po končanem razpisu sprejela sklep o dodelitvi posojil in ga posredovala vsem prosilcem. 12. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. OBČANA ŠOŠTANJ KOMISIJA ZA OKOLJE IN PROSTOR Komisija je imela 5. redno sejo 5. avgusta 1996. Med drugim je obravnavala namene Rudnika Velenje glede renovacije na Kajuhovi 19. Dorekla je vse potrebno glede gradnje poslovnega objekta v Metlečah. Ni se strinjala z izgradnjo žage za razrez hlodovine v obrtni coni v Šoštanju, ki je namenjena za delavnice. Informirala se je o stanju ogroženosti kmetije Copar. Odločila je glede parcele na lokaciji bivšega Prešernovega trga 6 v Šoštanju. Informirala se je glede izbora organizacije, ki bo pričela pripravljati spremembe in dopolnitve prostorskega plana za območje Občine Šoštanj. V OBČINI ŠOŠTANJ ZOPET NEURJE poletnih mesecih je našo občino zopet prizadelo neurje. Zaradi močnega deževja se je 3. julija oh 00.30 s “tihim alarmom” alarmiralo Gasilsko društvo Šoštanj - mesto ter poveljnik Civilne zaščite občine Šoštanj. Zaradi nepravilne ureditve vodne struge Toplice, sta bili poplavljeni dve hiši v naselju Florjan. Ko so gasilci hoteli oviro vodotoka odstraniti, jim je to onemogočil tamkajšnji domačin. Pomagala ni niti odredba poveljnika CZ, zato je bila potrebna pomoč organov UJV. Če bi gasilci lahko ukrepali že ob prihodu, bi voda zagotovo ne dosegla omenjenih stanovanjskih hiš. Obenem je voda poplavila tudi kletne prostore dveh stanovanj- skih blokov tik ob reki Paki. Stanovalci so tako utrpeli materialno škodo. Po njihovem mnenju je voda (v višini 120 cm) vdrla iz kolektorja komunalnih vod. Zaradi neprestanega dotekanja so gasilci v jutranjih urah s črpanjem odnehali. Nedaleč stran je veliko škodo utrpel tudi lastnik individualne hiše, ki mu je voda uničila večje število gospodinjske opreme ter stvari, ki jih je hranil v kleti. Bregove je zopet večkrat prestopila Velunja ter s tem povzročila plazenje obrežnih bregov. Tam so posredovali gasilci iz Gaberk. Zaradi neusmiljene narave so občani pa tudi občina sama utrpeli ogromno škodo, ki pa nas pesti že skozi vse leto. PeRa Javni shodi, javne prireditve - obvestilo H arali boljše seznanjenosti in lažjega dela strank na eni strani, in organov, ki sodelujejo pri izdaji različnih dokumentov za javne prireditve, na drugi, daje Upravna enota Velenje naslednje pooblastilo: Po zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah (Ur. list SRS št. 20/73) mora organizator javnega shoda oz. javne prireditve priglasiti oz. dati vlogo za izdajo dovoljenja na pristojno upravno enoto: 1. za javni shod najpozneje tri dni pred javnim shodom; 2. za javno prireditev najpozneje pet dni pred javno prireditvijo. Po zakonu o varnosti cestega prometa (Ur. list SRS št. 5/82) mora organizator dati vlogo za izdajo dovoljenja za javni shod oz. javno prireditev na cesti najpozneje 30 (trideset) dni pred javnim shodom oz. javno prireditvijo. V zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah je javni shod opredeljen kot zbor občanov na prostem ali v zaprtem prostoru, ki na temelju prostovoljne udeležbe pod enotnim vodstvom, izražajo svoja mnenja in stališča o vprašanjih politične narave. Za javne prireditve se štejejo športne in druge igre, predstave, razstave, veselice in druga zbiranja občanov, zaradi razvijanja telesno-vzgojne, kulturne, znanstvene, tehnične, zabavne ali druge aktivnosti, tako da je dostop k prireditvi dovoljen vsakomur. Na javnem shodu oz. javni prireditvi (v nadaljnjem besedilu: