Leto LXV / PoSfnîna plačana » gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 13. januarja 1S37 štev. 9a Cena t.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo !20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in I0.341' za insera te; Sarajevo stv 7565, Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 Telefoni aredništva in uprave: 29-92, 29-95, 29-94, 29-95, 29-9f> U pra v n : Kopilur-jeva ulica štev. 6. Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Maroška trenja Ï Kar naenkrat je sredi i/, krvave državljanske vojne v Španiji odjeknil bolestni krik: maroška kriza! krik, ob katerem mor« bit* šc danes strah one starejše rodove, ki so bili pred 30 loti v cvetoči mladosti ter so jim »maroške kriz.e« — ki so se začele I. 1404 in so tra jalo do 1. 1912 — bile angelji smrti, ki so oznunjcvall svetovno vojno. Čeprav se jo državljanska vojna v Španiji začela z udarom generala Franc« v španskem delu Maroka, čeprav so nacionalisti ravno iz Maroka črpali in še čr|>ajo svoje najboljše sile v svojem protiboljševiškem pohodu proti Madridu, čeprav ta borba traja sedaj že sedmi mesec, se do seduj nobena velesila ni resno pečala z bojaznijo, du je Maroko v nevarnosti, d« se ga hoče kdorkoli polastiti in du ga je treba zaščititi. Če so se pa [>ojavili pri tej ali oni velesili pohlepi po kakšnem kosu španskega ozemlja, ki se sedaj zvija v smrtnih bolečinah, so se morali umakniti pred jasno in vsemu svetu objavljeno voljo Anglije in Italije, ki sta se v svojem ^gospodarskem sporazumu« obvezali, da bosta, če potrebno, skupno branili neokrnjenost španskega ozemlja in nedotakljivost njegovih meja. Človek bi mislil, da tblikšnn jum-stva v polni meri zadostujejo, da odbijejo rogove vsakemu imperijalizmu, če bi se odkod pojavil ter začel stegati roke proti Maroku; mislil bi tudi, du je problem državljanske vojno v Španiji že zadostno težaven, da bi ga bilo treba obremenjevati še z več ali manj izmišljenimi krizami, ki bodo napetost samo šc povečale. Na ž-alost pa temu ni bilo takn. Prvi. ki je začel strašiti z maroško krizo, je bil francoski tisk Začel je obiuvljuti obširna poročila o nemških namenili v Maroku, o lifrm-škiti vojakih, ki da se izkrcavajo v španskem Maroku, o vojašnicah, ki jih z.a nemško armado pripravljam v Molili in v Cevti. o nemških industrijalcih ki da so pokupili vse rudnike španskega Maroka ter se sploh pripravljajo, da se za stalno zasidrajo na obali španskega delu Maroka. Da bi stvar izgledala šc bolj resna, je francoska vlada naročila vrhovnemu poveljniku francoskih čet v francoskem Maroku, generalu Noguesu, naj vloži protest pri visokem komisarju španskega Maroka v Tetinimi, češ, dn mednarodne pogodbe prepovedujejo iz.krcu-vanje tujih vojuških čet in da bodo posledice nedogledne. če bi to svarilo ostulo brez uspeha. Francoske bojne ladje so odplule .v murokan-ske vode, francoska diplomacij« pa pritisku v I.ondonu, naj so tudi angleška vlada pridruži protestu proti nemškemu prodiranju v maro-kunsko ozemlje. S tem je nastalo mednarodno razpoloženje, ki je berlinsko vlado spravilo nn noge. Gotovo e ona dala nalog svojemu tisku za protinapad, ajti sedaj beremo že dva dni izlive nemške nevolje po narodnosocialističnem časopisju na naslov Francije. Nemški tisk dokazuje, du v Španiji ni nikjer niti enega samega vojaka in d« je nemška vlada že opetovano izjavila, < I a želi, da se dosedanje posestveno stanje Španije ohrani nedotaknjeno. Ako torej Francija dviga strašilo maroške krize, pišejo v Berlinu, dela to predvsem zaradi tega, da bi povečala zmedo in bi z »izmišljeno nemško nevarnostjo« na eni strani pomagala hirajočim rdečim prijateljem v Španiji, na drugi strani pa dobila sama povod, da zasede vsa cista ozemlju, ki so od liekdanejga maroškega sultanata še ostala pod špansko oblastjo, to je španski Maroko, španska kolonija Rio del Oro in Španska trdnjava lfni na atlantski obali Maroka. Tudi nemška dip'.omacija pritiska v Rimu in v Londonu, naj angleška odnosno italijanska vlada pomagata odbiti ta »maskirani napad Francije« na špansko ozemlje tik pred kapitulacijo rdeče vlade v Valenciji. Nastopila je torej nova maroška kriza, ki je zaenkrat samo še časopisna, a ki se ob napetosti, ki je nastala okrog Španije, prav lahko spremeni v diplomatsko in svetovnopolitično, če velesile ne ohranijo hladnih možganov, in postane izhodišče nepreglednih novih trenj med velesilami. Za pravilno ocenjevanje sedanjega trenutka se nam zdi potrebno vsaj v glavnih potezah poklicati nuzaj v spomin osnove maroškega vprašanja in našteti vse zaporedne kritične razvojne dobe, ki dajejo Maroku oznako v politični zgodovini zadnjih 50 let. Maroko ki je obsegal ves zapadnoseverni del Afrike, je bil do leta 1904 samostojen sultanat. Svojo državno neodvisnost p« je izgubil dne 8. aprila leta 1904, ko sta si Francija in Anglija v zgodovinskem sporazumu med seboj porazdelili severno Afriko in sicer tako, da je Francija dobila nadinoč in svobodne roke nu zapadnem delu. Anglija pu nu vzhodnem, v Egiptu. Od leta 1904 dalje je Francija začela svoje miroljubno prodiranje po marokunskem ozemlju. Španija je takrat proti temu sporazumu protestirala in da bi jo pomirila, je Francija v posebni pogodbi podpisani v oktobru istega leta Španiji priznala nadoblast nu severni obuli Maroka, kjer prebivajo rifska plemena. Toda tudi Nemčija ni bila zadovoljna in nn nasvet veleindustrijalcn Mannesmanna, ki je bil lastnik obsežnih rudniških bogastev v Maroku. je takratni kuncler grof Biilow prepričal cesarja Viljema o potrebi odločne demonstracije. Na veliko presenečenje velesil se je Viljem zures dne 31. inaj« na bojni ludji pripeljal v Tanger, je tam izstopil in proglasil neodvisnost marokunskega sultana ter enakopravnost vseli velesil v murokanski deželi. _ Francija se je najprej vsa prestrašena umaknila ni z.unn-nji minister Delcassc je bil strmogluvljen Potem so se začela dolgotiajna in nervozna pogajanja. ki so se končala s prvo morokansko konferenco v Algecirusu. kjer je v uprilu leta 1906 Nemčija končno le morala priznali francosko nadoblast nad Marokom, med leni ko je bila vsem ostalim velesilam prisojen« enakopravnost. Francija je v naslednjih letih nadaljevala zasedbo Maroka, toda ko je leta 1911 voiaško zasedla tudi nekdanjo maroško prestolnico, je izbruhnila druga maroška kriza, ko je Nemčija odposlala svojega rušilcu sPanthei-ja« v maroško pristanišče Agadir z namenom, da gu zasede. Drue« maroška kriza se ie raz- Napetost vMarohu popušča Alarm povzročila sovjetska propaganda Pariz, 12. jan. AA. (HaVas.) Vzlic temu, da se tudi v današnjih berlinskih jutranjikih pojavljajo novi napadi na Francijo, se pariškim listom zdi, da je napetost nekoliko jiojiustila |)o zaslugi razgovorov med voditeljem rajlia Adolfom Hitlerjem in francoskim poslanikom François Poncetom. Tako pravi »Petit Parisien . Izjava vodje rajlia je napravila odličen vtis. tako v francoskih diplomatskih krogih kakor tudi v Londonu. Zastran odgovora, ki ga je šjianski vrhovni komisar v Tetuanu dal francoskemu konzulu pa pravi lisi: Vrhovni komisar je sicer nemo prešel čez neke »prostovoljce« in druge preoblečene tuje vojaško osebe, ki so jih v precejšnjem številu in neizpodbitno videli v Mcllili in Centi. Toda ne izgubljajmo upanja, da bodo prav tako hitro spet izginili, kakor so se pojavili, ker ohlastva v Tetuanu zdaj razumejo težke mednarodne posledice, ki bi jih moglo povzročiti izkrcavnje tujih čet v španskem Maroku. Fra cnske ifroin'e Pertinax pravi v listu »Echo de Paris«: Francija bi smatrala za zelo neprijetno mednarodno obveznost svojo morebitno dolžnost, da vkoraka v španski M a r o k o in da svoje, že tudi brez tega mnogoštevilne odgovornosti v svetovni politiki poveča še s to težko dolžnostjo. Toda povedati je treba, da se nikakor ne bi pouiišljala tudi to storiti, če hi Nemčija nadaljevala svoje manevre, morda celo z navideznim spoštovanjem teritorijalne nedotakljivosti tega španskega protektorata. Znano je. da Nemci delujejo e vso paro pri maroških domačlnskih prvakih. Znano je tudi, da ustanavljajo med domačini nekakšne organizacije z geslom: »Iioj za neodvisnost Maroka«. Rosenberfi ... London, 12. jan. AA. Štefani: »Morningpost« objavlja fioročilo svojega dopisnika iz španskega Maroka in pravi, da so neresnične trditve, češ da se Nemci izkrcujejo v španskem Maroku. Ta poplava vznemirljivih vesti je plod sistematične sovjetske p r o p a g a lid e . ki j« je organiziral sovjetski veleposlanik pri vlaiTi v Valenciji Roscnberg. Komunisti srdifo napada'o Bhtma Pariz, 12. jan. Snoči je bil André François-f'oncet, ki je v imenu diplomatskega zbora v Ber-linu (ker je nuncij bolan) čestital Hitlerju, takoj nato sprejet pri voditelju Nemčije. Po tem sestanku je bilo objavljeno, da je Hitler Poncetu rekel, da Ne m č i j a sploh ne misli na španski M a r o k o. S to vestjo se je zvečer odpeljal v Pariz André François-l'onrei in vse je mislilo, da nosi načrt politike zbliževanja med Francijo in Nemčijo, ki mu ga je izročil sam Hitler. Ko se je Poncert vozil v Pariz, pa je bila lansirana vest, da mora te dni v Pariz, odpotovati gosjxxiarski obrazovalec nove Nemčije dr. Schacht. Govorilo se je že, da hoče Francija gosjiodarsko priskočiti Nemčiji na jioinoč. Dr. Schaclit bi naj samo nadaljeval pogajanja, ki jih je našel že lan.ko jesen, ko je bil v Parizu. Poucet je dopoldne takoj odšel k zunanjemu ministru Delbosu, takoj nato pa k državnemu podtnjniku Vienotu. Po tem sestanku je bilo objavljeno, da Poucet še ni prinesel iz Berlina nobenega načrta o gospodarski akciji Francije in Nemčije. Pač pa so francoski komunisti že začeli v svojih današnjih izdajah listov silno ostro napadati Kluiiia in njegovo vlado, ker hoče sprejeti Sehachta in ker misli na zbližanje med Francijo in Nemčijo. 'ezen sv. očeta Vatikan 12 |anuarja. AA (Havas ) Zdravstveno stanje sv. očeta je nespremenjeno. Ko je osebni zdravnik dr. Milani zjutraj prišel k visokemu bolniku, je papež spal in ga profesor ni maral buditi. Prebudil se je ob 8.30, sprejel sv. obhajilo in prisostvoval jutranji sv. maši. Nato je sprejel kardinala Pacellija in Mercatija. Vatikan, 12. januarja, b. Sveti oče je prebil noč zelo mirno. Njegovo zdravstveno stanje je nespremenjeno. Davi je bil pri njem zdravnik nad eno uro ter opazoval vse znake bolnikove bolezni. Nato je papež sprejel kardinala Pacellija. i Mllli IIIIII —— ———H vijolu v bojnem ozračju in se je z veliko muko končala s pogodbo z dne 4. novembra, s katero je Nemčija priznal« Uončuoveljavno nadoblast Francije nad Marokom, todu Francijo prisilila, da je v Kongu in v Kamerunii Nemčiji odstopil« obsežna ozemlja, ki su Ivila združena v nemško kolonijo kamenin Prihodnje leto 1912 je marokanski sultan Mulai Jusul francoski protektorat priznal v posebni pogodbi, ki je marokansKo ozemlje trajno razdelila v večinski del pod Irancosko zaščito, v španski Maroko, ki leži nasproti Gibraltarju in v menarodno mesto Tungcr ki je postalo nevtralno mesto pod skupnim nadzorstvom Avstrije. Francije. šjHinije in Italije Maroška kriza jc izbruhnila še enkrat in sicer po vojni leta 1921. ko se je AIkI KI Krim polastil španskega Maroka in tam iistunovil samostojen '-mirât. To je trajalo do iela 1925, ko jo hotel napasti tudi mesto lez. v francoskem Maroku, nakar st« ga I' luncija in Španija s skupnimi močmi napadli in g« maju letii 1926 tudi premagali Dne 13. julija 1926 je bila podpisana pogodba med Francijo iu"španijo ki ie določila točno razmejitev med španskim in francoskim murokanskiin ozemljem. Pač pa je francoska vlada danes predložila parlaiucniu besedilo zakonskih načrtov, ki naj prepovedo potovanje prostovoljcev skozi Francijo v Španijo. Na te zakonske načrte pa so komunisti /že začeli še bolj divjati in vsa francoska javnost že računa s tem. d a b o d o p r i t e h z a k o n i h komunisti prvič javno glasovali v parla m e nt u proti II I u m u. Pač pa vsa desničarska opozicija izjavlja, du bo glasovala z.a le zakone. v angleški tuči Značilen članek „Timesa" London, 12. jan. b. »Times« objavljajo novo podrobnosti o nemški intervenciji v Maroku, za katero pravi, da prihaja do izraza tako na vojaškem, kakor ludi na gospodarskem in kulturnem polju. Molila je danes nemška pomorska baza. Nemški tehnični personal upravlja tudi letališče v Melili. Personal so poslale tvornice Junkers & Dornier. Drugo letališče je že osnovano v Te-t u a n u . kjer je prispelo 0. t. ni. 18 nemških mehanikov. Tudi v A h a I a j a I u pri Melili se gradi nova luka, nad katero bodo prevzeli upravo Nemci. Na gospodarskem področju pa razvijajo Nemci živahno delovanje, kar dokazuje ogromno število ljudi, ki prihajajo dnevno v maroške luke. Zlasti v Melili se neprestano raztovarja vojni materijah Iste ladje pa odvažajo v Nemčijo železno rudo iz. rudo kopo v v R i f u . ki so pod nemško upravo Glavna agenta nemške vlade v španskem Maroku sla grof Scheel in pa baron lt o r s c h. Ta dva gospoda gresta zelo na roko domačinom in sta jim slavila na razpolago posebno (Monsko ladjo za prevoz romarjev v Meko. Ladja je dobila novo ime >11 Mogreb« in na njej je razvita zastava maroškega sultana. Romarji bodo odpotovali v Meko koncem meseca januarja jkxI vodstvom nemških strokovnjakov, ki skušajo z vsemi sredstvi prepričati domačine, da je samo Nemčija sposobna vršiti pravičen in uspešen protektorat nad rifskim ljudstvom. Nemškim agentom se je posrečilo vsadiii v Arabce sovraštvo proli Židom. Kot posebno pikanterijo pa objavljajo 'Times« dejstvo, da je Hitlerjeva knjiga »Mein Kampf« prevedna v arabščino 1er o|>reniljena na prvi strani z njegovo sliko. Po včerajšnji konferenci med Baldwinom in Edenom, ki ji je prisostvoval prvi lord admirali" lete in prvi angleški |ioniorski lord in |н> informacijah. ki jih je dobila angleška vlada iz španskega Maroka, se položaj v španskem Maroku v angleških političnih krogih presoja z mnogo in a ii j o p t i m i z m a kakor p a v F ranci-j i. Anglija je dobila zanesljive informacije, po katerih vojaški in mornariški krogi v Nemčiji odločno odklanjajo vsako nemško intervencijo v Španiji, zaradi katere bi mogel nastati mednarodni spor. Admiral Foerster. dosedanji šef nemške mornarice je že padel kot žrtev tega od|>ora. Ven- dar pa je značilno, da se je jioslovil od êustnikov svojega štaba: »Na svidenje!« Daljnovidni iiik gleški politiki so mnenja, da nevarnost še ni odstranjena in da je še vedno pričakovati iznena-ilenj. Voditelji narodnosooialistične Nemčije so preveč navajeni stavljati svet pred gotova dejstva in se IkkIo težko in neradi odrekli tej jx>litiki. Vsekakor je še vedno potrebna največja previdnost, pravijo Timesr in razvoju dogodkov je treba posvetili vso pozornosti. Razkrit a francoskega lista: 47.000 prostovoljcev iz Francije Med njim« ludi Jufosrovani Pariz, 12. januarja. TG »FIcho de Par s, z dne 10. januar 3 obiivlji zin'mive podatke o .prostovoljcih«, ki prihajajo iz Francije na pomoč rdeči španski vladi L'Ianek se dobesedno glasi: 300 prostovoljcev je dne 4. januarja prispelo v Perpignan (blizu španske meje) z namenom, da odidejo v Katalonijo. 21 Arabcev, ki so iih nabrali v Aranu [Al/.irul je prišlo v Port-Vendres na krovu ladje »El Kantara«. Zadn e dni smo opazili v Per-pignanu tudi ameriške »prostovoljce«, ki so prišli čez mori" na krovu ladje »Normindie <. Nahajamo se tudi v položaju, da objavljamo podatke o številu »prostovoljcev«, ki jih je na ozemlju Francije zbrala francoska komunistična stranka. Podatke imamo iz popolnoma verodostojnega vira tako, da se Številke, ki jih prinašamo, lahko mirno smatrajo kot uradne: V Parizu in pariški okolici je bilo nabranih 9500 francoskih prostovoljcev, 3000 italijanskih, 2000 nemških, 500 belgijskih, 400 srbskih (bržkone jugoslovanskih) in češkoslovaških. V Pas de Calaisu in v departementu Nord (severne Francije, kjer je sedež industrije) ie komu-nistič.na stranka zbrala 300(1 francoskih prostovoljcev, 3100 belgijskih, 1100 italijanskih, 300 angleških, 250 srbskih (bržkone slovenskih, ker so tam samo slovenske rudarske naselbine. Op. ured ). 200 češkoslovaških in poljsk:h. V ostalih departementlh Francije je komuni-stič stranka zbrala vsega skupaj 25.000 prostovoljcev, ki prapadajo francoski in raznim drugim narodnostim. Vsega skupaj je komunistična stranka poslala iz francoskega ozemlja v Španijo 47.000 prostovoljcev. Rim, 11. januarja. AA. (Štefani.) »Tribuna-, naglasa, da je po podatkih pariških listov odšlo iz Francije v Španijo 42.4r0 prostovoljcev. Francoski listi zato ne morejo ničesar očitati Nemčiji in Italiji, ker sta ti dve državi od vsega začetka predlagali »totalitarno nevmešavanje«. Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno, padec temperature, mraz bo trajal še dolgo. Zagrebška vremenska napoved: Jasno. Položaj pred Madridom Tu;ce uporabljajo večinoma le rdeči Praškim listom poroča lastni dopisnik iz Madrida sledeče: Dasi ima napredujoča Francova armada dejansko le malo čet na razpolago, se vendar smatra, da je položaj glavnega mesta precej težaven. Rdeči razpolagajo z veiikim številom čet in nikakor niso v zadregi s človeškim materijalom. Toda manjka jim tehnično izvežbanih čet šofer;ev, dobrih artilieristov in pa moštva za obrambne topove proti letalom. Skratka, manjka jim specialno v vojaških strokah izvežbanega moštva. Veliko težavo so komunisti imeli zlasti v prvih časih z ženskimi četam' Ženskim bataljonom manjka tehnična spretnost in predvsem niso telesno dovolj krepke. Mnoge s- puste streči od moških. Moški tovariši jim večkrat nosijo tudi puške in drugo vojno opremo. Izkazalo se je, da za napade sploh niso uporabne. Pač pa so zeio dobre v obrambi. Komunistom manjka tudi zdravnikov in sanitetnega osebja kakor tudi zdravil. Vendar pa za boljševike položaj ni neugoden, ako se gleda na daljšo bodočnost. Izvež-bali so mnogo prostovoljcev in rekrutirali so v razmeroma gosto obljudenih pokrajinah, ki jih imajo zasedene, veliko število vojaštva. Poleg tega je mnogo tujih marksistov v njihovi armadi, samo Francozov do 50,C0iX). Sovjetske čete nastopajo ločene. Nasprotno pa razpolaga Franco z razmeroma maloštevilno armado in nima veliko rezerv na razpolago Mnogo se je pisalo o podpori Nemčije. V resnici nemška armada doslej ni še nikjer aktivno posegla v boje. Na bojišču je le nekaj nemških prostovoljcev, toda le neznatno število. Marokanci so vsled neugodne klime in velikih vojnih naporov marsikje že popolnoma izpadli iz prvih vrst. Kar želi madridska vlada je sedaj to. da velesile orepoveio dotok novih sil V tem primeru so komunisti prepričani, da ne bo težko odnesti zmago nad belimi Francovimi četami. Franco bo nadaljeval ofenzivo, ko ho izpraznjen Madrid London, 12. januarja, b. Britanski poročevalec na strani n-cionalistov poro.a, da so beli ofenzivo pr*d Madridom zopet ustavili. Za ustavitev ofen- zive ni nobenega vzroka, ker imajo beli dovolj ljudi ni vojnega maetriala. Po informacijah tega poročevalca so nacionalisti ustavili ofenzivo pred Madridom zato, da omogočijo popolno izpraznenje prestolice, kar se sedaj izvaja v največji naglici. Nacionalisti nočejo prizadejati orevelikih žrtev civilnemu prebivalstvu ter so sklenili za nekaj časa ofenzivo odgoditi. Pariz, 12. !anuarja, b, Agentura Radio poroča iz Madrida, da so v teku včerajšnjega dne republikanske čete izvršile hud protinapad na nacionalistične položaje okrog Aravace. Glavna ofenziva rdečih je bila usmerjena proti Las Rosas in Maja de llonda, severozapadno od Madrida ter v smeri Villa Nuova de la Pardilo. Nacionalisti so napad z lahkoto odbili. Prebivalstvo iz Madrida se naglo izpraznuje ter so ceste proti Valenciji polne žena, starčkov in otrok, ki bežijo iz glavnega mesta. Upor v Bilbau Bayonne, 12. januarja. A A. Havas: Begunci, ki so prišli v Bayonne na lahki križarki »Epinal« iz Bilbaa pravijo, da je včeraj prišlo v Bilbau do krvavega upora. Med temi neredi je bilo ubitih 203 oseb. Do spopada je prišlo med Baski in skrajnimi levičarji. Zaradi teh dogodkov je vlada Aguir-re podala ostavko, toda ostavka je bila umaknjena na prošnjo prijateljev vlade in po intervenciji tujih diplomatov. En minister je vztrajal pri svojem odstopu. Malaga bombardirana Gibraltar, 12. jan. AA. (Reuter). Malaga je včeraj prestala obstreljevanje z zraka in z morja. To je bilo najhujše liombardiranje tega pristanišča od začetka državljanske vojne na španskem. Človeških žrlev je okoli 300. škoda je pa zelo velika. V pristanišču sla bili zasidrani norv<»škn ladja »Saga« in danska ladja fcSigna-', ko so ii|>or-niška letala vrgla več ko 100 gorljivih bomb nn Mnlago. Obenem sla dve uporniški križarki izstrelili 200 tojiovskih strelov na mesto. I norveški i danski ladji se je ц težavo jiosrečilo zbežali v Gibraltar. Več mož njune posadke je l»že ranjenih. Ljaže borbe nemškega fašizma zoper krščanstvo Dočim niso samo katoličani, nego tudi večina kulturnih ljudi sploh, predvsem pa politi-ni krogi Evrope, z veliko verjetnostjo pričakovali, da bo nemški fašistični režim po dosedanjih poizkusih nekaterih fanatikov svojo versko politiko preusmeril — to upanje je postalo zlasti močno potem, ko je >>ussolini zaupal svojemu zunanjemu ministru Članu nalogo, da sklene s Hitlerjem znani pakt o sodelovanju zlasti v borbi zoper komunizem, — se godi ravno nasprotno. Danes se ni več mogoče zanašati na lo, da je Hitler bavarski katolik in da je rjemu borba zoper krščanstvo v imenu nekega nacionalnega paganizma tu a ali bi vsaj morala biti. ampak, smemo smatrati za gotovo dejstvo, da nemški vodja čedalje bolj ljute kampanje proti katoliški cerkvi in vsemu krščanskemu verstvu sploh ne bo ustavil, naj so razlogi kakršni že koli. Menda tudi nemškega vodje ni mogoče prepričati o tem, da je Mussolinijeva taktika, ki mu zagotavlja moralno pomoč Cerkve v boju zoper destruktivnost sodobnega komunizma, pametnejša od taktike nemške narodnosocialistične stranke, ki v svoji slepoti meni, da more ustvariti svoje nacionalne ideje le na ruševinah krščanske morale in krščansko navdah-nienega družabnega reda. Zakaj drugače si je težko misliti, da te nespametne kampanje, ki ruši podlage, na katerih stoji narodnosocialistična Nemčija sama, Hitler ne bi mogel zaustaviti, ker bi sicer morali misliti, da je on napram ateističnim ali vsaj protikrščanskim fanatikom v lastni stranki popolnoma brez moč kar je zelo težko verjetno za moža, ki je vse one, ki so bili njegovi miselnosti nasprotni, brezobzirno spravil s poti. t roti p?o!esfo«*om Da imamo v tej borbi v Nemčiji opraviti na strani re.:ima z ljudmi, ki so po primeru brezbožni-kov ruskega boljševizma proti vsaki veri in ne samo zoper katoliško cerkev, kakor je to sicer v navadi pri vseh svcbodomislecih, nam dokazuje njihovo postopanje napram protestantov-.s k e m u verskemu občestvu, ki ga enako preganjajo кчког katoliško, čeprav na drug način. Pro-tes'artovstvo je namreč po svojih notranjih razdorih in kolebanjih na polju verske izpovedi zaradi načela neomejene svobode verskega iskanja brez opore absolutne avtoritete brezprimerno manj odporno neg.- katolištvo, ki ga v mnogem oziru, zlasti kar se tiče notranjega verskega življenja in strnjenosti njegovih izpovedovalcev stiska le krepi. Narodnosocialistični pogani so prepričani, da bodo mogli protestantizem kmalu »izpremeniti v starino za muzej*. Protestanti so danes večinoma razdeljeni v dve skupini, to je takozvano »s poznavalsko cerkev« in »n e m š k r cerkev«. Prva se zvesto drži Lutrove veroizpovedi, dočim hoče nemška cerkev proetstantizem v smislu narodnosocialistič-nega integralnega nacionalizma, ki da se mora raztezati tudi na religiozno in religioznoetično področje, popolnoma ponemčiti. Državni cerkveni minister Kerrl skuša obedve struji združiti na osnovi kompromisa, toda stvar nikakor r,e napreduie, ker skuša režim ta cilj doseči s lem, da se v to zbližan je in zaželjeno zedinjenje vmešava sam z drž. pri-I ujevanjem. ProtesUntizmu samemu se seveda s Um pokretom za zedinjenje dveh struj, ki sta si v jedru vendar načeloma nasprotni, zelo škoduje in zato ni čudno, da imamo še precej protestantov s k i h škofov, ki ta kompromis slej ko prej sploh odklanjajo. Ti škofje so objavili na novega leta dan pastirski list, v katerem pravijo, da prizadevanja režima čedalje bolj ogrožajo vse krščanske institucije, običaje in vzgojna načela. Borba zoper krščanstvo — tako ugotavljajo _— se je v lanskem letu podvojila. Ta pastirski list nam pove, da je vlada one dijake, ki se priznavajo k «poznavalski cerkvi, izkliučila iz vseh nemških vseučilišč. Posledica režimske borbe zoper proteslan-tovsko cerkev ie ta, da se čim dalje bolj širi proti-krščanska religioznost, ki veruje samo v neko me- Eorba prots odpravi plodu v Ai'sêrêji Dunaj, 12. jan. TG. Ministrski, svet je sprejel zakonski osnutek, ki bo objavljen z dekretom in ki uvaja zelo stroge kazni za zločine odprave plodu. predvsem proti zločinskim poslovanjem nekaterih sanatorijev, kjer so se zdravniki na dehelo bavili z odpravo človeškega plodu. Po starem zakonu je kriv lega zločina tisti, ki brez vednosti in proti volji matere hoče odpraviti plod, ali ga je odpravil. Kazen, ki je za ta zločin odmerjena, znaša 1 do 5 let robije, če pa je bilo zdravje matere oškodovano, pa od 5 do 10 let robije. Po novem zakonu pa bodo krivi zločina vsi, ki so pri odpravi plodu sploh sodelovali, torej tudi svetovalci. ki so dajali naslove ali objavljali časopisne inserate, ponujali denar, plačevali zdravnika, n;.dalje vsi poklicni uničevalci plodu ter tudi ustrežljivi zdravniki, ki so zločin olajševali ali ga prikrivali, vsi ti bodo sedai kaznovani kot glavni zločinci še z mnogo višjimi kaznimi kot jih določa s'ari zakon. Novi zakon ima torej namen vzeli ..socialne indikazije« pod najstrožje nadzorstvo in odpraviti vse zlorabe, ki so se pod tem imenom skrivale. Če jc prekinitev nosečnosti postala potrebna iz zdravstvenih raxlogov, ne bo zadostoval več podpis enega samega zdravnika, ampak celega zdravniškega zbora. Novi zakon zadobiva svojp pravo vrednost šele, če si predočimo strahotne izkaze, ki jih je dunajska občina izdala za mesec december. Ziv;h olrok je prišlo na svet komaj 822, medlem ko znaša število mrlvih oseb 2020, kar pomeni rojstni primanjkljaj 1193 za en sam mesec. Nazadovanje rojstev na Dunaju izhaja tudi iz lega, da je danes okrog 8000 šolskih otrok manj in da je bilo treba ukiniti 100 šobkih razredov- Zmede na K'lafskem Šangaj, 12. jan. AA (DNB) Dopisnik li.s'.a Takung Pao, ki se je pravkar vrnil iz Sianfuja, piše v svojem listu, da je položaj v pokraiini Sensi čedalje hujši. Prebivalstva se ie polastilo veliko vznemirjenje, zlasti zaradi lega, ker ,so zveze z drugimi kraji popolnoma pretrgane. Množice so se začele izseljevati v vzhodne рокгајтз. Ker je železniški promet ustavljen, se vozijo ljudje v sosednje kraje z avtobusi, ki pa vsega prevoza ne zmorejo. Dop:snik pravi dalje, da so če!e Janghuesejinga zijradile tri obrambne črte. Obenem so porušile vse kamenite mostove čez reke in mesto njih postavile lesene mostove, ki jih lahko po potrebi takoj uničijo. 4. januarja so bili manjši spopadi med temi četami in oddelki nan-kinške vlade. Po poročilu lega dopisnika je v Sanhuanu v bližini Sianfuja 40 000 oboroženih komunistov. gleno božanstvo, ki ga istovetijo z življenjem, njegovimi nagoni in razvojem ter podobno. Proti katoiištvu Položaj katoliške cerkve je seveda v toliko drugačen, da so katoličani med seboj tem bolj solidarni, čim bolj posega režim v notranje zadeve cerkve in vere. Tudi ima katoliška cerkev z državnim konkordatom slej ko prej še nek nasip, za katerim se v najhujših slučajih lahko še kako brani, dasi se tudi ta obramba čedalje bolj ruši. Vemo, da so se lanske jeseni in celo nekaj časa pozimi vršili razgovori med nekaterimi nemškimi katoliškimi škofi in državnim vodjo, o katerih so nekateri bili popolnoma prepričani, da bodo privedli do sporazuma, ki bi katoliški cerkvi jamčil vso potrebno svobodo, toda privedli niso do nobenega cilja, ker na drugi strani silno narašča proti-kr^čanski pokret med fašizmom, tako da ni zlepa izgleda na spravo. Pomislimo, da si je državni namestnik v Oldcuburgu upal odstraniti vse križe iz sodišč, šol in drugih javnih prostorov in da je svoj odlok preklical šele, ko je prišlo v mesto demonstrirat proti temu deset tisoč kmetov. Zelo značilno je, da sta tako državni prosvetni minister Rust, kakor tudi vodja državne delovne službe Gicrl izstopila iz cerkve, kar pomeni, da ne smemo upati, da bi v njunih resorih, ki sta prevažnega pomena za vzgojo mladine v šoli in izven šole prenichala protikrščansko smer, ki se baš na teh področjih z vso silo in doslednostjo uveljavlja. Dejstvo je, da imamo danes v Nemčiji izven šole eno samo celostno organizacijo, Hitler-Jugend, ki se na vero in cerkev niti najmanj ne ozira, dočim se zabranjuje vsako zunanje delovanje krtoliških mladinskih organizacij, njihovo notranje delovanje pa se skuša izpodkopavati s tem, da se seveda tudi njihovi člani morajo udeleževati društvenega življenja Hitlerjeve mladine. Čisto po boljševiškem primeru skuša tudi narodnosocialistično brezverstvo izpodkopavati ugled škofov s klevelanjeni njihovega osebnega življenja. V tem oziru se posebno divje udej-stvuje mladinski voditelj Streichr, ki svoja lažnjiva blatenja ponavlja na vseh velikih mladinskih zborovanjih in skuša s tem zastrupljati zlasti dekleta, ki so začuda zelo dovzetna za protiversko in proticerkveno gonjo. Zlasti napadajo nacionalistični brezverci freiburškega nadškofa Conrada, ki jim je poseben trn v peti, ker se njihovi agitaciji z junaškim pogumom in občudovanja vredno odločnostjo ustavlja. Očitajo mu, da je državno pravd-ništvo v njegovi škofiji vložilo kakih sto tožb zaradi nenravnosti njegovih duhovnikov, resnica pa je, da ie takih tožb samo šest, čeprav se je državni pravnik v potu obraza trudil, da bi zbral vsa obrekovanja, vse klevete in vse čenče v škofiji, pa je še zelo dvomljivo, ako se bo v teh par slučajih krivda res dokazala ali pa gre le za produkte zlohotne fantazije.* Umazanost le gonje se razvidi zlasti iz tega, da se poslužujejo v borbi umazanih izmišljotin tudi na račun nadškofa samega, ki jih razširja neka ži-dovka, ki je bila obsojena zaradi zvodništva in odprave plodu ter jo je sodišče samo priznalo za abnormalno. To seveda predstavlja samo pritisk na škofa, da bi v svoji obrambi proti nacionalnemu poganstvu odnehal. Škof pa v javnem pismu na državnega namestnika badenske dežele izjavlja, d a ne bo klonil. Nadškof spominja Hitlerja na svoje delo za Nemčijo med vojsko in ga sprašuje, kaj pravi k temu, da v Španiji katoličani prelivajo svojo kri v borbi za državo zoper boljševizem, v Nemčiji pa, ki je proglasila svetovno borbo zoper boljševizem, katoliško duhovščino klevetajo kot sovražnico nacionalne države? Na odgovor bo nadškof žal zaman čakaL Domači Škofovska konferenca Zagreb, 12. jan. b. Danes .se je nadaljevala konferenca katoliškega epUkopata. Davi ob 7.50 je odpotoval iz Zagreba v Belgrad papeški nuncij Hermenegildo Pellegrinetti. Predvidoma bo konferenca zaključena danes ali pa najpozneje jutri. V Zagrebu bodo nato ostali še nekateri škofje, ki bodo sestavili sklepe ter jih objavili vernikom v obliki spomenice. Ta spomenica se bo brala potem v cerkvah. Ni še znano, če bo za javnost izdano posebno poročilo. Ob ?© etnei smrti (fr, Rvbara Belgrad, 12. jan. m. Ob lO-letnici smrti voditelja tržaških Slovencev je Zveza emigrantov iz Istre priredila danes zadušnico za dr. Otoka rja Ribnfn. Zadušnica je bila v cerkvi Kristusa Kralja v Krimski ulici in ji je prisostvovalo veliko članov emigrantskih organizacij s Primorja, pa tudi precej belgrajskih Slovencev. Po zadušnici v katoliški cerkvi se je družina pokojnika odpeljala nn njegov grob, kjer je duhovščina opravila predpisane molitve. Nov bolgarshi pos'oitilt Sofija, 12. jan. m. Vlada je objavila spremem-! be na nekaterih diplomatskih položajih v ino-' zemsivu. Tako je sedanji bolgarski poslanik v Belgradu dr. Dečko Karadžov postavljen za poslanika v Berlinu, dosedanji praški poslanik Ivan Popov pa pride v Belgrad. D ord'e Vaiiert umrl Belgrad, 12. jan. m. Danes popoldne je umrl v svojem stanovanju v visoki starosti 81 let znani ! belgrajski industrijalec Djordje Vajfert. Pokojni , Vajfert je bil po rodu Nemec, vendar pa se je popolnoma asimiliral. Zaradi svoje marljivosti je I postal pijonir srbske industrije in rudarstva. Dolgo let je bil tudi guverner Narodne banke. Pregledi gostinskih obratov Belgrad, 12. jan. AA. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo navodilo, naj se v prostorih gostinskih ouralov pred podelilvijo dovoljenja opravijo komisijski ogled le v primeru, če v do-ličnem prostoru sploh še ni bilo gostinskega obrata ali pa jc bil tamkaj gostinski obrat niže vrste od novega. Po tem navodilu bodo opravili ogled tudi ted:.j, če bo to zahteval najemnik prostora. Za'.on o ziv!}enshih poSrebščinah Belgrad, 12. jan. AA. V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje «o sestavili zakonski načrt o življenjskih potrebščinah in predmetih splošne porabe kakor ludi pravilnik za izvršitev tega zakona. Zaradi tega je minister 7.a socialno politiko in narodno zdravje prosil ministrstvo notranjih del, ministrstvo za trgovino in industrijo in kmet jsko ministrstvo, naj določijo s-trokovne zastopnike za medmLnistrsko konferenco, ki naj bi proučila te načrte s stališča prizadetih resorov. Navedena ministrstva so se t«mu povabilu odzvala in določila svoje strokovne zastopnike, ki so na več sejah, ki so se vršile v centralnem lrgi-jenskem zavodu, vsestransko proučili gori navedene načrte in sestavili njihovo končno besedilo. Načrte so sedaj predložili prizadetim ministrstvom v izjavo. * Gotovo bo te obtožbe kot čisto resnico prodajal tudi »Slovenski narod«, če jih že ni... Konferenca zbornice TOI Belgrad. 