javni prireditvi), kot so veselice in druga zbi- ranja občanov, kjer se opravlja gostinska dejavnost, upravna enota opozarja organizatorje na nekatere spremembe, ki so nastale zaradi nove zakonodaje na področju gospodarskih družb in gostinstva (Zakon o gospodarskih družbah, Ur. list RS št. 30/93, Zakon o gostinstvu, Ur. list RS št. 1/95, Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov, Ur. list RS št. 15/95). Na javnih prireditvah lahko gostinsko dejavnost opravljajo samo fizične ali pravne osebe, ki so za to registrirane in imajo dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti - v nadaljnem besedilu gostinci. Samostojni podjetniki morajo imeti priglasitveni list, pravne osebe pa odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti. Nobeni drugi fizični ali pravni osebi ni dovoljeno opravljati gostinske dejavnosti na javni prireditvi. Organizatorji javnih prireditev so pogosto društva, krajevne skupnosti, posamezniki in druge fizične ali pravne osebe, ki niso registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti in nimajo za to dejavnost ustreznega dovoljenja. V primeru, da bodo na javni prireditvi, ki jo organizirajo, nudili gostinske usluge, morajo za te usluge skleniti pogodbo z gostincem ali kakršnikoli drug pisni dokument, iz katerega je razvidno, da bo opravljal gostinsko dejavnost na javni prireditvi gostinec. To pogodbo ali drug ustrezen dokument priložijo organizatorji javnih priredtitev k priglasitvi oz. k vlogi za izdajo dovoljenja za javno prireditev. V večini primerov bodo opravljali gostinci na javnih priredtivah gostinsko dejavnost izven poslovnih prostorov in preko dovoljenega obrato- valnega časa. Zato si morajo gostinci pridobiti naslednja soglasja in dovoljenja: 1. soglasje zdravstvene inšpekcije (vlogo je potrebno vložiti najpozneje 8 dni pred prireditvijo na Zdravstveno inšpekcijo RS, Enota Dravograd - Izpostava Velenje, Titov trg 1) in soglasje veterinarske inšpekcije (vlogo je potrebno vložiti najpozneje 8 dni pred prireditvijo na Veterinarsko inšpekcijo - Enota Celje, Območna izpostava Velenje, Titov trg 1); 2. soglasje lokalne skupnosti za podaljšanje obratovalnega časa (vlogo je potrebno vložiti na pristojno lokalno skupnost: MO Velenje, Občina Šoštanj, Občina Šmartno ob Paki); 3. odločbo za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata (vlogo je/potrebno vložiti na Upravno enoto Velenje). Za dodatne informacije lahko pokličete Upravno enoto Velenje na telefonsko številko 856-151, gospo Metko Oštir in gospoda Ivana Petroviča. ANDREJA MEVC, dipl. obr. VODJA ODDELKA POROKI V času od 24. 6. do 19. 8. 1996 so se poročili Marjeta NAHTIGAL, Trg bratov Mravljakov 1, Šoštanj in Zvonko OBŠTETER, Ravne 113 c Avgustina SKORNŠEK, Skorno 31 a in Jože OBREZ, Laze 52 a SMRTI V času od 24. 6. do 19. 8. 1996 so umrli Alojz RAMŠAK, Florjan 5 Ivanka POLOVŠAK, Skorno 1 Martin TURK, Levstikova 4, Šoštanj Angela TAJNIK, Ravne 126 Alojz PUČKO, Cankarjeva 19, Šoštanj KRSTI V mesecu juliju so bili krščeni AJDA, KATARINA, MANJA, SIMONA, TJAŠA in JAKA. JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje_____________ STORITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V cilju pospešene širitve elektronskega bančništva je pred dnevi tudi Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. zapeljala na “informacijsko avtocesto” - INTERNET, kjer nas lahko najdete na naslovu: http://www.lb-sbv.si. S to vključitvijo se je LB SB Velenje d.d. pridružila skupini največjih