12. jan. m. V dvorani tukajšnje trgovske zbornice se je danes pričela konferenca zastopnikov zbornic v državi. Konferenca ie notranjega značaja in bo trajala do nedeljo. Na konferenci bodo navzoči predstavniki trgovskih zbornic razpravljali o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet. Predvsem so delegati posameznih zbornic pretresali odstavek čl. 1 omenjene uredbe, za katerega trdijo, da ni točno stiliziran in da je sedanja sti-lizacija napravila precej zmede v industriji. Nadalje so pretresali načrt zakona o gospodarskih zadrugah, zadnjo uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov, spremembe in dopolnila določil konkurz-nega zakona, zakona o prisilni poj-avnavi izven konkurza ter preosnovi novega državnega zakonika. Izvenskupščinsha ooozicifa Belgrad, 12. jan. m. Tukajšnji opozićijonalci so tudi danes komentirali zadnji sestanek izven-«kupščinskih opozicijonalnih poslancev, ki ga je sklical pristaš bivše zemljoradniške stranke Jo-van Zdravkovič. Kakor smo že poročali, se je na tem sestanku razpravljalo o tem, če bi ne bilo najboljše, če bi šli poslanci v skupščino in tamkaj verificirajo svoje mandate. Definitivni sklep o tem vprašanju na zadnjem 'sestanku ni bil sprejet in se bo razpravljalo o leni šolo na prihodnjem se-stanku, na katerega bo prišel tudi vodja vojvodinskih poslancev JNS dr. Dudo Boškovič s I poslanci. Osebne vesti Belgrad, 12. jan. m. Upokojeni so: Franc , Prosnik na pošti -Maribor 1. Vincenc Vrbn.jak na ! pošti v Gornji Radgoni, Avguštin Bohm na pošti Maribor II, Kari Rajč na pošti v Slovenski Bistrici, Mihael Drobec na pošti na Rakeku, Rudolf Ru-I pert na pošti Ljubljana I, Julij Eržen na pošti Ljubljana I. Dalje je upokojena Alojzija Rakovec, j višja kontrolurka VI. pol. skup. na pošti Ljubljana I. Belgrad, 12. jan. m. V najkrajšem času ho zaključena konvencija med našo državo in kraljevino Romunijo o depozitih in terjatvah, katere upravljajo skrbniške in varuške blagajne. Nova kolektivna pogodba za obrate KID v razpravi inšpektor mogel samo ugotoviti, da ni nobenega razloga, da bi zastopnika ZZD morala zapustiti razpravo. Po daljši debati se je predlagalo od strani prizadetih zastopnikov delavcev, da se pogajanja za čas prekinejo, da se morejo prizadete organizacije v končnem sklepu obeh spornih točk razgovoriti. Ker se je ta razgovor zavlekel za več kot eno uro, so bila pogajanja ob 12.45 prekinjena in je bilo sporočeno od strani predsedstva, da se pogajanja ob 3 poppoldne nadaljujejo Popoldne so se pogajanju nadaljevala ob navzočnosti 29 delegatov in zastopnikov in jo bila prva točka nadnljiiega roda rešitev gori omenjenih spornih točk. Prva o starešinstvu obratnih zaupnikov se je po krajši debati obojestransko prešla. Glede zastopstva '/■'//) je bila podana izjava v imenu organizacij: .IS/., \SZ. S.VIR.I, ki pravi: -Da so zastopstvo Zvezo združenih delavcev pri I oh pogajanjih juridično nesporno in rojeno, moralna stran toga zastopstva po proj omenjenih organizacij pa j......rešena Nato se je prešlo na [>rvo (Migiavje v naši kolektivni pogodbi, katera -m* je oil strani podjetja Kil) prečitaln. Zastopnikom organizacij so je .lalo nu razna vprašanja nloiiieljitve in |K)jasnila. Razprava jo |iolekala zelo stvarno, zastopniki so |iokazali veliko uvaževanje predložene pogodbe, kar bi bilo želeli, da se v lom nravcu tudi pogajanja obojestransko nadaljujejo. Po pri-cilnnju predloga za kolektivno pogodbo In čitanju, utemeljitvi ter obrazložitvi dodatnega pokojninskega zavarovanja za delavstvo KID, se ie razprava ub 0 zvečer zaključila in че nadaljuje jutri dne 13. t. m. ob 0 dopoldne. Ljubljana, 12. januarja. Oh 10 dopoldne se je v poslopju Trgovske zbornice v Ljubljani zbralo zastopstvo delavskih organizacij z zastopniki Kranjske industrijske druž-he na Jesenicah k pogajanjem za novo kolektivno pogodbo. Navzoči so bili sledeči gg.: Inž. 1'etrov-čič, šel delovnega urada KID, ing. Rekar in Bern-hard od strani KID, dr. Golja kol načelnik Zveze industrijcev, g. Stanko Jurij kot zastopnik Delavske zbornice in Amež Peter, član banskega sveta za mesto Jesenice. Od strani delavskih zastopnikov: Jug. strok, zveza, Nar. strok, zveza, Savez metalnih radnika, Zveza združ. delavcev, po svojih krajevnih in centralnih zastopnikih. G. ing. Petrovčič je otvoril razpravo o novi kolektivni pogodbi in uvodoma ugolovil nekatere j nedostalke. Predvsem se sklicuje na dogovor z organizacijami, da naj bosta navzoča na rapravi od vsake organizacije po dva delegata, kar pa se je ugotovilo, da se Savez metalskih radnika tega ni držal. Zato predlaga, naj se vsi drugi ki ne pripadajo temu številu, vzamejo le kot eksnertit, ki pa nimajo pravice posegati v razprave Tudi vprašanje zaimnikov Saveza metalskih radnika ic d;do povod dolgi razpravi, ki pa se ni končnovcljavno rešilo. Nato je g. Kralj v imenu vseh ostalih treh organizacij apeliral na g. ing. 1'elrovčiča kot zastopnika KID. da nim-.jo pravnega zastopstva prisostvovati pri poga|anjih delegati lov. Anderlc K. in Pregelj Franc kot zastopnika ZZD Predsedujoči je poklical k razpravi g. inšpektorja dela ing. Barago, ki naj ugotovi dejanski stan spornih vprašanj. Na podlagi uradnih dokazil zastopnika 7ZD je g. odmevi Božansivzne intuicije „Slovenskega Naroda" Potem ko se jc Starina »Slovenski narod« mesece i ti nu - c ce v potu svojega obraza mučil na trnjevem jo I j u naše politike, du zbere vse mogoče argumente za jugoslovansko narodno edinslvo, od katerih je eden bolj dolgočasen ko drugi, je zdaj vendarle našel drugo bolj mastno kost. da jo z večjo slastjo gloda in mika svoje verne somišljenike. ki so od samega začudenja zastrmeili, kako učen ie »Narod« in kako je zo|>et razkrinkal kle.rikalizem. Nekje je namreč staknil italijansko lasi stično revijo »Gerarchia« — take liste ima posebno rad — in sedaj razlaga Slovencem, kako si to.glasilo milanskih Ornosrajčiiikov predstavlja naloge katoliške cerkve v svetu. Cerkev in fašistična uržava sia po mnenju fašističnega |>isca eno; sveti Peter mora pomagali fašizmu in njegovi totalitarni državi, ta pa mora Cerkvi nuditi vso svojo oporo,i da se le ta polasti duhovnega vodstva vsega sveta in s tem od svoje strani fašizmu pripomore, da zagrabi v svoje roke žezlo svetovnega imperija. Slavna »Gerarhija« to razlaga, ponazoruje in dokazuje s pomočjo vsega bogatega rezervoara romanske frazeologije in »Narod,- je dovolj naiven oziroma otročji, da vse to poiiatisktije. »Rim edini na svetu s|);ija univerzalnost Julija Cezarja z univerzalnostjo u|>o3tola Petra«... »Izključna zasluga fašizma je. da je znal iz postopnega in samo idealnega s|Joja (Julija Cezarja in svetega Petra) ustvariti ono dejansko duhovno edinstvo, ki ga predstavlja sedanje sodelovanje obeh oblasti (državne in cerkvene)«... »V svoji aktivnosti in volji do udejstvovanja vzdržuje fašizem nejiosredno ono obnovljeno božansko intuicijo, ki bo nekoč postala izhodna točka za prevzetje posvetne in duhovne oblasti«... Zategadelj pa se bo im>-ralo krščanstvo tolmačiti še bolj 'univerzalno (kot doslej)« .. Ako je univerzalnost rimskega imperija pripravila univerzalnost krščanstva, vrača sedaj univerzalnost krščanstva oziroma katolicizma svoj dolg državi, obdarujoč fašizem z znaki imperija«... -Eden edini, neprekinjeni proces imperializma se razvija iz Rima, ki predstavlja večno združitev dveh polov, carstva Cezarjevega in car-stva ajjoslola Petra« . Iz vso te kopice j>razno-bobnečih besed, ki jih sliši svet v vseh mogočih variantah že celili dvajset let. ne da bi jim pripiševa) le trohice realnosti, sklepa »Slovenski narod«, da mora vsakdo, ki ima zdrave možgane, iz tega razvideli, da katoliška Cerkev m fašizem tvorita eno in isto enoto, ki ima iste jx>litične cilje. »Kdor ima oči. Do videl, kdor ima ušesa, bo slišal.« Vsak človek, ki ima res zdrave možgane, kateri še niso tako zelo ostareli, kakor so »Narodovi«. in kaleri ima oči. da vidi. kar je res, in da sliši, kar se dejansko dogaja, medtem ko »Narod« sliši včasih rasti travo iu ima vse kaj drugega nego »božanske intuicije«, pa 1» sklepal ravno nasprotno. Ce bi »Narod, poznal zgodovino katoliške cerkve in če bi bil kdaj bral okrožnice in izjave sedanjega papeža, ki je celô napisal jiosebno dolgo pismo proti |x>ganskemu nazoru o fašističnem imperalizmu in njegovih ciljih, ki so bodisi politično bodisi duhovno diametralno nasj>rotni poslanstvu in cilju katoliške Cerkve, bi izvajanja ■>Oerarchie« takoj spoznal kol |oogrevanje imperialističnih fantazij pisca, ki pač želi. da bi Cette' poslala orodje |>olitike zavojevanja vsega uvii, pa je papež Pij XI. »e blodnje izrecno ozuačil'fkdt •največjo herezijo sedanjosti« Misel, da je katolicizem le nekak drug izraz univerzalnega go-spodstva .poganskega Rima in da sta Rim Juliia Cezarja in Rim svetega Petra bistveno eno in isto. je papež še posebno slovesno obsodil. Med poglavarstvom svete Cerkve in fašistično Italijo pa so samo lateranske pogodbe, ki ne vsebujejo ničesar več kakor vsak drug konkordat sv. Stolice z modernim državami, katere jamčijo Cerkvi jiotrebuo svobodo za njeno duhovno delovanje, ki je od vsake politike popolnoma neodvisno in ima popolnoma druge cilje, nego jih ima sodobni poganski nacionalistični imperializem. Trdiiev, da »je Cerkev obdarovala fašizem z znaki imperija«, je, kakor vidi vsak, z zdravo pametjo obdarjen človek, izrodek bolne možganske skorje, katerega moro samo kakšen »Slovenski Narod«' smatrati za vrednega. da ga jxinatisne. Čudovita razkritja »Slovenskega Naroda«, črpana iz milanske »Gerarchie«, so navadno gnilo jajce, ki izpuhti ob prvem udarcu, in zato prijx)-ročamo cenjenemu uredništvu, naj se raje zopet poda na polje raziskavanja jugoslovanskega narodnega ed i ust va. kjer je bolj doma, dasi tudi tu ni nič jxisebno duhovito. Dijak hotel ustreliti razrednika Sarajevo, 12. jan. m. Na tukajšnjem okrožnem sodišču se je nadaljevala in končala razprava proti dijaku učiteljske šole Antonu Kovačiču, ki je hotel svojega razrednika 'Atanackoviča ustreliti. Obsojen je bil na 7 mesecev strogega zapora. V Ameriki... Gançsterji ubili tO letnega fantka, čeravno so starši plačali milijon Din Newyork, 12. jan. AA. DNB: Blizu Evereca pri Washinglonu so našli strašno razmesarjeno truplo nekega dečka. Policija je kmalu ugotovila, da je to truplo 10 letnega sina peka Malsona iz Гасоте, ki so ga gangslerji odpeljali pretekli teden in zahtevali od staršev odkupnino. Starši so položili gangsterjem 28.000 dolarjev odknpnine. vendar gangsterji niso držali svoje besede in «o dečka pridržali pri sebi in ga očividno v mukah ubili. Ta umor je čislo podoben umoru Lindber-govega otroka. V vsej Ameriki je zaradi lega slučaia zavladalo ogromno razburjenje. Truplo ubitega dečka Carla Matsona so prenesli iz Evereka v Tacomo. Sodni medicinski strokovnjak je ugotovil, da je bil deček najbrž ubit v noči od četrtka na petek. Pregled na me f«|utr pod S. »t. I5W ud il XL l«Ja. osnovi omogočila temeljito regulacijo tega odseka, prišla v prid tudi siromašnemu prebivalstvu, ki je ob regulacijskih delih našlo izreden in dobrodošel zaslužek. Pred tO leti in danes Dva vzgleda občin. gospodarstva Po visoki vodi ob nedovršeni zgradbi. Pod komisarijatom vladnega komisarja, gospoda Antona Mencingerja, je mestna občina ljubljanska izdala in razpisala posebno 6% obligaci|-sko posojilo v nominalnem iznosu 80 milijonov Din, namenjeno gradnji stanovanjskih hiš Subskripcija tega posojila iz leta 1927 in 1928 ni uspela. Vsega skupaj je bilo podpisanega komaj 11 milijonov 995 tisoč dinarjev posojila Pri tem podpisovanju pa so bila v pretežni večini udeležena mestna podjetja oziroma mestne ustanove in nekateri važnejši in večji penzijski fondi in večji zavarovalni zavodi. Prav malo je torej odpadlo na manjše ljudi, t. i. na obrtnike, trgovce in uradnike. V zvezi z razpisom navedenega posojila je morala mestna občina ljubljanski misliti na tisk v ta namen potrebnih obveznic MOL. S tozadevnim naročilom je tedaj mestna občina ljubljanska zelo hitela, in še preden ie bil zaključen rok za sub-skripciio, ie bilo že oddano tiskarni naročilo za natisk 30.000 kosov obligacij v kombiniranem knjigo in bakrotisku. Računalo se ie tedaj, da bo subskripcija 30 milijonskega posojila 100 odstotno uspela in da bo zato treba čim prej razdeliti med podpisnike vseh 30 tisoč obveznic. Ti-skarnar ie v dogovorjenem roku dobavil vseh 30 000 izvodov obligacij s 30.000 kuponskimi polarni, ter še 490 izvodov rezervnih obligacij, skupno za ceno 150 tisoč 999 Din. Ker pa je subskripcija izpadla zelo slabo in ie bilo podpisanega komaj eno tretjino posojila, je bil tako tisk 30 000 izvodov obveznic popolnoma odveč in ie ležalo skoraj dve tretjini teh obveznic prav do zadnjega časa v trezoru mestne blagaine. Ti zaboji neporabnih obveznic so bili mestni blagajni ves čas v veliko napotje. Zato je mestna blagajna sedaj na odredbo gospoda župana ves ta papir prodala najboljšemu ponudniku po 60 par za kg in s tem napravila prepotreben prostor drugim papirjem. Iz tega je razvidno, da je bil tisk obveznic pred znanim rezultatom o suh-skripciji na vsak način prenagljen in je tako ljubljanski mestni občini ludi gmotno mnogo škodoval. V tej zvezi bi bilo pripomniti, da so znašali vsi stroški tedanje subskipcije s tiskom obveznic vred skupno Din 271.342.97. Pereteklo leto, ko ie mestna občina ljubljanska zopet izdala razglas na prebivalstvo in ga povabila, naj se v čim večji meri udeleži podpisovanja novega 6% obligacijskega posojila v nominalnem znesku 20 milijonov dinarjev, to pot za likvidnost Mestne hranilnice, se je moral postopek ponoviti. Pri tem pa se je polagala največja ekrb na to, da bi občini ne narastli stroški v takšno višino, kot se je to zgodilo leta 1927. Ne samo, da so se stroški reklame kolikor mogoče omejili, dalje stroški pri tisku leoakov in sličnih neobhodnih, s to akcijo zvezanih izdatkih, glavna skrb se je polagala prav na kolikor mogoče cenen natisk novih obligacij. V tem pogledu je bil merodajen v prvi vrsti rezultat subskripcije, kajti šele potem, ko je bilo točno znano, koliko obveznic in kakšne želijo imeti podpisniki, se je mestna občina pričela pogajati o natisku obveznic. S tem se je seveda vsa stvar silno pocenila. S tiskarno je mestna občina napravila pogodbo za natisk obligacij v 6000 izvodih, torej le toliko, kolikor jih bo mestna občina potrebovala, ko bo v prvi polovici februarja 1937 razdelila nove obveznice med podnisnike. Razumljivo ie torej, da je zaradi tega tudi račun tiska mnogo nižji in da bo mestna blagajna plačala za dobavo teh obveznic brutto 24.000 Din. Torej je tisk obveznic leta 1927, ko je bilo podpisanega komaj 40% razpisanega posojila, stal mestno ob- čino 150 0000 Din. leta 1936 pa, ko je bil uspeh subskripcije skoraj 200?^. pa samo 24.000 Din. Razlika je torej okrog 127.000 Din. Ne smemo pri tem pozabiti, da so bili za napravo osnutka novih obligacij naprošeni nekateri naši znani umetniki, ki eo tudi predložili svoje načrte. Od teh je bil izbran osnutek, ki bo na vsak način delal čast ne le projektantu temveč tudi mestni občini ljubljanski, ki ie poskrbela, da bodo nove obligacije kolikor mogoče podobne pravemu vrednostnemu papirju. Ostali stroški pa tudi daleč ne bodo dosegli izdatkov za razpis obligacijskega posojila leta 1927. Kolikor je sedaj mogoče ugotoviti, ne bodo vsi stroški skupaj, nastali pri razpisu in realizaciji obligacijskega posojila, presegli zneska 100.000 Din. Torej so stroški tega obligacijskega posojila pri dvakrat večjem uspehu za 171.342 Din manjši kot leta 1927 pri tedanjem dvakrat manjšem uspehu. Kakor povsod in v vseh vrstah občinskega gospodarstva, tako je tudi v tem primeru mestna občinska uprava gledala na to, da se ni po nepotrebnem zapravljal občinski denar, temveč, da se z javnim denarjem gospodari kar najbolj varno in previdno. Priloga s slikami Na naš poziv, naj se priglase naročniki našega lista, ki bi bili pripravljeni zn skromno doplačilo 2 l)in mesečno naročili polen lista ludi prilogo s slikami, smo dobili doslej toliko odgovorov, da bomo prilogo začeli izdajati. Prva redna priloga s slikami ho priložen» našemu listn v soboto, dne 30. januarja. Izhajala ho redno vsako soboto Vse one naše naročnike, ki se doslej še n)so priglasili za prilogo, prosimo, da to čimprej store. Le s pravočasnim priglasom si boste zagotovili nemoteno pošiljanje prilogo s slikami. Za one. ki niso redni naročniki našega lista, ho priloga na razpolago pri razprodajalrih našega lista in v tnbnkarnah. Naša tiskarna l»o v teh dneh pripravila vse, kar je potrebno, da bodo slike dovolj čiste in razločne. Upamo, da bo potem ilustrariji tudi v offset-tisku ugajala, ker nam razmere zaenkrat ne dovoljujejo, da hi jn začeli tiskati » bakrotisku. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani Jo- grenčicec. Sneg v južnih kra'rh Iz Sarajeva poročajo, da v osrednji Bosni že nekaj dni gosto sneži Zaradi glol>okega snega je onemoeočen in prekinjen promet na državni cesti čez planino Romanijo. V Črni gori so zadnje dni goste hudi snežni zameti, ki imajo prav tako hude posledice za promet. Cesto med Beranami, Andrijevci in Pod-gorico. dalje med Beranami in Pečjo, med Beranami, Bjelim poljem in Plevljem so za promet zaprte, ker jih je zametel debel sneg. Več poštnih avtomobilov je obtičalo v snegu. Delavci sicer marljivo odkopavajo ceste, je pa le malo upanja, da bi ceste kaj kmalu rešili neprijetne snežne odeje. Opis našega prvega zdravilišča (Po raznih virih sestavil dr. A. M.) (Nadaljevanie.) Kakšno skrb in pozornost so v prvi dobi posvečali slovečim slatinski m vrelcem, naj pokaže cesarska odločba iz leta 1721, ki je storila, da je bila slatinska rudninska voda poslej tolikrat preizkušena, preden Je zavzela eno izmed prvih mest med zdravilnimi vodami v srednji Evropi. Odločbo podajamo v njenih značilnejših stavkih. »Po smrti našega svetovalca in prijatelja Konrada Henckla so se pokorno vdani prosilci (enajsteri dunajski lekarnarji) obvezali, da bodo iz ljubezni do bližnjega, to za človeško zdravje lako koristno vodo ohranili in razpošiljali... Obvezujejo se ludi, da steklenica slatinske vode ne bo presegla cene 36 kr.. Nastavili bodo nadzornika za vrelce in njih pravilno zajemanje, ki se bo vršilo le ob lepem vremenu in se bo tako zajeta voda takoj zapečatila... Zato bo vsako leto eden izmed lekarnarjev odpotoval na kraj sam, da uredi vse. kar je potrebno.. Vrh tega bodo v naši dvorni pisarni plačali za vsako steklenico 6 kr. pristojbine, ne da bi steklenici zvišali ceno... Vsaka pošiljatev slatinske vode mora biti na Dunaju preiskana po zdravniku, ki ga določi zdravniški vseučiliški oddelek; obenem se mora vselej ena steklenica oddali tudi Naši vladi Omeniti je treba, da je tudi javnosti veliko ležeče na vestnem in zanesljivem razpošiljanju slatinske vode... Tozadevno dovoljenje dajemo s poveljem vred, da ne sme nihče razen njih prodajati slatinske vode, sicer jih zadene kazen z izgubo tega dovoljenja. To pravico jim dajemo, kakor je bila doslej v razpošiljanju zdravilnih vrelcev navada, za dobo treh let.. . Ako bi se v tej triletni dobi pregrešili zoper naše odredbe in bi zlasti hoteli I slatinsko vodo :Contraband« pošiljali, bi jih takoj zadela zapretena kazen. To resno mislimo po tem ■ pisanju, zapečatenim z Našim cesarskim pečatom, ki je dan v našem mestu na Dunaju: 17. marca 1. 1721 Karel.« Ta slovesno odločba vsebuje tri reči, ki so vredne posebnega poudarka Prvo je priznanje, da je slatinska voda koristna za človeško zdravje. Drugo je navodilo, da je treba zdravilno vodo razpošiljati iz ljubezni do bližnjega. Tretje je po velje, da mora biti to razpošiljanje vestno in zanesljivo zaradi javnega prigleda in blagra. Vse troje priča, kako visoko sta že ob koncu 17. stoletja stala sloves in cenitev slatinske zdravilne vode. 2. Glasniki razvoja in napredka. Čudno jo, da ne najdemo v slatinskih podzemeljskih rudninah nobenih snovi, ki bi bile strupene in zaradi tega zdravju in življenju škodljivo. Slatinski vrelci privro na svetlo čisti in sveži in polni zdravilnih snovi. V davili dobi, ko so ljudje že umeli izrabljati vodo, še niso poznali kemije. Razlagali so si |>o svoje to čudovito zdravilno silo, dokler ni zdrav-niško-kemijska vedn v poznejših stoletjih po mnogih znanstvenih raziskovanjih dognala glavnih sestavin rudninskih vrelcev. Prvo fizikalično-kemično preiskavo je napravil fizik dr. Jan Ben. Grtindel. Izsledke |e objavil na Dunaju ll>85 v latinskem in v Gradcu 1687 v nemškem jeziku. V naslednjem stoletju je kemijska veda v ninogočem napredovala, zato je ludi sleherna poznejša razkrojilev slatinske zdravilne ^ vode znanstveno teme!jitejša in stvarna [Kjpolnejsn. — Pomembnejši kemik' in fiziki, ki so raziskavnli slatinske zdravilne vrelce so sledeče j>o časov nem redu. Dr Dleti. Dunaj 4772; Suess Jos. Al., Gradec 1803; Lavrcncij dr. Vest, Graz 1821; A Schriitlor 18-11; V. Ferstel, Dunaj 1853; Kauer, Dunaj 1859; Max Buchner, Dunaj 1874 in ia44: K. v. John, Dunaj 1870; Ludwjg K.-Panzer Th. in Zdarek E., Du naj 1907 in 1909; dr. Ambrož, Ljubljana 1921; dr. Adolf Režek, Zagreb 1932. Ta poslednji posega vsako leto globlje v analizo slat vode. Preobširno bi bilo navajati tukaj vso kemično dognane sestavino slatinskih vrelcev. Gotovo je dejstvo, da spada rudninska voda slatinskih vrelcev v alkalično-salinsko skupino, ki ima največ podobnosti z vrelci v Karlovih Varili. Razlika jc v tem, da so slatinski vrelci hladni, oni pa topli. Presegajo pa vrelce v Karlovih Varili in Vrnjački banji po mnogo večji množini soli. kar daje Roga ški Slatini prednost pred vsemi znanimi vrelci podobne skupine. Kateri so najvažnejši sestavni deli slatinskih vrelcev? Vse raziskavo in razkrojitve slatinske rudninske vode se nesporno vjemajo v sledečih izsledkih. V prvi vrsti omenjajo magnezijev bikar-bonat, ki je v slatinskih vrelcih v takih množinah, da nadkriljuje v tem pogledu daleč vse ostale vrelce. Prav tako se nahaja v veliki množini v sla finskih vrelcih natrijev sulfat, ki je za zdravljenje nič manj važen ko magnezijev bikarbonat. Raziskave naštevajo tudi še natrijev in kalcijev bikar bonat, kakor tudi količine ogljikove kisline. To so le glavne zdravilne sestavine. Prihajajo pa v po-štev Se druge tvarine, katerih zdravilna moč nam ni še popolnoma znana. In kdove, ali bo kdaj segla človeška znanost v vse te tajinstvene predalčke matere narave? »Narava oslane tukaj večno naša mojstrska zdravnica, ki v spoiino mineralne vode sprejme to, kar najde; in dela zanesljivo, hrez tehtnice v roki!-: je zapisal strokovnjak Suess 1803 v svoji razpravi o slatinskih vrelcih. S|k)redno s kemiki in fiziki so pisali o Roga ški Slatini zlasti zdravniki. Obširne in izčrpne so razprave, v katerih so o rabi slatinske vode poro čali v preteklem stoletju znameniti zdraviliški zdravniki v Rogaški Slatini Dr Matija Macher. Dunaj 1823: dr Jožef Sok. Gradec 1830 in 1837. dr. Ërnst KrOhlich, Gradec 1837, dr. 1. Hoisel, Celje 1881: Vsi ti in drugi številni zdravniki so pravilno ocenili vse lastnosti številnih dobrodelnih tvarin, ki jih vsebujejo slatinski zdravilni vrelci. Ol) skrbni vestnosti jim je stala ob strani zdravniška spretnost in umetnost da so od teh naravnih zdravil pravilno izbirali, dobro vse pretehtali, uvidevno uporabljali za vsakega bolnika posebej, da jo moglo biti njih delo v srečo in blagor bolnemu človeštvu. Kjer in kadar je bila Rogaška Slatina manj poznana in uvaževana pri zdravih in bolnih ljudeh, je bila povsod in vselej krivda na zdravnikih. ki so Rogaško Slatino premalo upoštevali. Kadar j'e hotel kateri izmed njihovih bolnikov v zdravilišče, so mu nasvetovali namesto domačega: tuje, inozemsko zdravilišče, katerega imena so se še spominjali iz medicinskih knjig. Nasprotno se je pa tudi včasih zgodilo, da so v nepoznanju Rogaške Slatine pošiljali v lo zdravilišče bolnike, ki so bili l)olni na pljučih; j>češ da je tukaj zdra\ in čist zrak.« Brez dvoma je v Rogaški Slatini čist zrak, vendar leži slatinsko zdravilišče prenizko, zalo vsebuje veliko vlage. Tako podnebje pa jo škodljivo za bolne na pljučih. Po mnogoletnih izkušnjah in slrokovnem iz-vestju imenovanih štirih in drugih zdravnikov so se v Rogaški Slatini zdravili in tudi ozdraveli bolniki od sledečih liolezni: Od bolezni želodca in črevesa, kakor je kronični Želodčni in črevesni katar; od bolezni na jetrih, kakor so žolčni kamni; od bolezni presnavljanja, kakor j« debelost, giht sladkorna bolezen; od bolezni v območju krvnega obtoka: srčne pogroške, arterioskleroza, srčno nevroze; od krvne bolezni kakor: kloroza in anemija: od bolezni ledvic in kroničnega vnetja mehurja; od lahke živčne bolezni kakor: nevraste-nija, histerija, nespečnost, nervozno«! in jlavobol. Ne gre. da bi v teh zgodovinskih zapiskih razpravljali o vplivu slatinske rudninske vode na vse te bolezni, ker vse to spada v dolžnost kopališkega zdravnika, ki odrejuje količino in vrsto vode v vsakem posameznem slučaju drugače. Kaj pravite? Rečeno je bilo, da je sedaj treba začeti drugače delati, ker so razmere hude, Prao je, da je bilo tako rečeno, samo d a bi se tudi tako delalo, kakor je bilo rečeno. Predpust, čas norosti, je prišel. In ie beremo o irtoah teh človeških norosti. V Hrastniku je padel smrtno zadet družinski oče, tam gori pri Dravogradu pu je padel t(> letni fant. Eden in drugi po nedolžnem. Eden je odhajal domov s svojo ženo, drugi pa je prišel v gostilno po svojega starejšega brata, naj gre domov. In prepričan sem, da se bo to še kar ponavljalo. Zato bi rad povedal, da je treba te žrtve vendar le omejiti, če jih ni mogoče kar preprečiti. Seveda to ni stvar moje ali tvoje moči. Pač pa je to stvar oblasti, ki naj poskrbi, da se bodo ljudje povsod ravnali po policijski uri 1er po drugih lakih določbah, katere bi preprečile take nesreče. Najprvo bi bilo treba držati se policijske ure. Če vi morali vsi gostje ob pravem času domov, bi bilo nesreč mnogo manj. Je pa še druga določba, katera se mi zdi hudo važna in pomembna. Krčmar, kaleri bi točil pijanim ljudem pijačo, je menda po nekih določbah kaz-njiv. Jaz sicer tistih določb ne poznam, ker pač nisem ne jurist, ne žandur. Kdor pa jih po svojem poklicu pozna, jili mora izvajati ter paziti, da se izvajajo. Smešno se mi namreč zdi, da imamo silno lepe postave, katerih pa se živa duša ne drži ter se zanje nihče ne briga, najmanj pu listi, kateri so za lake reči poklicani. Torej bi skromno želel ludi n tem oziru novega duha v težke čase, pa bo kmalu bolje na vse strani. I časih nam je bilo hudo zaradi tega, ker so nekateri postavo izvajali samo nad nami, ali pa so svojo oblast nad nami izvajali celo proti postavi. Danes, ko kaj takega ni več mogoča, bi pa želeli, da bi sc postava brezpogojno izvrševala in da bi veljala za vse, tudi za tiste in take, za katere je menda včasih ni bilo. /lasti pa je nekaterim menda že od nekdaj prizanešeno s policijsko uro. Tislili starih navad naj bo konec, pa bo kmalu polovica pretepov in pobojev manj! V tem oziru je strogost dvakrat koristna, celo za tistega, ki se bo zaradi rije pritoževal. Moderen način pranja ie pranje s pralnim praškom PERION Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreie in lepo oprano. Koledar Sreda. 13. januarja: Veronika Mil., devica; Juta. Novi grobovi -J- Podpolkovnik Leopold Stuchly. Zvonjenje blejskih zvonov je naznanilo žalostno izgubo nepozabnega in dobrega človeka, gospoda Leopolda S t u c h 1 y i a, podpolkovnika v pokoju in posestnika na Bledu. Rodil se je 28. oktobra 1877 v Do-brepoljah. Bil je dolgoletni naročnik »Slovenca«, keterega je z veliko vnemo prebiral. Udejstvoval se je v seh humanitarnih društvih na Bledu in je mnogo doprinesel s svojimi nasveti za povzdigo Bleda. Silno vnet delavec je veljal v odboru Rdečega križa. Ves Bled ga bo kot zavednega Slo venca silno pogrešal. — Naj počiva v miru v blejski zemlji! Svojcem naše sožalje! -f- Vuhred. Po daljšem bolehanju je tukaj lepo pripravljena umrla in bo v sredo, 13. t. m. pokopana Antonija Koren. Nad 20 let je bila zvesta služkinja Pahernikove hiše in velika dobrotnica naše lepe farne cerkve. Njen zgled velikodušne požrtvovalnosti je potegnil tudi druge župljane in sosede za seboj, da so si oskrbeli sedanje krasno doneče nove zvonove. Naj počiva v miru! + Umrla je v Gesirinovi ulici 6 v Ljubljani ga. Kristina Gaberšek, žena uradnika finančne direkcije v pokoju. Pogreb bo v sredo ob 2. po-poldnie izpred hiše žalosti. Naj počiva v miru. Sorodnikom naše sožalje! -f V Bukovšku pri Brežicah je umrla 86-letna ga. Ana Petan, roj. Krcačič. Zapustila je mnogo sinov, hčera, vnukov in pravnukov. Pokopali so jo včeraj na pokopališču v Brežicah. Naj ji sveti večna luč! Svojcem naše sožalje! + V Vižmarjih je umrl g. Jan Dvoršak. stavbeni vodja. Pogreb pokojnika bo v četrtek ob 3 popoldne izpred hiše žalosti v Vižmarjih 78. — Žalujočim naše sožalje! Pokojniku naj sveti večna luč! Osebne vesti Odvetnik g. Anton Mejač v Ljubljani se je odpovedal izvrševanju svoje advokature in je bi! na lastno željo izbrisan iz imenika. Za prevzemnika pisarne ie bil imenovan g. dr. Josip Krapež odvetnik v.Ljubljani, — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Jožefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja. a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. Offi. res. S. br. 30474/35. — Ustanova dr. Franceta Košmerlja, odvetnika in univerzitetnega profesorja v Chicagu za dijake Tehniške srednje šole v Ljubljani, ki obiskujejo arhitektonsko-gradbeni, strojni ali elektrotehniški oddelek, v znesku Din 3000 letno, je razpisana, Natančni pogoji so razvidni iz »Razpisa« na mestni občinski deski in v veži Tehnične srednje šole v Ljubljani. — Razpisana služba cestarja. Razpisana je služba državnega cestarja-delavca na progi državne ceste št, 2 med km 640 do643 s sedežem v Stra-žišču z mesečno plačo 541.44 in mesečno stanovanjsko Joklado 90,24 Din. Pravilno kolkovane prošnje, o-remljene s pravilno kolkovanimi prilogami, je vložiti pri tehničnem razdelku okr. na-čelstva v Kranju do 28. februarja 1937. Vpoštevali se bodo le prosilci, kateri so odslužili kaderski rok in ki niso mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Natančnejša pojusnila daje pisarna tehničnega razdelka v Kranju. _ Razpis. V Službenih novinah od 9. t. m. je objavljena odločba kralj, banske uprave dravske banovine, s katero se otvarja predhodno postopanje zaradi ugotovitve pogojev za otvoritev prve po vrsti javne lekarne na Vranskem. Okoliš te lekarne bi tvoril ves kraj »Vransko«. Prizadete stranke naj podajo tekom 15 dni svoje morebitne ugovore pri kralj, banski upravi v Ljubljani. — Vremenska napoved. Evropa; Zmerno hladen val vlada nad vso evropsko celino. Prevladuje vedro v srednji Evropi in na zahodnem delu Balkana in oblačno drugod. Sneži na Poljskem, v Romuniji, Bolgariji in Turčiji. — Jugoslavija) Vedro v zahodnih krajih in na Primorju, oblačno v drugih delih z malo snega v srednji Evropi. Toplota se je znižala v severnih in zahodnih delih, drugod je ostala brez znatnih sprememb. Minimalna temperatura Ljubl'ana —12, maksimalna Ercegnovi + 7 stopinj. — Napoved za 13. januarja: Jasno v zahodnih krajih in na Primorju. Prevladovalo bo oblačno drugod, kjer bo tuintam malo snega. Toplota se ne bo znatno spremenila. Sonce vzhaja ob 713, zahaja ob 16.20. — V ledeni Donavi utonil. V vasi Bezdan pri Somboru v Vojvodini se je na ledeni Donavi pripetila huda nesreča, pri kateri je izgubil življenje 14 letni deček Ivan Kolar, sin tamkajšnjega uglednega obrtnika Franca Kolarja. Deček si je šel ogledati les, ki ga je kupil njegov oče v gozdu na oni strani Donave. Da bi si skrajšal pot, je deček šel kar čez zamrznjeno Donavo Ko je prišel do srede reke, se je led pod njim udri in deček je izginil v vodi. Šele drugi dan so ribiči izvlekli truplo malega Ivana iz zamrzle reke. — Žive zajce lovijo, Pri Vinici je bivši grof Bombeles priredil te dni zelo zanimiv lov na zajce in sicer brez pušk in orožja. Najel je namreč gonjače, to je okoli 100 otrok iz bližnje vasi. Bom-belesovi lovci in gozdarji pa so nagnali v lovišču zajce, tako da so med vikom otrok bežali v nastavljene mreže, kjer so se ujeli. Lovci in otroci so pazili, da noben zajec ni bil ranicn. V mrežo se je ujelo nad 100 zajcev in tudi mnogo fazanov. Bombeles je dal takoj ujete žive zajce odpeljati s tovornim avtomobilom v Švico in Nemčijo, kjer bodo za pleme v tamkajšnjih loviščih. Bombeles dobi za vsakega zajca povprečno čistih 60 Din, medtem ko velja pri nas ubit zajec komaj 20 Din. Za družino fazanov, ki pride ustreljena na domače trge, dobi 60 Din, medtem ko dobi za živo družino lazanov v Švici in Nemčiji najmanj čistih 200 Din. _ PRI RAZPOKANI KOZI, ozeblinah, lišajib in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA-MILIcNO MAZILO«. Veliko zborovanje zasebnih nameščencev Vse organizacije zasebnih nameščencev vabijo zasebne nameščence in nameščenke na veliko zborovanje, ki bo v sredo, dne 13 januarja 1937 ob pol 20 v dvorani Del. zbornice na Miklošičevi cesti. Na zborovanju hočemo zahtevati in manifestirati za razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo; za popolno samoupravo za naš Pokojninski zavod; za pokjninsko zavarovalno obveznost tudi za trgovske sotrudnike, strojnike z izpiti in zobne tehnike; za zboljšanje pokojninskega zakona glede znižanja starostne meje in zavarovalne dobe. Trgovski in privatni nameščenci! Vaša dolžnost je, da se vsi do zadnjega udeležite zborovanja! Pokažite, da ste solidarni in nepopustljivi pri obrambi eksistenčnih pravic! Ljubliana V sredo, 13. januarja Gledališče Drama (začetek ob 8 zvečer): Sreda, 13. jan.: • Atentata. Red B. — Četrtek, 14 jan.: »Na ledeni plošči' . Red Četrtek. Petek, 15. jan.: Zaprto. Opera (začetek ob 8 zvečer); Sreda, 13. jan.: ?CavalIeria rusticana«. »Glumači«. Red Sreda. — četrtek, 14. jan.: »Pri treh mladenkah«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Popust za abo-nente. — Petek, 15. jan.: Zaprto. Predavanja Univerza — predavalnica mineraloškega instituta: Dne 16, t. m. ob 6 zvečer predava vseuči-liški profesor dr. Rihard Zupančič: »Determi-nizem in fizikalna slika sveta.« Predavalnica internega oddelka splošne državne bolnišnico: Na 29. znanstvenem sestanku Slovenskega zdravniškega društva bo v torek, dne 15. januarja ob 6 zvečer docent dr Ivan Matko nadaljeval svoje znanstveno predavanje (6. del) o zgodnji diferencialni diagnozi latentnih cholecy-stopatiiij. Prireditve in zabave Filharmonija — mala dvorana: Koncert slo-večega čelisla Slavka Popova v petek, 15. t. m. ob 8 zvečer. Na klavirju prof. M. Lipovšek. Vstopnice v Matični knjigarni. Kazinu — mala dvorana: Drevi ob_8 družabni večer jugoslovanskih arhitektov iu inženirjev. Sestanki Samostanska kapela pri frančiškanih: Akademska Marijina kongregacija v sredo ob četrt na devet zvečer sestanek. Prosvetno društvo Trnovo, Karunnva ulica: Drevi prosvetni večer s skioptičnim predavanjem prof. dr Knifica o popotovanju po Ameriki. Začetek ob 8 zvečer. Union — verandna dvorana: V ciklu preda-J. d. k. a. Savica bo 15. t. m ob 6 zvečer Fr. Sni. Finžgar predaval: :»Kako raste pisatelj v sebi in s časom. Za starešinstvo, srednješolke in članice. Dvorana križevniškega samostana: V nedeljo, 24. januarja ob pol treh popoldne občni zbor Pogrebnega društvu Marijine bratovščine Na dnevnem redu tudi sprememba pravil. Ljudski dom v Mostah: V petek, 15 januarji) ob 8 zvečer XVI. občni zbor pevskega društva Zvezda, Kino Kino Kodeljevo igra danes in jutri ^Skrivnost vsake žene« (Hans Sohnker), Cene znižane. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Pieeoli. Tvr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Onrtus, Moste. Zobozdravnik dr. Verčon zopet redno ordinira 1 Zanimiva predstava v bivii prisilni delavnici. Bivša prisilna delavnica na Poljanskem nasipu je zadnja leta preurejena v zavetišče za duševno bolne ljudi Duševno bolni ljudje niso za človeštvo popolnoma izgubljeni, temveč imajo možnost, da ozdravijo, pa tudi da si osnujejo lastno kulturno življenje Oba zdravnika te bolnišnice, dr. Magajna in dr. Hribar, se zavedata, da je zaposlitev teh bednih ljudi najboljše zdravilo za njihove bolezni. Osnovala sta pravi dramatski krožek, ki ie vpri-zoril že več lažjih iger. Igre sta režirala zdravnika sama. Obenem se zavod trudi, da bi duševno bolne oskrbovance zaposlil tudi z delom. Bolniki tega zavoda imajo lasten tainburaški in pevski zbor, Predsnočnjim je v tem zavodu bila uprizorjena burka »Pri belem konjičku«, ki sta se je poleg številne zavodove družine udeležila ludi pri-marij dr. Šerko in ravnateli zavoda dr. Gerlovič. Izkazalo se je, da so sicer duševno bolni varovanci zavoda zmožni prav izvrstne igre, da imajo lep smisel za petje in za godbo. Hvaležno občinstvo, kakor ga zlepa nima kakšno gledališče na svetu, je svojim bolniškim sotrpinom izreklo za njihovo dobro igro priznanje z. navdušenim aplavzom. Po igri sta nastopila tamburaški in pevski zbor, ki sta prav tako žela navdušenje. Vodstvu zavoda je treba izreči priznanje, da tako skrbi za razvedrilo v turobnem življenju duševno bolnih! I Lep dar. Pri županu gospodu dr. Adlešiču se je zglasil gospod Rajko Ranzinger in mu izročil Din 1000 kot prispevek Rotary-kluba v Ljubljani za zimsko pomžno akcijo mesta Ljubljane. Za lep dar iskrena hvala! 