slovenskih bank, ki preko tega mednarodnega računalniškega omrežja predstavljajo svoje poslovanje in storitve. Vendar pa naša banka ni ostala le pri predstavitvi, ampak je odšla korak naprej. Svojim komitentom namreč že omogočamo vpogled v dnevno ažurirano stanje na tekočih in žiro računih. KAKO LAHKO UPORABLJATE TE STORITVE? Za uporabo teh storitev potrebujete poleg ustrezne opreme (osebni računalnih z modemom) še: - interaktivni dostop v omrežje INTERNET (WWW) - Internet pregledovalnik Netscape Navigator 2.0 ali višjo različico - odobreno zahtevo za opravljanje storitev elektronskega bančništva in - identifikacijsko kartico, ki jo naročite s podpisom zahteve. Internet dostop vam omogočajo različni ponudniki Internet povezljivosti, pregledovalnik pa lahko dobite v Internetu s prenosom na vaš računalnik oz. ga kupite pri pooblaščenih prodajalcih. Ko so izpolnjeni ti predpogoji, nam za izvajanje storitev elektronskega bančništva pošljite še ustrezno izpolnjeno in podpisano izjavo, na podlagi katere vam bodo poslane identifikacijske oznake in identifikacijska kartica. Veseli smo, da vam lahko kot prva slovenska banka ponudimo te storitve, še bolj pa bomo veseli, če boste tudi vi ponujeno z zadovoljstvom sprejeli. Turistično društvo Topolšica vabi na narodopisno prireditev Veselje ob Toplici: petek, 30. 8., ob 20. uri - Včasih je luštno blo sobota, 31. 8., ob 15. uri - bogat etnografski program kot ga še ni bilo SDS vabi na predstavitev knjige mag. Milana Zvera Sto let socialdemokracije v petek, 6. septembra, ob 17. uri v v sejno sobo Občine Šoštanj v Planinsko društvo Šoštanj organizira izleta: 24. - 25. 8. - KRN 8. septembra - GROFIČKA KMEČKI PRAZNIK ruzenje in spoznavanje sta bila glavna razloga, ki sta pred več leti vodila k ustanovitvi Aktiva mladih v zadružnikov Šaleške doline. Danes je aktiv že močno zasidran pri kmečki mladini. Udeležujemo se srečanj podeželske mladine z drugimi zadružniki, tekmovanj oračev, kviza Mladi in podeželje in strokovnih ekskurzij. Poleg lepih trenutkov pa se pri našem delu srečujemo tudi s težavami, ki pa jih z dobro voljo in medsebojnim sodelovanjem uspešno premagujemo. Naša letošnja največja aktivnost je bila priprava Kmečkega praznika. Priredili smo ga na letališču v Lajšah. Po slabem vremenu v soboto, ko smo že mislili, da bodo šli vsi naši napori v nič, nas je v nedeljo lepo vreme rešilo te skrbi. Tekmovanj, ki so spremljala Kmečki praznik, so se udeležile ekipe iz krajev občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Tekmovalci in tekmovalke so se pomerili v petih disciplinah. Moški so se pomerili v košnji trave, ki so jo nato ženske pograbile v kope. V naslednji disciplini so se moški pomerili v pajsanju, kjer so se spopadli s prav-nič lahkim hlodom. Pokazati so morah veliko spretnosti in moči in prenekatera kaplja potu je stekla, preden so hlod potegnili preko črte. Spretnost pa je še posebej prišla do izraza pri sestavljanju lojtrni-ka. Ta, že marsikje pozabljena spretnost, je več ekipam povzročala težave. Zmeda, izgubljeni deli so vzbujali navijanje in tudi smeh pri gledalcih, tekmovalce pa vzpodbujali k boljšim rezultatom. Še več smeha pa je bilo pri vožnji s samokolnico. Tekmovalke so namreč občutile čar te igre na svoji mokri koži. Navsezadnje je vse to le zabava, so se vsi strinjali. Prava paša za oči in želodec je bila stojnica z dobrotami, ki jih je pripravil Aktiv kmečkih žena. Po razglasitvi rezultatov so se tekmovalci in obiskovalci preselili na plesišče. Tudi v prihodnje želimo nadaljevati tradicijo Kmečkega praznika. Ena izmed glavnih nalog pa naj bi bilo pridobivanje novih članov, ne samo kmečke mladine, ampak tu- di tiste iz mest, mislimo namreč, da je treba vzpostaviti in negovati odnose med mestom in podeželjem. Na ta način lahko podeželje ljudem približamo v vsej njegovi prijaznosti in jim pokažemo, da je to ena najlepših, najprijaznejših strani naše dežele. Na koncu bi se radi zahvalili Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, sodnikom, GD Škale, GD Gaberke, GD Paška vas, GD Šmartno ob Paki, Aeroklubu Velenje, gostišču Kavnik ter vsem ostalim, ki so nam omogočili izvedbo Kmečkega praznika. Poslavljamo pa se z željo, da se drugo leto zopet vidimo. D. R. ŽE 30. KAJUHOV TABOR V RIBNEM Taborniki odreda Pusti grad iz Šoštanja so letos že tridesetič postavili svoje šotore v čudoviti naravi, v Ribnem pri Bledu. Ob tej okrogli obletnici so program še posebej popestrili z raznimi aktivnostmi ter z obilico humorja ob večerih, ki jih prirejajo ob tabornem ognju. Ob lepem vremenu in razmeroma topli reki Savi so se otroci dodobra osvežili ter preizkusih svoje plavalne sposobnosti. O programu taborenja pa nam je vodja Kajuhovega tabora Helena Podgoršek povedala sledeče. V letošnji sezoni je v Ribnem taborilo več odredov tabornikov iz Velenja, Pesja, Topolšice in nazadnje iz Šoštanja. V šoštanjski izmeni smo imeli 170 otrok. To je šestnajst rodov. Ker smo tudi z vremenom imeli precej sreče, je bilo taborenje nadvse prijetno. Pod vodstvom vodje programa, Darje Komar, je bilo poskrbljeno, da so bili vsi taborniki polno zaposleni. Skozi vse dni so se vrstila razna tekmovanja, ukvarjali so se s športnimi igrami, pohodi, s šolo v naravi, predvsem pa z animacijo, razvedrilnim programom in s skeči, ki so jih uprizarjali starejši in mlajši. Taborniki so uspešno opravili veliko veščin, ki tudi v življenju vedno prav pridejo. Pod budnim očesom vodnikov je sezona minila brez večjih poškodb. Zadovoljni so bili prav vsi, še posebej pa najmlajši, tudi tisti, ki so taborih prvič. Ob pestrosti programa so kar pozabili na mamice. Pozneje smo izvedeli še nekaj o problemih z odškodnino, ki jo mora tabor plačati lastnikom za uporabo in motenje miru v gozdu. Pa drage nabave v turističnem Bledu... Vendar je tabor uspel in zagotovo ga bodo na zadovoljstvo vseh postavljali še naslednja leta. Še se bo razlegala himna Dviga plamen se iz ognja po čudovitih gozdovih ob majhni vasici Ribno. Peter Radoja PRIKAZ ŽETVE V GABERKAH II nedeljo, 21. julija, se je v Gaberkah vse že od jutra pripravljalo na ■ popoldanski prikaz žetve in mlačve. Ob dveh se je v Gaberkah trlo ■ ljudi. V prostorih gasilskega doma so pridne gaberške gospodinje razstavile najrazličnejše kmečke dobrote. Na bližnji njivi pa se je pod skrbnim očesom strokovnjakov odvijalo tekmovanje v žetvi. Med sedmimi ekipami žanjic so bile tudi gostje iz pobratene Zibike. Žetev in vezanje snopov, iz katerih je bilo potrebno sestaviti kopico, je najbolje opravila ekipa Raven. Žanjice so vzpodbujali veseli zvoki harmonike in bučno navijanje. Sledilo je mlatenje s cepci, kjer so se izkazali gaberški kmetje. Slišati je bilo pravi utrip. Nato se je žito presejalo v vetrniku. V starih časih so pleve nekateri uporabljali za polnjenje posteljnih blazin. Po predahu je sledila tradicionalna mokra vaja. Sodelovalo je šest moških in tri ženske ekipe. Med prvimi je zmagala ekipa Dobrna 2, pri slednjih pa Škale. Potem pa so dolgo v mrzlo poletno noč za dobro razpoloženje skrbeh ansambel Prijatelji ter Adi Smolar. Gasilsko društvo Gaberke se zahvaljuje vsem domačim gasilcem ter vsem sponzorjem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi prireditve. R.