1 Dr. Janez Ev. Krekova dijaška ustanova. Navedeno ustanovo je razpisalo mestno županstvo ljubljansko. Ustanova je namenjena dijakom Tehnične srednje šole v Ljubljani in so natančni pogoji razvidni iz razpisa na mestni občinski deski in v veži Tehnične srednje šole. Med. univ. Dr. Vladimir Milavec špecijalist za kožne in spolne bolezni ter kozmetiko, naznanja, da je pričel z ordinacijo, Aleksandrova cesta 16, pritličje. Diatermija! Ord. od 1—3. Ločeni čakalnici! I Ustanove ljubljanskega mesta za dijake Tehniške srednje in učence delovodske, moške in ženske obrtne šole so arzpisane in sicer šest mest za dijake Tehnične srednje šole in štiri mesta za učence delovodske, moške in ženske obrtne šole v iznosu po Din 1000 (en tisoč dinarjev nn leto. Pogoji so razvidni iz Razglasa na mestni občinski deski in v veži Srednje tehnične šole. Dekle, ki je šlo pod kamniški vlak Zadnji -Poned. Slovenec« je poročal o smrtni nesreči nekega mladega dekleta, ki je skočilo v nedeljo zjutraj pod vlak iz Kamnika ter bilo nekaj minut za tem mrtvo. Kamniški vlak je imel lokomotivo, ki je vozila ritensko. Vendar pa sta kurjač in strojevodja takoj opazila nevarnost ter sta pričela zavirati. Vlak pa je kljub temu dekle podrl, da je obležalo na progi. Dekle je bilo smrtno nevarno ranjeno, vendar je še dihalo, toda že čez nekaj minut je umrlo, Pri dekletu niso našli nobenih pisem in nobenih dokumentov, tako da niti ježenski župan g. Sever niti ježenski orožniki niso mogli ugotoviti, kdo bi bila ta mlada ženska, niti niso mogli izvedeti, ali gre za nesrečo ali za samoumor. Ko je »Poned. Slovenec« objavil precej natančne podatke o tej ženski, so pričeli na Ježico prihajati očetje in matere z vse Gorenjske, ljubljanske okolice, iz Ljubljane same in celo z Dolenjske ter iz Notranjske. Vsi so namreč pogrešali kakšno svojo hčer. Uredništvo »Slovenca« je dalo podatke o neznaem mrtvem dekletu radijski postaji, ki je prav tako razglasila la dogodek. Vest o nesreči na Ježici je v »Poned. Slovencu« je brala tudi družina mestnega uslužbenca Jožeta Košička. Opis obleke v »Poned, Slovencu« se je točno ujemal. G. Jože Košiček je že v ponedeljek zvečer odhitel na Ježico, kjer je moral spoznati, da je neznanka le njegova pogrešanka. Ježenskemu županu g, Severju je nato med solzami pripovedoval, da mu je' ta dogodek nejasen, Njegova hčerka Slava po očetovem mnenju ni imela nobenih zvez in ne življenjskih težav. Niti oče, niti mati ne vesta za pravi vzrok samomorilnega koraka svoje hčerke. Kvečjemu je mogla nesrečna Slava svoje dejanje izvršiti v hipni duševni zmedenosti. Pokojna Slava Košičkova se je rodila 25. aprila 1920 v Ljubljani. Dočakala je torej komaj 17 let Bila je lepo in živahno dekle, zadnje čase si je hotela tudi sama zaslužiti vsaj nekaj sredstev za preživljanje ter se 'je uslužbila pri Ogrinčevi kartonaži na Bregu, kjer jc prejemala kot začetnica 80 Din tedensko. Obupani oče g. Košiček je dal danes prepeljati truplo svoje hčerke v Ljubljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu, od koder bo v sredo ob 2 popoldne pogreb. Družini g. Jožeta Košička globoko sožalje ob tej nesreči! Sleparije s kokainom pred sodiščem Jetniki in \ecar\i sojeni Ljubljana, 12. januarja. Preu malim kazenskim senatom, ki mu predseduje s, o. s. g, Rajko Lederhas, se danes razvija velik proces o sleparijah s kokainom. Tihotapstvo tega strogo prepovedanega mamila je tudi žal v naših krajih silno razpredeno. Kokain navadno prihaja po tihotapskih potih v Maribor in od lu ga potem razpečavajo v vse smeri proti Ljubljani in Zagrebu, navadno pa gre ogromna množina kokaina v Italijo Brezvestni špekulanti pa se spravljajo tudi na drzne sleparije s kokainom. Današnji proces je v jasni luči pokazal, kako iščejo »poštene posle« s kokainom razni Gold-steini, Mayerji in Jochingerji, ki navezujejo stike v Ljubljani z raznimi eksistencami. Razprava se je že dopoldne silno zavlekla, kajti senatni predsednik je vodi! zasliševanje glavnih obtožencev z največjo natančnostjo in v vseh podrobnostih. Zaradi zločinstva obrtne prevare obtoženi so sedeli na zatožni klopi: 36 letni trgovec s starim železom in sedlar Pavel Širok, drugi 45 letni trgovski potnik Josip Mauser iz Bos. Broda, tretji 38 letni trgovski potnik Martin Svete in četrti 53 letni lesni manipulant Franc Hladnik iz Logatca. Ti so obtoženi, da so prodajali mesto pravega kokaina sodo in smukec ter da so dve žrtvi oškodovali za 45.000 Din. Pet obtožencev pa je državni tožilec dr. Julij Fellaher obtožil prestopka zoper osebno prostost in varnost, ker so dva glavna obtoženca izvabili v grad Sangrad pri Cerkljah na Gorenjskem in ju tam zvezali, priklenili k posteljam in ju celo vko-vali v železne okove. Ta del obtožnice sicer suho navaja dejstva, toda prizor na Sangradu se je po opfcu glavnega obtoženca Pavla Široka odigral prav dramatično, romantično in sttašno. Obtožence brani 6 odvetnikov: dr. Murko, dr. Brence. dr. Ražem, dr. Maček, dr. Peršin in dr. Smodej. Sleparije s kokainom so se vršile lani pred Veliko nočjo odnosno meseca avgusta, Prvi obtoženci so prodajali kokain trgovskemu zastopniku Dragu Čeferinu in nekemu zasebniku. Dolgotrajno zasliševanje obtožencev. Nad dve uri je trajalo zasliševanje prvega obtoženca, Pavla Široka, ki ic na dolgo in široko pripovedoval o kokainskih poslih in svoji dogodivščini v gradu Sangradu. Se ne čuti krivega, ker je ponujal pravo blago. Kot strokovnjak je sodnikom pojasnjeval razliko kokaina »rouge« in »merk«. S prodajo kokaina sc peča že 4 leta. Toda iz tega posla ni njegov reden dohodek. Vsega je napravil do 4 večje kupčije. Svečano je zatrjeval: »Vedno sem prodajal pristno in pravo blago. Nisem bil čarodej. Kokain mi je dobavljal znanec Jochinger iz Avstrije. Kokain je prihajal tudi iz Limbuša. Obtoženega Martina Sveteta nikoli nisem poprej videl.« Pravil je, kako je prišlo do kupčije s Ćeferinom. Kriv je v toliko, da mu je mesto znamke »merk« dal slabšo znamko »rouge«. Človek pa drugače mora dobro poznati kokain. Izgovarja! se je naposled, da se je morala zgodili kaka zamenjava in d,-» je bil Čclerinu podtaknjen ponarejen kokain v obliki sode Čeferin je dal za blago 15.000 Din gotovine in menico za 15.000 Din. Strašni dnevi na Sangradu Obtoženi Širok je živahno in slikovito opisoval Itako je prišel v grad Sangrad, Mehanik Jože Bizjak ga je z avtom peljal na Gorenjsko. Dejal mu je, da tam živi neka »grofica«, ki bo napravila kšeft. Od Kranja naprej ga je vozil 2 uri okrog, da je izgubil vsako orijnntacijo. »Ko sem prišel,« je poudarjal, »v grud. so me zaprli v sobo. Pravili so mi: Milostliiva grofica čaka.« Stopila sla v sobo dva mnskirana moška Kden je zavpil: Stoj! Roke v visi« Mislil sem. da sem prišel v kako gangstersko družbo. Tam je bil kakih 6 dni zaprt. Grof mu je pravil: .Moja sestra je zapravila za nepravi kokain 250.000 Din.« Zvezali so ga, vklenili v okove in ga priklenili k postelji. Sluga Janez mu je nosil žganje, ki da ga je ukradel grofici. Ko so čez. dva dni pripeljali Hladnika, je slišal krik na hodniku: O ej! Ubiti me hočejo.« Maskiranci so ga pozneje s illadnikom vred odpeljali na vozu iz grada ponoči. Imela sta zavezane oči. V gozdu so ju pustili in izginili. »Razjokal sem se, ko sem zopet videl zvezde.« Tako je vzkliknil obtoženi Širok * V nadaljnjem zagovoru je zanikal, da bi bil izvršil kako sleparijo z drugo žrtvijo, ki ji je pro- dal pravo blago za 15.000 Din. Ta kupčija je bila izvršena avgusta lani. Zasliševanje drugega obtoženca Josipa Mau-serja je bilo prav tako obsežno. Tudi ta se ni čutil krivega kakega sleparstva s kokainom. Z obtoženci se je kot poslovni človek poznal že dalj časa. Tudi Čeferina je poznal že več let, Opisal je proceduro, kako so Čeferinu v njegovi pisarni izročili 1 kg kokaina za kupnino 30.000 Din. Čeferin je dal ,15.000 Din gotovine in menico za 15 tisoč Din. Tudi Mauser je obdolžen, da je drugo žrtev, zasebnika opeharil za 16.500 Din. Ta žrtev ie izgubila nad 30.000 Din gotovine. Mauser je zatrjeval, da je povsod napravil vedno »pošten i kšeft«. H Ob 13.30 je predsednik razpravo prekinil in 1 se je nadaljevala ob 16, POPOLDANSKA RAZPRAVA. Po dveurnem odmoru se je na popoldanski razpravi nadaljevalo zaslišanje ostlih obtožencev, ki so se kot prva dva zapletali v protislovja in so skušali v svojimi izpovedba.mi spraviti zavedo na stranska pota in v drugo smer. ! Tretji obtoženec Martin Svete je priznal, da ■ je posredoval pri kuj)čijah s kokainom. Vršili so se razni sestanki po gostilnah, kamor vedno ne pogleda oko postave. Z nekaterimi se je poznal že dalj časa. Široka obsolulno ni poznal. Kupčije so sklepali ponoči. Res v Trstu eksistira trgovec Co-mmi. Hladnik pa se je tudi predstavil za Comi-mja. Vsak je hotel dobro zaslužiti. Računal je na zasluzek 8 jurjev, če bi Italijan kupil kokain. V talijo se kokain prodaja pol kilograma za 15.000 lir. Poleti je bila lira nad 3 dinarje. Predsednik: »Obstojala je velika veriga? Ste se šli skrivalnice?« Svete: »Ne rečeni ne bev ne mev. Vsi smo se slučajno srečali!« Že zaslišanje teh obtožencev je pokazalo jasno sliko, kako postopajo špekulanlje i mamili zelo previdno m premeteno. So v teh poslih rifinirani j diplomati, ki znajo postavljati kulise in si zavaro-I vati hrbet. Koliko kokaina pride po tihotapskih ste-! zah v promet po naših krajih, je nemogoče točno navesti. Gre za prav visoke vsote, ki so jih na lahek način zaslužili kokainisti. Sledilo je prav živahno križno zaslišanje. Sodnik Brelih: »Kako sc je Gonuni zval? Na kakšen naslov ste brzojavili?« Svete: »Vittorio Coniini. Poste restante Trieste.« Drugi žrtvi L. V. so najprej prodali pol kilograma ».kokaina«. Bila je soda, za. katero je dal 15.000 Din. Oškodovanec je Svetetu pripomnil: »Mene hočete oslepariti? Slabo blago! Navadna soda! Kaj čem storili?« Svete: »Proč vrzite!« I Zadeve oškodovanec ni prijavil policiji: »Pa če kličem policijo na pomoč, je vprašanje, ali več koristi ali ne!« Vdrugič je Lado Vučnik |>ostal žrtev za 16.500 dinarjev. Tu je bil Mauser vmes, ki se je predstavil kot Goldslein. Mauser je z Vučnikom sklenil drugo kupčijo za 16.500 dinarjev. V neki gostilni v Konieuskega ulici so zavoj kokaina pregledali. Drugi dan pa ga je Vučnik povabil k sebi in je zavoj prevrtal. Svete: »Ven je letela sama sljuda, v gostilni pravi kokain.« Svete je trdovratno zanikal udeležbo pri slepariji. Sodnik. »Ce je vaš zagovor resničen, potem je oškodovani nalašč zamenjal. da vas po krivici ovadi. To je še hujši zločin!« Četrti obtoženec France Hladnik jc že nad 30 I let,.tI?lTr Poznavalec kokaina, ker je bil zaposlen v i veliki kemični tovarni Mirne je pripovedoval, da se s prodajo kokaina bavi že več let in da pozna druge obtožcnce. V zadevi Ccferin ga je Širok profil, da nastopi pri Čeferinu kol linciran trgovec iz Irsta. Ponudil mu jc slabšo kvaliteto kokaina, ki se zlasti rabi v tihotapske namene. Izročil jc Čeferinu pravi kokain, ki ga je pri njeni tudi analiziral. I o njegovem je bil mogoče pozneje podtaknjen drug zavoj s sodo Žn o je opisal, kako je bil vklenjen m vkovan na gradu Sangradu skupno s Si rokom, lani je oslal zaprt v eni soin dva in ik>I dneva: »Predsednik: »So vam silo delali? Ste bili v strahu?« Obtoženec: »V silnem strahu. Mislil sem, da je vsega konec.«. Pozneje je bil pušceu nI svobodo ko je podpisal neko izjavo Ceierinu. Razprava se bo zavlekla |xizno v noč in se bo končala z zaslišanjem ostalih obtožencev, obtoženih zaradi omejevanja osebne svobode. Ob sklepi; lista razprava ie traja. Likvidacija kmečkih dolgov V Društvu tndust/rijcev in veletrgovcev je predaval v ponedeljek o kmečki zaščiti privatni docent dr. Vladimir Murko. V svojem predavanju je predavatelj najprej orisal težavni položaj našega krnela v zadnjih letih in pokazal na vzroke, ki so dovedli do moratorija za kmečke dolgove, ki se je začel dne 20. aprila 1932 in bil kasneje toliko časa podaljševan, dokler ni prišla nova ureditev. Nato je podal pregledno sliko tudi o kmečkih dolgovih v drugih državah 1er n. pr. med drugim omenjal tozadevno nemško delo, ki se pa vkljub vsej nemški natančnosti ni moglo izogniti temu, da je bilo potrebnih za izvedbo razdolžitvenega programa na vzhodu (Osthllfe) kar 27 izvršilnih uredb. Kmečki moratorij, ki je prišel pri tias leta 1932, zn Slovenijo ni dosti pomenil, ker je v glavnem samo zniževal obrestno mero za kmečke dolgove in podaljševal odplačilne roke. V tem oziru kmetski moratorij ni prinesel olajšav radi tega, ker je bila obrestna mora pri nas za kmetske dolgove precej nizka in pa tudi so imeli kmetje posojila še celo na znatno daljše roke kot pa jih je določala ta uredba. Sele po zadnjih znižanjih obrestne mere na 4.5 in \% se je obrestna mera zniževala tudi v Sloveniji. Romunija je pokazala najbolj žalosten primer, kako se nc sme reševati vprašanje kmetskih dolgov. Tu so šli odpisi kmetom celo do 05%, pa je država sicer tudi prevzela del bremen zase, toda tako da je plačevala letno gotovo vsoto Narodni banki za odplačilo kmetskih menic, ki so se nahajale v njenem portfelju in ki jih je večinoma provzela od bank, katerim je morala pomagati, da niso propadle. Posledice te rešitve so se pokazale v popolnem mrtvilu na romunskem denarnem in kapitalnem trgu. Vloge pri bankah so se zmanjšale na minimum. Pri nas je položaj drugačen, ker se je država postavila na stališče, da vlagatelji ne smejo trpeli škode, poleg lega je seveda tudi prevzela del bremen naravnost na sebe. Nato je predavatelj omenil zahteve našega kreditnega zadružništva, ki zahteva, da se tudi za posojila do 25.000 Din uvede individuelni |>oslo-pek kot za posojila nad 25.000 Din, da se izogne tako olajšavam za dolžnike, ki jih prav za prav ne potrebujejo. Sedaj je delo na izvedbi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov v polnem teku ter se kažejo mnoge pomanjkljivosti naše zakonodaje, pa tudi uprave. Veliko težav povzročajo potrdila, ki se ne izdajajo v nekaterih primerih dovolj vestno in jih je treba še mnogo kontrolirati, da postanejo porabna. Tudi država sama ima interes, da se zaščita ne zlorablja, ker mora nosili del odpisov. Prinesla pa je uredba mnogo nevšečnosti posebno za nekatere vrste naših denarnih zavodov, t. j. zlasti zadruge. Pri teh nastane vprašanje, kako bodo krile odpise iz lastnih sredstev. Kajti razliko jim je pripravljena nositi država, ni pa re- šeno vprašanje lombarda teh papirjev. Drugo nerešeno vprašanje zadeva obrestno mero. Pri obrestni meri 3% za obveznice zadruge ne bodo mogle spraviti v ravnotežje računov zgube in dobička in zato se že pojavljajo j>oslodice, novo zniževanje obrestne mere za vlagatelje. Problem je tudi, kako bodo zadruge premostile razliko med dospetjem prvih anuitet, ki jih dobe od banke, jHjsebno v prvem letu. Tudi je važno vprnšunje, kako bo možno lombardirati bone Priv. agrarne banke, ki nosijo nizke obresti. Kajti le z zadostnim lombardom in po |>rlmerni obrestni meri je mogoče računati, da boilp denarni zavodi dobili potrebna sredstva zn izplačevanje vlog v večjem obsegu iu pa za novo kreditiranje našega kmeta. Položaj sicer ni rožnat, vendar |>a odpisi rezerv ne smejo navdajati naših gospodarskih ljudi s prevelikim pesimizmom, kajti ne bo treba vsem zavodom likvidirati, kol nekateri govore. Naši denarni zavodi so po vojni že doživeli slicnc težave, ko so izgubili na milijone v vojnih posojilih, pa so si vendar opomogli. Seveda pa je slavno vprašanje pri proučevanju cele stvari v tem, v koliko bo uspelo dobiti lombard na kmečke obveznice in bone. državne in Priv. agrarne hutike. V drugem delu svojega predavanja jo predavatelj zlasti obravnaval vprašanje kmetskih dolgov irgovceni in obrtnikom ter opozarjal na tozadevna tolmačenja uredbe. l'o predavanju je predsednik Društva indu-slrijcev in velotrgovcev g. Stane Vidmar podal kratek pregled najvažnejših dogodkov v našeni in tujem gospodarstvu, govoril pa ie tudi navzoči predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačln., Z nižanje obrestne mere za posojila pri Mestni hranilnici ' ljubljanski Hranilnični upravni odbor je v seji dne 11. januarja 1937 sklenil znižati obrestno mero za posojila takole: 1. za čiste menične kredite od 9% na 8%, 2. za hipotecirana posojila in kredite od 8% na T'/n, 3. za občinska posojila od 8";< na 7%. Nova obrestna mera velja od 1. I. 1937, Obremenitev žel. |>rog v Jugoslaviji. Oblastni odbor UJNZB v Ljubljani je izdal lejio karto o obremenitvi žel. prog v naši državi lota 1935. Poleg tega vsebuje karta tudi statistike o dolžini prog v gradbi lota 1935, prog v trasiranju in v projektu, povečanje železniške inj-eže od leta 1918 dalje in pregled storilnosti, obremenitve prog in uslužbencev drž. železnic za 1935 po ravnateljstvih, kakor tudi dohodke po ravnateljstvih. Knriograiii stane 5 Din in se dobi pri Oblastni upravi, Masu-rykova c. 14-1. Izvoz pšenice m koruze 1936 Od 1. januarja do 31. julija 1936 je bilo iz naše države izvoženih 1654 vag. pšenice za 20.6 milij. dinarjev. Od 1. avgusta do 31. decembra pa je zna- dinarjev, V drugi polovici leta 1936 se razvijal sledeče: vag. julij 188 avgust 5.168 september 9.108 okteber 5.635 november 4.667 77.3 december 1.654 20.6 Iz tega pregleda je razvidno, da je bil največji izvoz septembra, da pa odtlej izvoz popušča in se stalno zmanjšuje. Računati je, da smo letošnjega presežka izvozili 28.001) vag. Tudi za ostale količine pšenice imamo že sklenjene pogodbe, tako da vnovčenje letošnje žetve ne predstavlja nobenih težkoč, ki so se stalno in redno pojavljale od leta 1929 naprej. Čeprav smo tudi v koruzi imeli letino, vendar se izvoz koruze še ni tako dobro razvil kol izvoz pšenice, V zadnjih treh mesecih leta 1936 smo izvozili koruze: vag. milij. Din oktober 324 3.85 november 1.993 19 5 december 3.216 29.1 Izvoz koruze pa je še znaten v ostalih zimskih mesecih in nam le pričakovati še ugodnih rezultatov za prve mesece leta 1937. . za 46.8 milij. vag. mil. Din vag. mil. Din izvoz pšenice 1928 16.228 410.1 397 10.5 1929 55.401 1.229.9 16.694 273.4 1930 25.241 474.1 50,348 547,7 milij. Din 1931 30.904 475.1 22.472 205.2 2.4 1932 13.306 163.3 18.533 136.0 65.8 1933 1.276 15.6 60.123 431.5 120,3 1934 9.790 127,5 67.338 562.4 91.3 1935 3.029 39.8 38.772 313,1 V naslednjem podajamo pregled izvoza naše pšenice in koruze v zadnjih letih: Pšenica Koruza Državna kobilarna v Ponovičah Med samoupravnimi ustanovami za pospeše-vanje konjerejo v Sloveniji je bila doslej najvažnejša ustanova Banovinska žiebčnrnu na Selil pri Ljubljani. Ker pa ima država v ostalih pokrajinah države (i kohiluron (Petrovo, Mrkonjičevo, Dušanovo. Ljubičevo,, Aleksandrovo in Kurudjordjevo). je bilo potrebno, da tudi Sloveniji ustanovi sli-cen zavod. Zalo nas jo razveselilo, da smo v predlogu državnega proračuna za 1937-38, ki je bil prod mesecem dni predložen narodnemu predstavništvu, našli novo postavko I milijon za drž. kobilarno (ergelo) v Ponovičah. Od tega odpade na osebne izdatke 530.400 Din, ostalo pa na inn-lerijalne izdatke. Novi proračun določa zu lo usta novo (i uradnikov, 4 zvaničnike. 