Ž. Izlet ZB Družmi r j e - Gaberke V soboto, 13. julija, so se na izlet odpravili elani ZB. Gospod Skrlovnik je povedal, da organizirajo izlet vsako leto. Opaža, da je članov iz leta v leto manj, nekateri so bolni in ne upajo več na pot. Zato vzamejo medse tudi nečlane. Najprej smo se ustavili v Starem piskru v Celju. Nekaj grozot iz časov vojne je zabeleženih na filmskem traku, nekaj fotografij je na skrivaj posnel fotograf Pelikan. Koliko gorja in stisk, ki jih ne smemo pozabiti, pa še skriva v sebi mogočno zidovje. Z mešanimi občutki smo se odpeljali proti Šentjurju, kjer so živeli slavni bratje Ipavci. Ustavili smo se zopet v Trebčah, kjer smo si na Kostanjškovi domačiji ogledali film o Kozjanskem parku. Pot nas je vodila v samostan Olimje. Nekoč grad, potem samostan, ki ga danes vodita dva patra, je nadvse zanimiv že od zunaj, v notranjosti pa ti ob čudovitih freskah v lekarni, oltarju iz črnega marmorja in drugih dragocenostih zastaja dih. Po kosilu smo si ogledali muzej na prostem v Rogatcu. To je stara domačija z leseno hišo, ki je prekrita s slamo. Na sicer kar veliko hišo je lastnik namestil zelo mala okna, pa še ta zavaroval z železnimi križi, tako da vasovalci niso mogli do njegovih hčera. Pot smo nadaljevali do Zibike, kjer smo popoldne preživeli z domačimi gasilci, s katerimi so pobrateni gaberški gasilci. Dobre hrane in kapljice ni manjkalo, zato smo se šele pozno zvečer odpravili proti domu. Harmonika Kumrovega Vaneka pa nikomur ni pustila zadremati. Na izletu sem spoznala, da se tudi ljudje, katerim življenje ni prizanašalo ter so marsikaj preboleli, znajo še vedno poveseliti. Drugo leto pa, kdo ve? smo se pohecali ob odhodu, R. Ž. INGE, PRIHAJAMO v Pozdravljena Švedska e zadnji poljubček dominira in že nas pot iz naše prestolnice vodi proti neznanemu severu. Severu, boste vprašali? Se sprašujete, kaj smo tam počeli? No, potem pa začnimo z našo zgodbico. Odšli smo na 10th world MOOT. Verjetno se nekaterim še sanja ne, kaj to pomeni. Je namreč svetovno srečanje skavtov in tabornikov, ki so stari od 18 do 25 let. Vse pa ni bilo tako rožnato, kot se sliši na začetku. Saj preživeti 36 ur na avtobusu ni ravno eden od naših hobijev. Sicer pa se ne smemo pritoževati, kajti teh 36 ur je bilo pozabljenih takoj, ko smo stopili na švedsko zenfljo in na sam taborni prostor Moota. Zmeda, zmeda. Ni panike, saj je tukaj “samo” 3000 ljudi. Vse Slovence, pa tudi skavte drugih narodnosti so “pomešali” pa skupinah. Osem ljudi v eni patroli, in vsak je prihajal iz druge države. Noro. Deset dni smo govorili samo angleško, nemško, italijansko, francosko... Človek bi skoraj pozabil na svoj materin jezik. Sicer pa smo se na vse stvari sčasoma navadili. Saj veste, preživetje v naravi z nožem in sekiro... Zraven pa še usklajevanje pri kuhanju obroka. Osem ljudi, osem načinov kuhinje... Ampak za vsem je prišla “noč” (to sploh ni bila noč, saj se od 23.00 pa do 1.00 le malo zmrači - tipično švedsko), ki ima svojo moč. Tu si se počutil, kot da bi znova vstopil v civiliziran svet. Nočne diskoteke pod šotori, da o piškotih in drugih vabljivih stvareh sploh ne govorimo. Ni možno izgubiti niti kilograma, pa tudi pridobiti ga ni možno, saj so čez dan potekale vse mogoče aktivnosti. Preizkusil si lahko vse od