3 služitelje, 2 diievničarja-iiadzornika in 80 nekvalificiranih de-lavcev-koiijarjev. Nadalje je za to ustanovo važna ^е poslavkn med izdaiki Drž. kmetijskega zaklada: za ureditev. vzdrževanje drž. kobilarne in odkup posestva za drž. kobilarno v Ponovičah v skupnem znesku 1 milijon, ki bo gotovo večinoma služila v zadnje navedene svrhe. Od nove ustanove ie pričakovati, da bo uspcS-no delovala za dvig konjereje na Slovenskem. Banovina pa bo lahko zaradi razbremenitve krep-keje pomagala ostalim panogam nase živinoreje in kmetijstva sploh. Borza Dne 12. januarja 1937. Denar V zasebnem kliringu je beleži1 angleški finit v Ljubljani 238 blago, v Zagrebu in Belgradu pu je ostal neizpremenjén na 237.20--238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani oslal neiz|>re menjen tia 8.09 - 8.19. v Zagrebu pa so jo noziuii-no učvrstil na 8.06—8.16, dočim je v Belgradu beležil 8.0227—8.1227. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.15—31.85, v Belgradu 31.75 blago. Italijanske liro so beležile v zasebnem kliringu v Zagrebu 245,80—248.20, v Belgradu so jih iskali jx) 2.10. Nemški čoki so v Ljubljani popustili na 12.50 do 12.70, v Zagrebu na 12.43—-12.68, za sredo januarja so beležili 12.3550 12.5550, za konec januarja 12.3750--12.5750. za sredo februarja 12.38 do 12.58. za konec februarja pa 12. tO—.12.00. V Belgradu so beležili 12.8815 -12.5845. L j n b I j a n a. — Tečaji » pri m o m. Amsterdam 100 liol. gold. . . . 2877.10-2391.75 Berlin 1«H) mark............1748.52-1757.40 Bruselj 100 bel g ......731. Ш— 737.01 Čutih 100 frankov .....«90.45-M 13.52 London 1 funt.......212.75— 214.81 S Nevvvork 100 dolarjev .... 4307.25—4343.50 g Pari/, 100 frankov............202.59— 204.03 Ц Praga 1(10 kron.......151 .A3- 152.94 I Trst 100 lir................227.70 280.78 £ Promet, nn zagrebški Ixirzi je znašal brez kompenzacij 3.828.129 Din. I Promet na bolgrajski borzi jo znašal 3,82O.0tK) Din. ('urili. Belgrad 10. Pariz 20.34. London 21.3x7, j Nevvvork 435.375. Bruselj 73.15, Milan 22.925, Ani- j sleriiam 238.50. Berlin 175.05, Dunaj 78.75 (81.3(1), ! Stockholm 110.275, Oslo 107.475.' Kopenhageii | 95.475. Praga 15.24, Varšava 82,25 Budimpešla 85.75. Atone 3.90. Carigrad 3.15. BiikaroštH 3.25, Ilelsiiigl'ors 0.-13, Buenos-Aires 132.25 Kdaj je treba plačati prvi obrok Cl. 28 uredbe določa, da morajo dolžniki plačati zmanjšane dolgove Priv. agrarni banki v 12 letih s 4.5% obresti. Prvi obrok zapade I novembra 1980, Nadalje določa čl. 29, da se opravljajo plačila, dokler Priv. agrarna banka dokončno ne izračuna odplačilnih obrokov po čl. 22. po začasnem izračunu, ki ga najtravi banka |>o seznamih in listinah, ki jih Izroče banki denarni zavodi. Vložitev prošnje za znižanje dolgov, ki znašajo nad 25.000 Din, |н> čl. 30 uredbe no vpliva na redni potok pobiranju dolgovanih obrokov. l'o pravilniku morajo denarni zavodi pozvati vse svojo dolžnike kinote, naj |k,-.,,'|0 takoj in neposredno banki prvo anuiteto. Polog toga morajo banki denarni zavodi poslali tudi seznani vseli pozvanih dolžnikov, obenem s kopijo jhv-živa itd. Velika večina denarnih zavodov jasno so ni mogla izvršiti izračunu, saj so zeio pozno dobili pravilne tiskovine v tn namen in navodila, zalo I udi niso mogli javiti dolžniku, koliko znaša prvi obrok, ki ga morajo plaçât i. Ce se dolžniki bojijo, la jih no bj zadelo kakšne posledice poziva Priv. agrarne banke, lahko s |>o!ožiiico nakažejo ljubljanski [KKlružnici Priv. agrarne banke manjši znesek pripombo, da še nimajo Obračuna. Ves obrok bodo nakazali pač potem, ko prejmejo od denarnega zavoda izračun dolga in obenem tudi izračunano, koliko znaša prvi obrok. Izvleček iz zemljiške knjige Pravilnik o izvrševanju uredbe predpisuje v čl. 21. da sporoče upniške ustanove Priv. agrarni banki tudi število zemljiškoknjižnih vložkov / navedbo katastrske občine vseh zavezancev (glav-nih dolžnikov in porokov). V t'skovini Pop s listin . ki ga je dala Priv. agrarna banka, pa je v navodilu navedeno Podatki o nepremičninah glavnega dolžnika in porokov, oz solidarnih dolžnikov. Izročili se morajo zemljiškoknjižni izvlečki in luetrumi, če jih upnik k:ii itna. v nasprotnem primeru pa obvestilo sodišča, v katerem vložku, o/ vložkih in v kateri davčni občini so vpisane vse nepremičnine glavnega dolžnika in porokov.« Pravilnik določa torej eno, navodilo k pop mi listin pa drugo, zahteva «c namreč obvestilo sod,-šča. Kdaj in kako bodo mogla sodišča izdati taka obvestila za vse dolžnike in za vse poroke svojega področja in za vsakega, ki je dolžan pri več zavodih. po celo večkrat. Iz tega sledi, da izvleček iz zemljiške knjige ni niti zahtevan. Ce pa bi se dal izvleček, poleni bi ga moralo praviloma izdati sodišče. Tako «e opažajo nejasne stvari, ki postajajo še bolj nejasne, ker navodila Priv. agrarne banke niso jasna in se kot smo tu videli ne strinajo « pravilnikom. V praksi bo morala banka svoje slališče prilagoditi t pravilniku ki je najbolj merodajen in katerega se je treba držali. Vrednostni papirji Iz pregleda ie razvidno, kako zelo je narastel lani naš izvoz pšenice, v manjši meri pa jc narastel naš 'izvoz koruze, ker se največ koruze izvaža v prvi polovici leta, pa je bila letina 1935 slaba in nismo toliko izvozili kot prej. Za ilustracijo razmer navajamo še tole zanimivo tabelo, ki smo jo sestavili po podatkih naše carinske statistike, prvi del priobčuje povprečne cene. drugi de! pa delež v naši zunanji trgovini: pšenica koruza Din Din pšenica koruza 1928 1929 1930 1931 1932 1433 1934 1935 1936 252 222 188 154 122.5 122 130 131 144 264.5 164 109 91 .73 72 83.5 81 100 /o 6.36 15.52 6.99 9.90 5,33 0.46 3,39 0.99 1 0.16 3.45 8.08 4.30 4,43 12.77 14.30 7.77 ? Ljubljana. 7% inv. |v>s. S3—81. ugrarji 50 51, vojna škoda proin|itna 377 - 378 (H7.S), begi. oliv. 09—70. 8% Bler. |h)s. 86 87. Blor. pos. 70 - I 77.50. 7% pos. DUH 90-91, Trboveljska 210 «Ion. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko po- ' sojilo 88—84, tigrurji 50 51, vojna škoda proni|>lnu 3711- 378, bogluško'obvoznico 60.25 09 75, H% lil"- i rovo posojilo Ht >.50- K7, 7% Blerovo Jiosojilo 77 bi., j 7% posojilo Drž. hip. banke !)! don., 7"„ slab. |xi- i sojilo 85.25 85.50. Delnico: Narodna banka 7(100 1 do 7150. Priv. agrarna banka 195 lil.. Trboveljska 200—220. Danica 10 bi.. Na-ice 410 den.. Guliunnu . 45—50. Osj. slndk. lov. lôb 100 (168), Vol. Boč-kerek <380 «Ion., Osi. livarna Kili den.. Dubrovnik 270- 330, .ladr. plov. 800 den.. Ocoania 230 den. Belgrad. Državni papirji: 7% investie!jsko posojilo 88.50 don., vojna škoda proniplna 376 376.50 (870.50). 1 (376). 2. 376—377 (877.50, 370). bo-. gltlške obveznico (19.50 don., S"ô Blerovo posojilo I 86.50 don., 7% Blerovo posojili) 76.25 -77. 7% po- i i sojilo Drž. hip. bunke 91 50 rJen., 7"„ slab. poso-I i i I o 84.00—84.75 (84.75). Delplco: Narodna banka 1 • 71H n) den.. Priv. agrar. banka 1IK1.50 104,50 (191). I Dunaj. 12. januarja. Tendenca je bila danes |iri živahnem prometu prijaznejša in m» večinoma tečaji narasli. Beležili so: Donavskosuvskojadrau-ska /.ob'/., obligacije 76. avstrijske stavbne srečke iz leta 1926 IS.75 kaša. Liiiiderbnnk 75. Narodna banka 174.25. Graz-Koflacher 2K.75. Slog 29.Kv VK(i f'nion 75. Sioinonš-Scbuckert 101. Stovveag, 31.65 \ingnosil 95, Trboveljska 30.K». Alpine 14.'.'*. Berg-llillen 588, Itiiiia Muraliv 00.5(1. Slevr-Daiui ler-l'ueh 235, Lt-ykain 52.25, Seiii|)erit 58.05. Žitni trg Novi Sad: Už. bč. 130—182.50. Koruza bč., sremsko nova gar. kval. 7uš Indija 82—84. Vso ostalo neizpreni. Tendenca vzdržana. — Pro-iuel. srednji. Soinhor: Vse noizpreiii. Tendenco vzdržana. Promet 42 vagonov. Živina Dunajski prešičji sejem 12. januarja. Prignanih io bilo 5.918 pršutarjov in 1.112 špeharjev, skupno 11.855 glav. od tega iz Avutrijo 3.31)9. iz iiio/emslvu pu 8.(117 Cone so I > i I • • naslednji': I. špthorji 1.02.—1.06, srednjeležki 5|ielmrji 1.58 do l.(H>. slari špoluirji 1.11 -1.54. kmečki Speliuiji 1.55 - I ,ii5. križani špoliaril 1.55 -1.65. pršutarji 1.48 1.70 .-il. za kg živo leže. Čeprav vi bili posli dobri so vendar rad' velike ponudbo ceno doloma popust i lo. Tako -o lahki špeharji popustili za 8 5 groši'v. težki poljski za 2 grošii. Prima minliar-ki veleposestniški špoharji so radi znatiioga |>ovprn-sevanja nariisli za 8 groši (ločim s<> kmečki -j barji zadržali ceno prejšnjega ledna. Kulturni obzornik Ob 50 letnici smrti F. Erjavca Pred 50 leti je ležal na mrtvaškem odru v Gorici (f 12. jan. 1887) velik prirodoslovec in pisatelj, slovenski Brelnn. Franjo Erjavec ter mu je Gregorčič zapel tedaj svojo lepo osmrtnico: M'mrl je mož!«... Umrl je mož: velik učenjak, umetnik, ljubitelj slovenskega jezika in dober človek, poštena slovenska korenina zlatega srca. In zanimivo je, da 11111 prav zdaj. petdeset lot po smrti, izhajajo vnovič Zbrani spisi (Jug. knjigarna). ter da se sedanja mladina prav lako naslaja ob njegovih klasičnih »Domačih in tujih /.ivalL. kot smo se ml in vsi prednumei. To je že dokaz, da je Erjavec živa postava v slovenski književni zgodovini, vrednota, ki se ji ob tem jubileju moramo Slovenci vnovič poklonili in jo priznali. Erjavec je eden izmed liste častitljive slovenske jilojade, ki je ustvarjala slovensko pesem in prozo, slovenski znanstveni iezik 1er po Lnvsii-kovein zgledu iu ob njem poalavljala temelj današnji slovenski književni kulturi. Ce jo Levstik postavil vso našo kulturo na pristno narodna in ljudska lia ter je Jenko po Prešernu zopet odkril slovensko pesem, in Stritar prvo literarno šolo in kritiko, je njihov sošolec Erjavec, član ljubljanskih :.■ Vojevcev«, bil najboljši nadaljevalne Levstikove tradicije, doklor ga ni prerasel deset let mlajši Jurčič. Erjavec je pisal v Glasnikovi dobi najlepšo slovensko prozo, črtice in povesti, ki jih Človek še danes z velikim užitkom bore. Njegovo slikanje »Ene noči na Kiiniu . taborjenje romarjev ob grmadi in pomenkovanje pod niiliin nebom je še danes klasična slika plastičnega opisa, prav kakor so njegove povesti Ni vso z.lalo, kar se sveti«, Huzorji na Polici ali lluilo brezno« pravi temelji slovenske ljudske povesti. Treba bo oživeti zopet Erjuvca pripovednika, že zaradi sočnega jezika iti zdravega realizma. Toda za vedno pa bo Erjavčev lik ostal v slovenski kul-111 mi zgodovini kot prvega in še dozdaj najboljšega pisatelju-prirnilusinvra, ki v leposlovni obli ki zna podati živali v jjolneiii življenju ter nekako iz njih ven uovore ljudem o svojem življenjskem načinu. Erjavčev spis »ÎJabe« ali »Kake«. s|iadata med klasične tovrstne o|>ise. kakor njegove napol znanstvene »Domače in tuje živali v podobah« mod najbolj priljubljene jirirodoslovne sjiiso. namenjene kdaj slovenskemu bralcu. Posebej pa moramo omenili — če še nismo imenovali Erjavca-sutiriku (|>olopin Iz Ljubljane v Šiško") — vsaj Erjavca znanstvenika. Ne samo. da jo nupisal veliko ziiuiislvenili |nirodoslovnili razprav v slovenskem, hrvaškem in nemškem jeziku v izdajah raznih znanstvenih društev, da jo bil I. 1875. celo imenovan za rednega profesorja prirodoslovja 11:1 novo ustanovi jenom Slrossinayor-jevem vseučilišču v Zagrebu, kjer je že prisegel, a službo pustil, ker je — no 11 letih v tujini — bolel končno živeli v lepi Sloveniji, v Gorici: opo-IKizorlti inoraiiiu Iti'il na njegovo prizadevanje za lepo. pristno slovensko izrazoslovje, ki ga jo iskal s popolno torbo po vseh slovenskih krajih. Tako ljubezen in smisel za lepo slovensko besedo je imel tedaj morda samo še njegov učitelj in prijatelj Levstik. Ko se ob petdesetletnici njegove smrti spominjamo tega izrednega človeka — enega najslm-patičnejšili v kulturni zgodovini . lega v resnici moža«., smo veseli, da je spomin nanj jio zaslugi Jugoslovanske knjigarne ter književnega zgodovinarja dr. S I o d 11 j а k а zopel oživel 7. novo izdajo njegovih »Izbranih spisov . katerih dva zvezka sta vnovič priSla v roke slovenskega bralca. Tako l- rtiii I'! rjaveč ni mrtev : njegova dela oznanjajo: »otlvel je — uiofck td. Oh 50 letnici dr. B. Vybirala Mod največje prijatelje Slovencev in slovenske ktlllure med f'ehi spada vsekakor ravnatelj olo-inuško — nekdanje univerzitetne knjižnice dr. BuhuS V y b f r a I, predsednik tamkajšnje če- I škoslovaško-jugoslovitiisko lige, ?.e ko je z našimi akademiki študiral na Dunaju, se jo seznanil s ! slovenščino in slovensko književnostjo, ki ji Jo j odslej posvečal vedno največjo ljubezen, prav lako. kakor tudi našim krajem, ki jili jo že večkrat ; obiskal. Polog logu. du g. dr. Vybfrnl deluje znanstveno v i;eški literarni zgodovini, v zgodovini (Glasnik 0I0111. muzeja) in publicistiki, je vedno I našel časa, da je prosle ure posvetil prerodom i/, slovenske moderne književnosti, lako jo noš 111-hilanl proslavil Tavčurjevo ('vetje v jeseni . Cankarjevega Kurenta , Tri povesti ild,. l/.i-dorja Cankarja 4 |)oti . Novačanovo Volčjo , . (-'oljsko kroniko . Našo vas . Levstikovo Lino I ( iranioiilovo . • Gadje gnezdo . Kraigherjevega Kontrolorja škrobarja . Pregljevega Plebauusu •loaii'ieea . Kmetovo Heleno . Kozaka. Bevka, i Mr'.ela. Kača itd. Ne moremo našteti vseli njego-; vili prevodov, ker jili jc toliko, da bi jih .gotovo ! nekaj pozabili. I;nli že našiela dela Izpričujejo, i da ima slovenska moderna književnost najboljšegu , posrednika v dr. B. N'vbfralii. ki je s svojim delom največ pripomogel k poznanju moderne slo-venske književnosli med Celil. Kdor ve, s kakšno I ljubeznijo se v:l,"l>ljn v slovenska dela. kako je ; iskal odgovarjajoče izraze pri prevodu Pregljevega PtciinnilHU . ta bo znal ceniti ne satllO pomen tega prevojatoliskoga dela. temveč tudi prevode sanic, ki ^>0 gotovo nu višku'. Po Itnli Cehi i sami cenijo delo dr. Vvbirala ter 11111 Muzejsko domovinsko društvo v Oiomticu 1er češkoslovaška-ingoslovuiiska liga istulaiu priredila proslavo ju-bileja Julri. 14. t. 111., pod naslovom »Večer novejše jugoslovanske literature . na katerem bo uvodno besedo govoril docent za jugosl. književnost na praški univerzi S. dr. J. Ileidenrelch, o novejši slovenski prozi pa predaval dr. O. Ber-kopec, leklor za slovenščino na isli univerzi. Nato pa bodo člani olonuiškega gledališča citirali d"ln slovenskih pisateljev Cankarja. Novačimo. Preglja. Bevka. Mrzela in Knču v prevodih jubilanta. Tako bedo ^'ehi in rlngoslovaol mr Češkoslovaškem proslavili jubilej našega velikega |)rijn- telja 7. večerom, namenjenim »lo«en»ki književnosti. i>i mu je najbolj pri srcu. \li pa. njegovi prijatelji v Sloveniji, bomo proslavi z veliko hvaležnostjo prisoslvovali iz daljave. /. željo, da olirioii Bog našega velikega prijatelja dr K. Vvbirala šo mnogo mnogo |e|. ,|а bo mogel še in še biti |K)srediiik med nami in rojaki. Ob leni življenjskem jubileju se mu zahvaljujemo za njegovo delo 1er nm čestitamo. td. Članek o Zupančiču » ho lit rajski Pravdi . Ljubljanski dopisnik belgrajske Pravile: M I; н-kočovič je iia|>isal 2. jan. I. I. ob Zupančičevih Zbranih delih topel članek, ki pa je |>oiiokod nejasen, kakor 11. pr. da Zupaučičova splošno človečanska lirično»! nič no gubi od svojo karakteristike s tem. da se v njej zrcali duša slovenski ..а kolektiva, z njegovim značilnim obupom«, ki se javlja kakor iz Prešernov" Poezije In Sonetnega venca . ali Cankarjevih slik in povišati, tudi v Župančičevih lirskih pesmih, še bolj zavito pa je mesto o Cicibanu : -Specialno za otroke e napisal Z. mnogo pesmi, v katerih jim je pre |iroslo in razumljivo pojitunil razno naravne predmet« in pojave, na katere del<» najprej naleti kakor no nerešljive ugunke svojega svetu. Tako je hmplriral popularno otroško poatuvo »Cicibanu . ki ima 1111 vsako vprašanje otroka že pripravljen odgovor na vse, kui otroku interesiru. Pravilno -o oči tali, do je Ciciban včasih preveč abstrakten učitelj 1er da predava odraelotnu otroku, kakor so tudi njegovih Sto ugank za otroke često nerazumljive kombinacije. Veliki jiesnik se nI moud spustili do nivoja odgovarjajočega )>etlagoga. otroškega pesnik a, temveč jc tudi v otroške poenil njegova osebnost vneslo svoje glavne odlike, -i-cer v mali. pa vendar oli|iljivi mori . Kljub vsej neplustičiiostl smo veseli, do >Provdu - |wsveča od časa do časa prostor slovenskim kulturnim za 'levalll. Al' ste že pmvnali naročnino? Kaj je francoski marksist doživel v Španiji •Svetovala si mi, nuj obleko očistim z bencinom in jo obesim čez noč na vrt.