jadranja, preživetja v naravi, raznih safarijev š kolesi, vožnje s kanuji, ročnih del, plezanja do forumov in še in še bi človek lahko našteval. Skratka bili smo vseskozi aktivni, kakor se je tudi glasil moto tega Moota:”SPIRIT INTO ACTION”. Mislim, da ni bilo osebe, ki bi uporabila besedo dolgčas. Da pa ne pozabimo povedati nekaj o otvoritvi Moota, kjer smo bili Slovenci kot majhen narod najbolj glasni. S čim?! Tabornik je iznajdljiv, zato na Švedsko nismo odšli brez raglje. Vendar pa za vsakim soncem pride dež. Kako hudo je bilo za objokanega in hkrati šokiranega Avstralca, ko se je moral posloviti od fejst slovenske dekline. Ja ja, to je pa tista prava ljubezen. K sreči obstaja pošta, da bomo lahko naša prijateljstva ohranili. Kako dolgo, ne ve nihče. Vsekakor pa je veliko lepih spominov na to potovanje in druženje z ljudmi vseh celin sveta, ki bodo vedno ostali z nami. Ko se srečamo, boste izvedeli še več podrobnosti. To bi bilo za enkrat vse, prihodnjič pa še kaj več. Izkoristili pa bi tudi priložnost in se zahvalili vsem sponzorjem, ki so nam kakorkoli pomagali. Se enkrat hvala! Monika & Tjasa Rod Pusti grad Šoštanj Visoke uvrstitve ROKOMETNI VETERANI IZ ŠOŠTANJA TUDI LETOS ZELO AKTIVNI etošnjo sezono smo pričeli s spomladanskim turnirjem veteranov v Kamniku. Pri močni konkurenti so zmagali veterani Ribnice pred Šoštanjem in Kamnikom. Nadaljevali smo v tekmovanju za pokal Alpe-Panonija, kjer smo v prvem kolu premagali ekipo Moslavine iz Hrvaške, nato pa v drugem kolu priznali premoč Celjanom. Ob 1. maju smo sodelovali na mednarodnem turnirju za Rodinov memorial v Izoli. Igrali smo v skupini mlajših veteranov. Po srečanjih z Usnjarjem, Areno iz Pule in domačo Izolo, smo v finalni tekmi z ekipo Inlesa izgubili s 7:9 ter tako osvojili 2. mesto. Ob tem smo imeli najboljšega golmana, Skok Antona, najboljšega strelca, Lesjak Robija ter najbolj vneto skupino navijačev, katero je organizator nagradil z veliko torto. Tudi na Dornikovem memorialu v Zagorju nismo ostali praznih rok. Po zagrizenih bojih smo premagali ekipe Šmartnega, Zagorja, Krmelja in Branika ter zmagali pred Branikom in Zagorjem. Ob 30. obletnici mariborskih rokometašev je v mariborski dvorani Tabor potekal turnir Majolika in memorial Mirana Eferla-Miša. Med sedmimi ekipami smo ponovno zmagali Šoštanjčani pred Zagorjem in Usnjarjem. Tako smo kot že nekaj let ob pomoči naših sponzorjev, ki se jim ob tej priliki lepo zahvaljujemo, uspeli realizirati naše zastavljene cilje. Marjan Stvarnik Za ekipo veteranov Šoštanja smo se trudili: Jože HAJSEK, Marjan STVARNIK, Anton ŠKORNSEK, Jože JAVORNIK, Rudi LESJAK, Robi LESJAK, Anton BLAGOTINŠEK, Slavko VAČOVNIK, Ivan VAČOVNIK, Ivan VAJDL, Boris JAMBROVIČ, Matjaž KLEMENČIČ, Dore MELANŠEK, Anton SKOK, Samo MERNIK, Vili POZNIČ in Jože SILOVŠEK. LETALSKI MITING V LAJŠAM nedeljo, 21. julija, je bilo v Lajšah veselo, da je kaj. Zbralo se je kakih 6000 gledalcev. Jadralci so pokazali akrobacije, kot so looping naprej in nazaj, zdrs na krilo in na rep, kovit ter brisanje zemlje. Z dvokrilnim Pittsom in Jakom 52 so piloti izvajali še spirale in sodčke, hrbtni let in let na krilo ali, kot rečejo letalci, na nož. Z ultra lahkim jadralnim letalom in motornima zmajema so pokazali skupinski let. Prav tako s Tomahawkoma in Cessnama. Iz Antonova - An 2 so skočili padalci z zadržkom, da je gledalcem vzelo sapo. Modelarji so pokazali akrobacije z radijsko vodenimi modeli. Dva helikopterja sta dodobra predstavila svoje zmogljivosti. Prelet je naredilo tudi dvosedežno vojaško letalo za šolanje Pilatus in reaktivno 12-sedežno letalo. Medtem, ko so motorna letala vseskozi vozila na oglede po okolici, je Piper vlekel jadralna letala v zrak. Pogumnejši so imeli možnost poskusiti se z vožnjo v akrobatskem Pittsu in drznejši skočiti iz Antonova s padalom. Za vso organizacijo v zraku in na letališču je skrbel s sodelavci in gasilci dolgoletni upravnik aerokluba gospod Marko Leskovšek. Klub, kije bil ustanovljen 1971. leta, je najprej gostoval v Levcu. Kmalu po ustanovitvi so zasadili prve lopate za sondažo terena v Lajšah, položili elektro vod pri Hlebovi hiši pod zemljo in tako naprej. Huda nesreča se je pripetila, ko se je pod težo snega zlomilo ostrešje na hangarju ter poškodovalo in uničilo letala. Vse to pa marljivih članov ni ustavilo. Danes se nam predstavljajo z najboljšo organizacijo in izvedbo varnostno zahtevnih letalskih mitingov, kakršne smo lahko včasih gledali le v Levcu ah Lescah. F.R. SEPTEMBER DOMA: Priprava ozimnice je v polnem teku. Pregleduj že pripravljena živila. Če klet in shramba še nista prebeljeni, pohiti; čas trgatve se bliža. V KLETI: Preglej sode, brente in drugo opremo. Nabavi kvasovke in vse drugo. Preglej lansko vino. NA VRTU: Zadnjič poreži zelišča. Naberi tagetes, ognjič, vratič, njivsko preslico, pelin, gabez in rman za spomladansko škropljenje. Če bodo grede prazne, posej rastline za zeleno gnojenje, drugače pa špinačo, motovilec, pozno endivjo, zimsko solato, radič, zgodnje zelje in ohrovt. Se lahko presajaš pozno cvetačo, endivjo, radič. Posadi zimski česen ter srebrno in zimsko čebulo. Presadi in razmnoži rabarbaro. NA-NJIVI: Posej inkarnatko v čisti setvi ali v mešanici z ljuljko in grašico. Repo, zelje, krmno peso in korenje očisti plevela in posuj z gnojnico. Si se že odločil, kakšno pšenico boš sejal? V SADOVNJAKU: Pobiraj plodove. Obiraj z roko ali s pobiralko, ne klati! Za zimo shrani le popolnoma zdrave in nepoškodovane sadeže, vse ostale predelaj ali uporabi takoj. Zadnji čas je, da obrežeš breskve. Izreži vse navpično rastoče veje, druge precej skrajšaj. V VINOGRADU: Zaznamuj trte, ki dobro rodijo, za nabiranje cepičev. Zaznamuj tudi slabe trte, ki jih boš zamenjal. S trgatvijo čakaj čimdlje, razen če preveč dežuje. PADLO JE 150000 DOMIN 4 orazd Glinšek se je lotil velikega zalogaja. V novi telovadnici v Šoštanju je po celotni površini postavil 150000 domin drugo ob drugo tako, da so se pričele z zanimivim začetnim udarcem podirati, kot da bi spremljal najbolj ubran orkester. Približno 150 gledalcev je v nedeljo, 28. julija, občasno ubrano zavzdihnilo, ko je Gorazd nalašč nastavil z dominami kak- šno zanko. Prva domina je pridrsela izpod stropa telovadnice po dolgi napeti vrvici. Nato so se domine občasno razdvojile in samostojno nadaljevale pot neusmiljenega podiranja. Večkrat so se podirale tako, da so preko mostičkov preskočile spodaj nedotaknjene vrstice. Za zaključek pa so se podirale v pravem slapu razvejanih kolon. Od pričetka do konca podiranja domin je minilo 40 minut. Gorazd pravi, da je potrebno za eno minuto podiranja postavljati domine (seveda brez premora) eno uro. Skratka, za vse skupaj - neprekinjeno teden dni po 8 ur. Pred pričetkom spektakla je Gorazd poklonil veselje najmlajšim. podirali so posebej prirejene vrstice domin. Gorazd pa je za naslednje leto obljubil še več domin. F. R. RAZISKOVALNI TABOR RELE VODE 96 11. avgusta, se je na Slemenu (v Andrejevem domu) začel raziskovalni tabor