« »No. ali so mudeži izginili?« »Pa še obleka zraven!« (belili), pu se je boljševiški plamen krvi ruz-bcsnel do neizmornosti. Dun na dan je liilo na nekem travniku blizu ( asu del Cumpu videti mrtvece, ki so jili rdeči kar vprek morili Po 25 mrličev si videl nu (lun na tem žiilostnem kraju. Od juliju do zdaj je postalo 55.(XX) ljudi, tudi mnogo otrok, žrtev rdeče morije. Francoz pruvi dalje, da je bil prej prijatelj komunistov, da pa ji; /daj, ko je videl, kaj j>o-čenjojo v Špuniji, temeljito ozdravljen rdeče omame. Pravi, du je težko vse to verjeti, kdor ni vsega videl na lastne oči. Francoz je osebno poznal rablju Lonisu Cardero ki je bil nckak-šen preiskovalni sodnik anarhistične zveze. Njegovo delo je bilo, du je pregledoval listine in izkaznice jetnikov, čeprav ni znul ne brati ne pisati. To |>a Cardcre ni motilo in sc je cclo baliul, da je največ fušistov tlastnoročno po-klal«. Francoz poroča nato. kako je pred odhodom iz Madridu šc enkrut pogledal v vse hiše, kjer so bili nekoč njegovi znanci in jc videl, da je bilo vse, prav vse uničeno, oplcnjent», jxjkiacleno. V svoji besni strasti po uničevanju niso rdeči nikomur prizanesli, pobili so cclo mačke, |>se in ptiče. v Češčenje mueencev — žrtev boljševizma Kakor povedo poročila iz Varšave, so nedavno postavili v ondotni cerkvi sv. Ane v nav-vočnosti cerkvenih, vojaških in drugih osebnosti, spomenik v spomin nu prelata Konstantina Budkiewicza. Budkiewicz je bil kanonik katedrale v Mo-hilewu in najvneteiši sotrudnik apostolskega administratorja za katoliško Cerkev v Rusiji po revoluciji letu 191", škofa Cicplaku. Oba so leta 1925 sovjetsku sodišča obsodila na smrt. Medtem ko so škofu Cieplaka rudi neke inozemske intervencije pomilostiti in ga nato izgnali iz Rusije, je pa bilo vse delovanje za rešitev prelata Budkiewicza brezuspešno. Dne 71. marcu 1925 je kot odločen spoziinvalec katoliške vere umrl v neki moskovski ječi muče-niške smrti. — Spomenik je umotvor poljskega arhitekta Aleksandra Borawskega. Denar za spomenik je zbiral ]>o vsej Poljski poseben, nalašč 7.n ta namen izvoljeni odbor. Pri odkritju spomenika jc bil tudi prejšnji inoliilcvski nadškof de Ropp. S spomenikom prelatu Budkiewiczu pa je zucno počeščen spomin vseh onih mučenikov, ki so pod ateističnim boljševizmom v Rusiji s smrtjo izpričali zvestobo do katoliške vere. Nekaj časa so razen i/. Rusije, prihajala pretresljiva poročila o mučeništvu tudi iz Mehike. K tema dvema državama se je zdaj pridružila še boljševiška Španija in pomnožila seznam tistih, ki so v 20. stoletju radi svojega verskega prepričanja prestali neskončne nvukc in strahotno smrt. — Usta teh mučenikov so za večno onemela in vendar so ti nešteti tisoči najzgovornejši tožniki one satanske oblasti, ki želi v imenu boljševizma ves svet potisniti v jircpad krvi in groze. kanarčkov Kasneje, čez več stoletij, ko so bili Kanarski otoki že v najrazličnejših rokah, je kralj Ferdinand Katoliški kupil za 15.000 cekinov vse otočje in do lotu 1490 so bili že vsi prebivalci iztrebljcni, kolikor se niso pomešali s Španci. Španski vladarji so tudi to svojo kolonijo brezobzirno gosjiodursko izkoriščali. Iztrebili so na tu način ondotno živalstvo, rudnin-stvo in rastlinstvo. Vendar živita še dandanašnji onrli dve vrsti netopirjev, ki jih ima tudi Evropa. V prvi vrsti so se izvažali ptiči, ki so jirfV dejali »sladkorni ptiči«; zdaj vemo, da so bili to nekakšni vrabci i/, vrste ščinkovcev. Čudno je pu to. da so ti ptiči odtlej spremenili barvo perja in nihče si 11e more razlagati, zakaj so i/, zelenih ptičev nastali ptiči rumene barve. V Italiji, Nemčiji, Angliji, llolandiji, Rusiji in Turčiji so jih spet in spet križali z liščki, čižki, ščinkovei. Vsi ti potomci j)a so si na čudoviti način ohranili pevsko zmožnost in divji kanarček z otokov [>oje prav tako kakor oni v naših kletkah. V Evro|)i smo prav zato tako vzljubili ka-načke, ker tako veliko, prijetno in ljubko pojejo. Kakor pred 400 leti, tako nuni jc kanarček rudi petja še dandanes priljubljen. »Kakšno pisano ruto pa imaš krog vratu?« »Saj ni rtitu ! Zavezal sem si le prav vse kravate, ki sem jih dobil za božič, du lie bo kje zamere!« V Kio de Janeiro je poieijei Tu so pravkar jtvo Hi ^Jpaližča. Na sliki vidiš čudovito kopališč Copa cabana, Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 10. januarija. Nedavno je >Narod« s svojo brezobzirno kritiko vse dramatične kroge v veliko nevoljo spravil, in padali so izreki, kakor »plačan je ta kritik od nemškutar-jev, vničili hoče gledališče« itd. — Nihče ne laji potrebe in koristi pravične kritike, kritika je za umetnost, kar so viharji za naravo. Po vsak tudi ve, da je za mlado, rahlo cvetlico mrzli sever škodljiv, in da |*> hudi, mrzli burji mlado cvetje pozebe. Naša dramatika je še rahla cvetlica in spuščati na njo nevihto najostreje kritike, pravilo bi se vu i čl ti jo. Igralci izgubijo veselje do igranja, ako se tako neusmiljeno raztrgajo, čeravno so se kolikor mogoče potrudili Saj nismo na Dunaji ali v Parizu, da bi se moralo vse pod klop vreči, knr ni »izvrstno- Čudno je tudi sli-J šati »Narodovega« kritika, ko od einekur govori, Za ledvične bolnike Špinaca na angleški način Ce hočeš, da bo zelenjava mulo drugače prirejena kot običajno, jo skuhaj tukole: Dobro preberi in operi špinačo in jo prav malo okuli a j v slani vodi Pripruvljena mora biti velika, dobro pregreta skleda in šc raztopljeno presno innslo in nekaj žlic opraženih drohtin. Okuhuno špinačo streseš na majhno sito ali na ^narioo (ki jo imamo za juho). S tem dumi spinaci okroglo obliko; malo jo pritisnemo, du je videti ko polovični cmok. Potem duš ta špi-nacni cmok na vročo skledo in ga obliješ z maslom in potreseš z drobtinumi. Tako delaš, dokler jc kuj špinače in daš na inizo. — Taka špinaca ima še to vrlino do je kmalu narejena, da imnš mulo dela z njo in da je izvrstnega okusu. Neki francoski marksist poroču v listu ;.|our«, kako sc 11111 jc po neskončnih te/kočah jjosrečilo uiti španskim boljševikoni. Francu/, je bil v juniju l4)"4» prišel v Madrid. Pravi, da je bilo t od a j v Madridu takšno, kakršno jc zcluj v Franciji: štrajk jc sledil Strujku, epočetka so bili le tu in tam, nato je izbruhiiilu splošna revolucija. Dva dni pred umorom velikega politiku So-tela se je bil Francoz z avtom peljal proti Es-korialu Nu ccsti so ga dvajsetkrat ustavile rdeče tolpe in ga preiskale. — Koj potein. ko jc bil Sotelo umorjen, se je /.učelo streljanje vsevprek. Vsak dan je bilo videti ob zidovih mrtva 1ruj>la vplivnih Madridčanov. Vedno se je izku-zelo, da je bilo mesece žc vse pripravljeno in da so bili anarhisti in delavske zvc/.e tudi že sestavili sezname onih, ki so jih bili obsodili na smrt. čakali so le ugodne prilike, da izvedejo svoj načrt. Osem dni so morili po točkah seznama! Ko so potein nastopile čete nacijonalistov S poroke holandske prestolonaslednice Julijane: poročni par (sede) v cerkvi sv. Jakoba v Haagu pri poročnem obredu. 400 letnica Letu 15% se jc blizu otoka Flbe jKHiesre-čila neka španska ladja in i/, ladje je sfrčulo kakih sto kanarčkov, ki so bili kot izredni ptiči namenjeni /u Evropo. Ptiči so se naselili na otoku, u kmalu so jih Italijani uolovili in jih prodajali za odlično poslastico. Odtlej jc bilo .kanarčke dobiti spet samo v severni Afriki. Da so pu Španci šc dulje izvažali to dragoceno tr-gosvsko blago, pa nam dokazuje neka trgovska knjiga, ki je izšla v letih 1545—1550 in ki govori o čudovitem ptiču kanarčku, ki ga radi španskega monopola nanj, skoraj ni moči ku-jtiti. Le najbogatejši ljudje so si mogli privoščiti tako razkošje, kar jc veljalo tudi /a Italijo in v prvi polovici I", stoletju je bilo v Italiji in Nemčiji že nekaj trgovcev, ki so gojili in /m drag denar prodajali kanarčke. Kanarček živi torej 400 let v Evropi, dasi samo v kletkah. Ali so gu poznali stari narodi? Saj so jim bili znani Kanarski otoki, kjer jc bil kanarček doma. Feničani so imeli živahne kupčijeke zveze v Gnane i, /. ondotnimi prapre-bivalci in Rimljani, so bili radi lepih knnar-•Vih pokrajin in krasnega podnebja tako v'e:-čeni, da so tjakaj namestili svoje »elizejtfke poljane«. Plinij imenuje to otoke »Canaria«, ker je živelo ontli mnogo psov (canis lat. — pes), a siccr so jili imenovali srečne in blažene otoke. Zgodovinsko je dognano, da so Kartuginci bivali na teh otokih (ki jih jc dvajset), zakaj 1.40 pred Kristusom jc mavretanski kralj Ju-bu jioslal svoje odposlance tja. Največja angleška podmornica, »X 1«, ki odrine za 3600 ton vode. Podmornico so v Jarrovu ustavili in jo bodo popravili, ker ni ustrezala vsem zah tevam. Stala je pa krog 250 milijonov dinarjev. Največje, najmanjše, najdražje znamke dočim je komaj par najboljših igralcev pošteno plačanih, drugi pa delajo za malo ali nikako odškodnino. Take kritike tudi ljudi iz gledališča plašijo; nemškutarji že tako povsod govore, da slovenski igralci nič ne znajo, potem jim to r>o-trdijo še narodni listi (kar »TagblatU vselej z veseljem ponatisne), in marsikdo si misli, »če res tako pacajo, bom pa rajši k nemškim predstavam hodil«. — Jaz ne pišem zoper »Narod«, ne zoper kritiko sploh, ampak zope: tako kritiko, ki preveč zahteva, preojstro obsojuje, igralcem in slušateljem veselje jemlje, nasprotnikom ga pa daje ter tako na vse strani škoduje, če kedaj dočakamo tesneje združenje Slovencev, kateri bodo potem lahko gledališču večjo podporo dajali, poteni se bo tudi lahko več zahtevalo. Bog daj! Iz Rele Krajine, 9. jan. Narodno društveno življenje se pri nas prav veselo razvija, posebno v Metliki in v Črnomlji. Med temi, ko se od drugod čuje.jo glasovi o propadanji čitalnic in • bralnih društev, črnomaljska čitalnica vrlo napreduje; to je pokazal zadnji občni zbor. V odbor so bili izvoljeni gospodje, ki so nam porok da čitalnica ni v slabih rokah, da bomo imeli od nje letos še veliko veselja, zlasti ker imamo tu mešani zbor, kakor malokje drugje Od take vesele prikazni podprti upamo, da tudi o prihodnjih volitvah za deželni zbor nemčurii pri nas ne bodo zeli, posebno ker je glavni nemčurski agitator P. zadnji čas prišel močno ob veljavo. Ce hočete vedeti uvctlcl v Angliji enotno pisemsko pristojbino. A šele 1. (840 je ta predlog potrdil parlament in h. muja 1840 so izšle prve pisemske znamke. V Nemčiji je prva uvedla znamke Bavarska, in sicer 1. 1849; 1. 1850 pa jih je imela Pru-sija. Kljukasti križec so najprej imele kitajske znamke, in sicer I. 1862 v Ilangkongu. Največjo zbirko znamk na svetu je imel baron Ferrari, bivši avstrijski jx>slanik v Parizu. Ko so jo razprodali, so dobili zanjo deset milijonov zlatih mark. Prva razstava znamk je bila I. 1870 v Dres-denu. Najjiopolnejšo in najdragocenejšo zbirko znamk na svetu je imel rajni angleški kralj Jurij V„ zdaj jo ima Jurij VI.; znamke so v 200 albumih. Najdražja znamka sveta je britsko-gvajan-ska znamka za 1 cent iz 1. 1856; na vsem svetu je ena sama te vrste Imel jo je ameriški milijonar A. Ilind. ki je pred nekaj leti umrl Za to znamko je dal skoraj 2 milijona dinarjev! Zdaj je pa spet na jirodaj za ccno 2 in pol milijona dinarjev — Skoro prav tako dragocena je znamenita Mavririjeva znamka; le plošča, ki so jo z njo natisnili, je vredna več ko milijon dinarjev! Prvo društvo za zbiranje znamk je bilo ustanovljeno 1.1866 v Novem Brunšviku (v Kanadi). Največja znamka sveta je neka časopisna znamka iz USA iz leta 1865, ki meri 52 x95 milimetrov. A zdaj jo je joko prekosila neka kitajska znamka, k: meri 25x6 in jiol centimetra! Najmanjša pa je znamka Bolivar-Io-Centavos iz 1. 1865, ki meri le 11x12 milimetrov! Dopisnice so prvikrat razprodajali 18. junija 1870. Ta dan so jih le v Berlinu razprodali 45.0(K). — Dne t. novembra 1951 so v Nemčiji uvedli »zračno pošto« o priliki 50. jubilejne vožnje zrakoplova sOenabriick II.« Prva znnmkn z žalnim robom je izšla 1. (905 ob smrti srbskega kralja Aleksandra I. Olire-noviča A koj so uničili te znamke in nemara je nima nihče več na svetu. »Kje si bil sinoči?« »Le kur jKJvcj! Verjelu ti tako ne bom nič!« Prekooceanska letala bodo odslej orevažala s seboj knjige, ki jih bodo posojali osamljenim otocanom nu Wake in Midwoyu. V Onxaci v Mehiki so našli neko cipreso, ki je ze 4000 let stara in je deblo tako obsežno, ila jo more šele 24 mož obseči. ... vodovje krog otoka Guadeloupa je zaščitno vodovje radi povodnih slonov, ki jili je o se malo nu svetu in se dozdeva, da jim je ta kraj najljubši. Ko so izkopali pra-j)ra(luvno mesto Ur v I Mezopotaniji, so našli majhno lončeno tablo, ki jo moremo imenovati najstarejšo znamko I nu svetu saj i/.ha ju i/, leta 2500 pred Kristusom. O tej lončeni znamki, ki ima podooo kralja Ibi-Sinsu, je zapisano, tla so jo uporabili, ko so svečeniki templja v mestu Ur posluli neko vsoto denarja menjalcu Shalpaou. Prve znamke v Evropi je izdal neki zasebnik de Valuyer I. 1655, ko je bil ustanovil mest- »Uboga gospa, kaj imate spet vnetje v ušesu?« »O 11e! Le moj sin se uči novo vajo!« no pošto in je za razpošiljanje pisem izdajal nekakašne biljete, ki so sličili današnjim znamkam. > I/najditelj« poštne znamko pa je prav /.a prav Anglež Chalmers v Dundeeju, ki je leta 1856 stopil v zvezo z reformatorjem angleške pošte, sirom Rovvlandom llillem. Mili je 1. 1857 No va magdalensha šola je oživela Maribor, 12. januarja. Včeraj je oživelo novo mogočno šolsko poslopja. ki да je mariborska mestna občina gradila sredi Magdalenskega predmestja. Mladina je prvič napolnila razrede 1er se jc začel v deški meščanski in dekliški ljudski šoli reden |M>uk. Otroci so prihajali včeraj zjutraj v novo šolo z veliko radovednostjo in radostnim pričakovanjem. To, kar so videli, je presegalo, vsa njihova pričakovanja. V starih dosedanjih šolskih poslopjih so bili navajeni na temne, nizke razrede, v katerih so bili naphani, kakor sardine, na staro opremo, slaba tla, ozko hodnike, v novem šolskem poslopju pa jih je presenetil mogočen vhod, prostrani, ^vetli hodniki, pokriti z linolejem, krasni razredi s svetlim parketom, udobne šolske klopi in prijetna toplota, ki je enakomerna na hodnikih in v razredih. Razlika je res velika. Učenci so sedaj vsi navdušeni za svojo novo šolo, prav tako pa tudi učitelji, ki so prepričani, da bodo novi šolski prostori tudi ugodno vplivali na potek pouka in vzgojo pri šolski mladini. V šoli pu je vodstvo uvedlo takoj zelo strog »režim . V zavesti, da je treba lepe naprave kolikor možno čuvati, je od- Pretep s smrtnim izidom Dravograd, 16. jan. Okolica Dravograda jc v pretekli noči doživela sramoten žig fantovskega pretepa, ki je končal s smrtjo nedolžnega 16 letnega tanta. V gostilni Širnik, v Otiškem vrhu, župnija Sv. Peter na Kronski gori, a vendar bližina Dravograda, so imeli neko veselico s plesom. Isle sta se poleg drugih fantov udeležila tudi brata Levinger iz Goriškega vrha dravograjske župnije. Mlajši Roman je pravzaprav prišel samo po svojega starejšega brala, da bi ga privedel domov. Okrog tretje ure zjutraj je med pijanimi fanti nastal splošen prepir in pretep, da so vsevprek letele po zraku steklenice, vrčki in klofute. Tako je med splošnim pretepom neki fant Rajmund Zaje steklenico od sodavice s tako silo zagnal v glavo Romana Levingerja, da je istemu v sencih prebil lobanjo in je v krvi obležal mrtev na tleh. Niti smrt ni pomirila razvnelih strasti. Pretep je trajal še naprej, da so zverinski fantje še mrtvega Romana teptali in pretepali. Rajni Roman Levinger je pravzaprav čisto po nedolžnem zašel med pijane pretepače. Tudi sicer ie bil priden fant, saj je komaj šoli dorastel. Truplo je bilo v Otiškem vrhu raztelešeno in prepeljano nato na dom, kjer bo pogreb na pokopališče v Dravogradu. Kazbesnele fante je orožništvo polovilo, zaslišalo in zaprlo. Navedeni primer je resen opomin vsem oblast-vom, da strogo pazijo na izvajanje policijske ure po gostilnah — zločin se je zgodil ob 3 zjutraj! — in ne dovolijo nobenih gostilniških veselic v bližajočem se predpustnem času. Sličnega umora ni bilo v okolici, kar ljudje pomnijo. Staršem pa opomin, naj pazijo na svoje otroke, kako živijo in kam zahajajo ponoči. Časi so resni. Maribor m Smrt blagega moža. V splošni bolnišnici je umrl v starosti 67 let upokojeni železniški uslužbenec gospod Leopold Kandus. Pokojnik je bil dolga leta naročnik našega lista in vnet pospeševatelj kOta^kega tiska. Bil je spoštovan in priljubljen prT vseh zaradi svojega blagega značaja. Pokopali ga bodo danes, v sredo ob pol 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju. Svetila mu večna luč, žalujočim naše Iskreno sožalje! m Ne od Hitlerja, temveč od nemškega konzulata. G. Oto Laiss, posestnik v Kamnici nam sporoča, da ni dobil nobenega denarnega prispevka od nemškega državnega poglavarja Hitlerja, temveč že pred daljšo dobo od nemškega konzulata, na katerega sc ie takrat obrnil, ker je imel v bolnišnici svoje otroke na zdravljenju. Pomoči zaradi neplačanih davkov pa ni prejel, ker ni bil z davki nikoli v zaostanku. m »Slovenca« so nam ukradli. Včeraj zjutraj niso prejeli nekateri naročniki okrog Glavnega trga m trafike na tem trgu Slovenca«. Zgodita se je fmola. da ie nekdo ukrade! našemu raznašalcu tel zavoj »Slovencev« na glavnem kolodvoru. Ugq-tovili smo, da ga je naložil neki mesar iz Tezna na svoj voz, pri katerem so vrli tezenski orožniki napravili šc včeraj dopoldne preiskavo. Mesarja so našli zatopljenega v črtanje Slovenca«, pred njim na mizi pa je bil cel zavoj. Mesar pravi, da mu ie dal zavoj na voz neki R.. ki je bil nedavno obsojen na leto dni strogega nadzorstva. m 43 kaznjencev so včeraj izpustili iz tukajšnje kaznilnice na podlagi amnestije. Policija jih je odpravka v njihove domovinske občine. Med drugimi obsojenci je amnestija najbolj dobrodošla roparskemu morilcu Govediču, ker mu je Spremenila smrtno kazen v dosmrtno ječo. redilo, da se morajo učenci pri prihodu v šolo takoj preobuti v copate, v katerih so ves čas do končanega pouka. Čevlje odlože skupaj s plašči v garderobe, ki se nahajajo zunaj razredov na hodnikih 1er se nato zaklenejo. Po končani šoli dobe zopet plašče in čevlje in puste v garderobi copate. Tako se ne morejo kvariti tla v razredih in na hodnikih, obenem pa se prepreči, da ne zanaša mladina v šolo prahu in blata. Vse naprave v novi šoli so se izvrstno izkazale. Centralna kurjava funkcijonira prav dobro ter vzdržuje v vseh prostorih ogromnega poslopja enakomerno toplo-lo, nekaj |»osebnega pa so prezračevalne naprave v razredih, ki dovoljujejo zračenje s temperiranim zrakom tudi ves čas med poukom, tako da je v razredih neprestano svež zrak. Tudi šolske klopi so zelo udobne in napravljene tako. da sede učenci v pravilni drži telesa. Edina pomanjkljivost je za enkrat pomanjkanje učil. ki ga občuti posebno meščanska šola. Sčasoma pa se bo tudi temu od|M>moglo. Glavno je sedaj že doseženo — mladina iz Magdalenskega predmestja ima sedaj najmodernejšo in gotovo tudi najlepšo šolo. kar jih imamo v naši državi. m Obleka se je vnela pri kurjenju peči 23 letni prodajalki Mariji Kuralt na Slomškovem trgu. V hipu ie bilo nesrečno dekle v ognju. Da ji mso naglo pogasili gorečih oblačil, bi bila dobila usodne smrtonosne opekline, pa tudi tako so njene poškodbe zelo hude. Reševalci »o jo prepeliali v bolnišnico. m Vaja »Maribora«: danes za moški zbor, .v petek za ženski zbor. m V Celovec in na Dunaj priredi Pulnik« v Mariboru dva izleta z avtobusom, in sicer v Celovec k mednarodnim tekmam v smuških skokih dne 7. februarja, na Dunaj pa k tekmovanju za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju v času od 12. do 15. februarja. Cena vožnje v Cslovec z vizumom vred 120 Din. na Dunaj 240 Din. — Prijave se «prejemajo že sedaj v pisarni »Putnika« na Aleksandrovi cesti 35, telefon 21-22. Mnriiifrrsks? filsslttltšit Sport ......................