Bele Vode, ki se je končal naslednjo nedeljo. To je bil že 8. raziskovalni tabor. Prejšna leta je potekal dvakrat v Zavodnjah, na Paškem Kozjaku, v Skalah in enkrat na Slemenu. Letos se ga je udeležilo okrog 50 dijakov in študentov, večinoma iz Velenja in okolice ter tudi iz drugih predelov Slovenije, dva pa sta prišla celo iz zamejske Slovenije. Pod vodstvom dvajsetih visoko strokovno izobraženih mentorjev s somentorji so raziskovalci odkrivali skrivnosti narave, glasbe in plesa, rudarstva... To leto je raziskovalni tabor že drugič organiziral ERICo Velenje - inštitut za ekološke raziskave, vodja tabora pa je bila mag. Marta Svetina. Tokrat je bilo na taboru 15 skupin, ki so bile razdeljene na naravoslovne in družboslovne. Družboslovje so zastopale skupine za geografijo, krajinsko arhitekturo, novejšo zgodovino, etnologi- jo (družine), etnologijo (kulinarika), ljudsko glasbo in ples, umetnostno zgodovino ter novinarstvo. Te skupine so dobivale podatke z anketiranjem na kmetijah, ki so jih pritegnile. Med naravoslovnimi skupinami pa so bile zoološka, biološka, botanična, geotehnološka, gozdarska ter skupini kemije okolja ter rudarstva. Njihovo delo je bilo drugačno, saj so dobivali rezultate, z jemanjem vzorcev, predvsem iz tal; nekatere iz med njih pa so analizirali na Inštitutu Jožefa Stefana in v okoliških laboratorijih. Na raziskovalnem taboru pa je bilo poleg raziskovanja tudi veliko zanimivosti, saj nas je med drugimi počastil s svojim nastopom Adi Smolar, ki nas je dodobra razvedril. Z njim smo peli, nekateri tudi plešah in se nasploh dobro zabavali. Zabave pa ni manjkalo niti, ko nas je obiskal gospod Glavač, ki nas je presenetil z magijo svojih čarovnij. Rahlo presenečeni pa PETEK, 23. AVGUST 1996 RAZVEDRIL Turistično društvo Lajše se predstavi aselek Lajše spada pod KS Topolšica, vendar je organizacijsko prikrajšan ;e, ki se dogajajo v kraju. Lajše poznajo ljudje le po športnem letališču Aerokluba Velenje, bistroju Kavnik in gostišču Janez. Drugače pa se v kraju ni dogajalo skoraj nič zanimivega. Lajšani so se naveličali tega vsakdanjega lajšanskega življenja, zato so na pobudo nekaterih krajanov ustanovili v letu 1995 Turistično društvo Lajše, ki bo z raznimi kulturnimi in turističnimi prireditvami skrbelo za pestrejše življenje v kraju, hkrati pa privabilo številne obiskovalce, ki bodo imeli priložnost spoznati zaselek in gostoljubje Lajšanov. Predsednik društva jè Ivan Kavnik, podpredsednik Alojz Brglez, tajnik Stanislav Ločan in blagajnik Oto Praprotnik. Dejavni pa so tudi ostali krajani Lajš in včasih jim na pomoč priskočijo tudi sosedje Ravenčani, predvsem z domačo glasbo, saj v Ravnah muzikantov ne manjka. Nekatere aktivnosti so potekale že pred ustanovitvijo društva, npr. sodelovanje na pustnem karnevalu v Šoštanju, srečanje krajanov Lajš, izlet - ogled turistično zanimivih krajev v Sloveniji, kostanjev piknik s predstavitvijo prešanja mošta, sodelovanje na Miklavževem sejmu v Šoštanju, obuditev starega običaja - obhoda svetih treh kraljev... Po ustanovitvi Turističnega društva pa smo organizirali že praznovanje dneva žena in materinskega dne v gostišču Ržen, postavljanje mlajev ob prazniku dela... Zelja članov društva je, da bi realizirali celoten program, ki so si ga zastavili. Delovne vneme ne manjka, njihov trud pa bo poplačan, če se bo njihovih prireditev udeležilo veliko obiskovalcev. Zato, dragi bralci šoštanjskega Lista, pridite, lepo se bomo imeli v Lajšah. Turistično društvo Lajše £ vse do