<" ..............II H—. 1—'—V. . 11 < r.i n H t II1И—. Sreda 1.4. Januarja: Zaprto. OotrtcK. 14. januarja ob 20.: Kadar sc utrga (vbl.uk-. K ud Л. Radio mmsimmimmmmammmmsmtm Programi Radio Ljubljana i Sreda, iS januarja: Г2 Odmevi W Balkanu (plošče) — 12.15 Vreme, poročila — 13 f'as, spored, ob-v os l.iil a - 13.1 i> Iz opernega svetu (Kmliijski orkostor) It Vreme, !kiiv.ii IS Mladinska ura: Dijak v narodni pesmi (g. dr. Jožu Lovrenčič) _ 18.20 Plctarji na plan Ig. Zdruvko Oniorzul — IS.tU Minimalna delavska mezda (g. Filip 1'ratuiik, lujiilk Delavske zbornic« — 10 Čas, vrome. poročila, s[«>red, obvo.sli.ln — 10.30 N"ae. ura: 1'melnu uhrt Hi.sne tlluiir/л lluuio iz Belgradu) 19.50 Šahovski količek — 20 Kotieerl pevwkogn zbora Cankar — 20.45 Podokniec (plošče) — 21.1.) Koncert lïndijskegu orkestru — 22 Ous. vreme, poroči n, spored 22.15 Kouce.rl Radijskega orkestra. Dragi programii Sreda, 1:1. januarju. Belgrad: lp.'io Vokalni kon-eort — 211.:iti HiunorlKtičiii čusopis. — 21.:m Plesni*, plošče - 22.20 Narodna glnsba - V.ug,eb: 20.00 Ljubljana — 22.15 Plesna glasba — Dunaj: Sodobna avstrijski! glasba — Trsl-Milan: 17.15 Komorni koncert — 2Mii Pietrijeva opernla -Primarosa Hitu Itnri: 30.40 Orkestralni koncert — 2'2.00 Igra 22.40 Pletma glasba — Praga: 10.20 Uverturo — 2ii.hu Duhovno pesmi — 20,30 Igra — 22.20 Orkestralni! glasim V rnttshiva: 19.50 itimsko-Korznkovegu op.ru Zbili petcli;, — 1'ai'šuru: 21.00 1'hopinova klavirska glasilu 21.311 DehusKyjcv godalni kvartet 22.0» Plesna glasba — Berlin: 20.45 Hizotovn ronoyil ičnn opera D.iumilch Ilnmburg- t.ipsko: 21.ii(l Kabaret Prani:! in 1: 211.4.1 Vojaška godim - Stutlgurt : 20.45 lleetliovnov koncert - Monnkovo: 20.15 Operni odlomki. Zagrebška ..Šparfa" v Ljubljani Herniesii se je posrečilo dobiti za nedeljo, za enkratno gostovanje kompletno prvo moštvo reno-miranegn zagrebškega kluba Šparte«. Moštvo Šparte zavzema vodilno mesto v zagrebškem prvem razredu ter je bilo doslej vedno eden naj-simpatičnejsih moštev, ki je gostovalo v Ljubljani. Hermcs, ki je vzadnjem času postal jako agilen, se ni strašil precejšnjih žrtev za tekmo, o kateri bomo obširneje še poročali. Živahno ie na Komni Komun jc žo zopet" dobila svežo pobeljeno obleko sneg pndu neprestano, polagoma v drobnih kos iničili. Skule iu borovci, v kulcre se je sonce upiralo skozi tri toiiuc. so zopet pobeljeni. To je samo okrog Domu, po Vsilil drugje pu pudu na stnrn podlage, ki ni bila tako izpostavljena soncu. Meliuk je kot biir/.iin tn novi sneg, niti gn ni čutiti pod smučmi. Tiho drse smuči po Kamniških dolinah, kontnh in gričih. Okrog Doma jc živžaž, vse dni. Od jutru do ve Sera smučarji neumorno oilhujiijo in zopet prihajajo veselih obrazov. Nekateri /. Lnnšovic«, kjer so nu vrhu uživali planinski mir, da so se poleni v divjem smuku spustili v dolino in proti Domu. Drugi zopet z llogn-linskegu sedla, trot,in skupina pu jc poćnsi prihajala Iz planine fJovnjnč. kjer se je un prostranih iu strmih pobočjih vežbuln v slalomu in spustil. 2ivnlnin je na Komni ob vsnkem času. linj hr» soncu ali naj sneži. Posebno živo jo v tečaju. Tu v raznih skupinuh (zučutuiška. nadaljevalna in skiipittii za izvožhane smučarje) deli svoje strokovno znanje no umorili zvozin učitelj Jožo f'ornlč. Povsod jo slišni i e Apolngetični odsek ПМК ima drevi ob pol 8 sestanek. Xn dnevnem redu je važno predavanje. c 0 francoski in holjševiški revoluciji j" predaval na V. prosvetnem večeru KPIl v ponedeljek zvečer vseuč. prof. g. dr. A. Gosar iz Ljubljane. Predavatelj je pred številno publiko nazorno podal sliko o francoski in holjševiški revoluciji, j predvsem o vzrokih, ki so dovod I i do prve in o i vzročni zvezi med franci>sko in boljševiško revolucijo. Občinstvo je spremljalo zanimiva in poljudna izvajanja gosjioiUi predavatelja z izredno : napetostjo. Prijavite kolesa ! Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike koles, da prijavijo svoja kolesa v zakonito predpisanem roku, t. j. od 14. januarja do 20. februarja t. 1. Celje c. Kino Metropol. Danes ob 18.15 in 20.30 •Njegova oficijelna žena — Eekapade in zvočni tednik. c Tečaj Kmečko zveze bo v nedeljo, dne 17. januarja od i), do 12. dopoldne v dvorani Orlovskega doma v Samostanski ulici v Celju. Predavali bodo gg. Marko Krajin: iu minister Vesenjak o načrtih in potrebah Kmečke zveze, ObiTsne. posestnik iz Ljubljane, pa o mlekarstvu. Kmetje naj se oklenejo svoje stanovske organizacije in naj se zato v čim večjem številu udeleže lega tečaja. c Osebna vest i/, bolnišnice. Pred komisijo lbčnl zbor bo v èeirie-k It. t. in. oh 20. v saj on II res : avrnclj" -Ano rlkn Tržnškn cesta. Članstvo In prijatelji kiluba s,, vabijo, ila se oIhmic-^h zl»ora jHvlnoetcvUiio пИоЈоул4. Članstvo naj 'lo prirrvtikoni aborovaii.iu poravna Alan an no za l«to lî»3fl. - V hIučhJii, da ob napove. In nem Aasn ni nav/ofiih r>otrebno ^terijo ojanov, s«- vrni o-lx'ni zl.or m>l uro ka.Micjn <>1» vsak oni gteviln mivzoftib Al«/n angleški šegi pozdravil z besedami: :How do you do? (Kako vam gre?) — prav za prav kaj brezpomembno vprašanje, na katerega je redkokdaj kdo odgovoril. Toda iz Garthovih ust ni zvenelo za Jano v tem hipu prav nič brezpomembno, in odgovorila je nanj čisto odkrito. Čutila je. da mu mora povedali natanko, kako ji je šlo. ho-lela je primerjali njegove in njene doživljaje v teli treh neskončno dolgih dneh, in ga prosili, da bi nadaljevala tovarištvo prav od lam, kjer sla ga v Over-deuu prekinila. Zato mu jo krepko stisnila desnico in odgovorila' Hvala, gre mi dobi". Dal. \'>ај zdoi. ..tika r sem Iu Gartli se je zleknil v travo poleg nje in jo tiho vprašal, ne da bi jo pogledal: »Ali ni bilo v l/>ndonu kaj v redu?« >Dosti prahu in huda vročina, drugega no da bi vedela,« je odgovorila Jana odkrilo. Toda z menoj ni bilo nekaj v redu, in sramovali se me boste. Dal, če vam priznam, kaj je bilo.-: Gartli ni pogledal kvišku, ampak je vnelo trgal travnate bilke in se igral z njimi. Pogovor se jima je zasukal kaj ugodno — le škoda, da nista sama! Ali pa bo morda Jana kar lu pred vso zbrano družbo priznala, da sla drug drugega pogrešala? Ali so to jetrca? : se je začulo iznenada glasno vprašanje inrs. Parker Bangsove. . Ne. skladanei. je zavpil Billj in priskočil, da bi ji postregel z njimi, pri tem se pa spotaknil ob Dal-mainove noge in skoro padel. Jana je strmela zazabljeno na mrs. Parker iu njeni" skladance, se sklonila potem li Garlliu in rekla: I ti lo je dolg čas. grozno dolg čas. Neki moj znanec trdi sicer, da se utegnejo dolgočasiti samo dolgočasni ljudje. Ko sem pa prejle v vlaku mozg-tia. odkod naj bi se bil vzel moj dolgčas, sem dognala, dn jc bil glavni krivec listi moj znanec. Ali poslušate. Dal?« Garlli je dvignil glavo 111 pogledal Jano V hipu .se je zavedel, da je lo, kar ga je tako silno prevzemalo, utegnilo živeti samo v njem. Iz njenih mirnih sivih oči je namreč govorilo samo prijateljstvo, brez sledu vsakega drugega občutka. Ali se je zmotil in Jnna njega ni pogrešala? Vi slo tem" krivi Dal. j'' reklu. razhajati in na Tedaj je rekla nekaj vprašali, dogovorjeno? je rekel Gartli. kaj mislite, da Kako to? je vprašal Garlli radovedno, in četudi je temno zardel po vsem orjavelem licu, ni bilo v njegovem glasu sledu razburjenja. : Ker ste. me zadnje dni v Overdenu zavedli, da sem preveč muzicirala in sem poleni v Ivoudonii tega užitka tako pogrešala, da me je bilo kar strah. Cisto sem zgubila ravnotežje.< Kmalu poleni se je družba začela trati sta ostala samo Gartli in Jana. Jana preprosto: Dal, ali vas smem ne da bi me imeli za predrzno? Ali je Vprašati me smele, kar hočete. Samo da morale razločneje povedati, bi bilo dogovorjeno? • Ali sle se zaročili z gospodično Pavlino Lister? Ne. je odgovoril Garlli. Kaj neki vas je «pravilo na takšno misel? Rekli sle mi zadnji dan v Overdenu — tri dni je od tega, pa mi je kakor bi minili že dolgi >edni — rekli ste, naj vas smatramo za resnega. Meni je — ne kakor tedni, temveč kakor bi minila medlem leta. je odvrnil Gartli. iu iz vsega srca tudi želim, da me jemljete resno, gospodična Jana. Vendar za roko gospodično Lister nisem prosil, iu mnogo ini je na leni. da bi se o zadevi še enkrat ne moteno pogovoril z vami. Zato vas prosim, da bi se sesta nocoj po večerji na ploščadi. Izplača se opazovali z nje od mesečine oblilo jezero. Snoči sem celo uro užival la razgled in sklenil da vas poprosim tn na m« nek. ILtda ugodim, kar želite, je odvrnila Jana. >l.e lo pričakujem, da mi IhisIc brez pridržka povedali vse. kar vam teži na srcu in obljubiti mi morate, da valil suicin pomagati, kolikoi morem. I I I < • • • i« л^а S N * a.2 .5 4 Заа a И а = tj «J -o o S E s c it « < ■čt celi * « 1Î ■s ' i*) (j -k C Г -M - m " 10 o= o C_< » 8 '■"> -z c. = 1 3 o ašš >• n ~ e C B S C »tj E o ви O C C evt:.!: Ц v r. jO £ mrA I N O * M-« UNI-I Pola Negri v pretreeliivem, napetem dimu krvave ruske revolucije, zlomu carsiva la ieloetne usode emigrantov Moskva - Shanghai Gustav Uiessl — ousi Lanner — W. Keppler LOGA Mala ljubljenka sveta, oboževana SHIRLEY TEMPLE TEl. 21-24 hči MATICA Prvi izvirni rusko-sovjetskl film v sezoni! Ciganska postava V glavni vlogi Lela ČernaJ« V malih oglasih velja vsaka beseda Din Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj kolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 1-—; ženilovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno- 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko. Nov način barvanja las! Najnovejša - neškodljiva (Scampoofarbe) lase Sam-ponlra ln obenem barva v vseh nlansah. Tvolete informacije Salon Polanc, Kopitarjeva ulica 1. (r) Meteor pade z neba 6. Z ženskami je križ! S Tončkom ta dan torej še ni bilo nič. Pa je bila Tinčku sreča naklonjena Prihlačal je Dolgin in mu čez pol ure že preskrbel aparat za magnetiziranje. Z velikim navdušenjem sta se lotila važnega posla. Sredi dela pa ju je zdajci zmotil klic Tinčkove matere: Halo. Tinček, hitro pojdi sem in očisti avtomobil!« ■Oh, kakšen križ je 7. ženskami!« je zagodrnjal Tinček. »Človek se ukvarja s tako imenitno rečjo, pa ga napodi avtomobil čistit! Ne grem, pa ne grenile. In je še kar naprej magnetiziral konjsko podkev. Ko je bilo delo končano, je Tinček rekel: Zdaj pa poskusiva, ali kaj dohro vleče.« Položil je na tla dleto in magnetiziraua podkev ga je v hipu pritegnila k sebi. Živijo! je navdušeno zaklical. »Poglej, kako je že magnetična!« Komaj je te besede do kraja izrekel, je prihitela mama in ga jezno zgrabila za 11I10, rekoč: »Ali si slišal, kaj sem rekla?! Hitro mi očisti avtomobil, drugače bova zaorala!« Tinček se je grdo nakremžil in zatulil: -Pusti 111e, pusti, saj bomk IV najglobokejši žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prelužno vest, da je naš nadvse ljub-Ijenl in nepozabni brat, stric in svak, gospod I Leopold Stuchly podpolkovnik v pokoju dne 11. januarja t. 1. ob 18.30, previden s tolažili svete vere, v 82. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. - Pogreb nepozabnega pokojnika ho v sredo, 13. januarja ol) 10.30 popoldne 11a Bledu iz hiše žalosti, Vidovdanska cesta 14. — Dragega jiokojnika jiriporo-čamo v blag spomin in molitev. Bled, dne 12. januarja 1937. Žalujoči ostali. ZAHVALA vsem številnim, ki ste se spomnili našega predragega in nenadomestljivega očeta, starega očeta in tasta, gospoda 3aneza Kregar'a posestnika ki sle ga pokrojuli in ga spremili na njegovi zadnji poti — vsem Bog plačaj! Sveta maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 14. januarja ob 7 zjutraj pri Božjem grobu. Ste panja vas, dne 11. januarja 1937. Žalujoči ostali. II llužbbdobe Kar potrkaj! — Le naprej! Kaj iel*i si. nam povej Službe so na razpolago, tu iskanje m predrago. Iščem gospodinjo dobro kuharico, ki je že služIla v kaki dobri hisi. Ponudbo pod »Samostojna št. 631 na upravo Slovenca. (bi Lončarskega pomočnika zmožnega samostojno voditi obrt, sprejme Vene Ana, Naklo, p. Sv. Križ pri Kostanjevici. (b) IBES3! Prijatelj, kam pa na vse tg-tdajl Prodajat, kar imam naprodaj Poslušaj1 Kdot pri na> ponuli, proda t lahkoto ln se — tudi Postrežnico starejšo, sprejmem, Aljaževa cesta 4. (b) [1ЖЗВШЈ1 22 letni fant želi službo h konjem. -Naslov pove uprava Slovenca pod št. 688. (aJ 22 letno dekle želi službo kot pomoč v gospodinjstvu. Cenj. ponudbe: Beti Podlipnik, Loka pri Zid. mostu. a Abitur. učiteljišča s prakso kot vzgojiteljica, blagajničarka in pisarniška moč, želi kakršnokoli primerno zaposlitev. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Uporabna« štev. 690. (a) ГЈТтаТЕ! I.cpe godbe glas gre v devrto vas — pa še ti si kupi «pompardon in bas*. Tejja ne zmore nlHCeV Zamenjavamo stare piosce, gramofone, adto aparate za no-.e proti primernemu loplačilu. Pozavna skoraj nova, poceni naprodaj. Dobi se pri Bo-nor F., Cerkvena ullea 21, II. nadstr. (g) Šivalni stroj pogrczljiv. nemško znamke, malo rabljen, z okroglim čolničkom, kateri tudi Stika, poceni naprodaj v Novi trgovini - Tyrâeva cesta 36. (1) PRI MOG vreča Din 20'-DRVA « Din в dostavlja na _ _ dom _ _ RČSriAN LOJZE Borštulkov trg LJUBLJANA — Telefon 33-63 ** ustavlja A «o»» A Na vsa zimska oblačila dajemo 15—20% popusta Pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1) Železničarji! Domača okrogla koruza, koruzni zdrob in moka, pšenična moka, fina, nu-lerica in krušna, fižol, beli in druge zem. pridelke, po najnižjih dnevnih cenah na brezplačna pojasnila - razpošilja po povzetju Vera šurjak, Sa-bac. - Za trgovce Ia, suho slive 50 kg 160 Din frnnko postaja; orehi 175 Din 50 kg ; hmelj za peko 8 Din kilogram. (1) Orehovi hlodi ca 10 m5 mercantil, takoj naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru štev. 54. (1) Najboljši trboveljski premog brez prahu nudi (. Pogačnik trgovina s kurivom Bohoričeva ulica S Telefon 20-5Q Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prolog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Fige - pomaranče Fige za hrano ln žganje-kuho, mandarine, pomarančo špansko in Jaffa, kupite najugodneje v »Veletrgovini sadja« v Ljubljani, TyrSeva (Dunajska) cesta 48. (1) Sveže najfinejše norveški, ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Lfubljani se priporoča bledim ш slabotnim osebam VINA dolenjska, štaierska in sploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Zagrebško koncesionirano posredovalno podjetje specljalno vrsto, dobro-idoče, dokazano lukratlv-110, po vsej državi prvorazredno vpeljano, posluje veliko s Slovenijo, se proda ali sprejme kom-panjona zaradi obolenja lastnika. - Najsigurnejša eksistenca. Potrebno 100 tisoč dinarjev. Informacije : Poslovalnica Pavle-kovič, Zagreb, IUca 144. mm i Za mesarsko obrt se želi izučiti 16 letni fant, zelo močan. Maks Gošte, Ilorgoš, Bačka. v Denar — sveta vladarI Le plataj par oglasov, pa kmalu zla'th iasov zašije tebi tar Al. Planinšek lastnik trg agenture za bančne in kreditne posle v LJubljani, Beethovnova ulica 14-1. - Telefon 35-10 vam izposluje vnovčenje terjatev in pri denarnih zavodih najku-lantneje t^koj v gotovini Posestva V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, etavblšča, vinogradi, sadovnjaki, gozdovi In zaokroženi deli Attemsove-ga veleposestva. Vprašati Ing. Mlklau O., Brežice Kupim stavbeno parcelo od 3 do 4000 Din ali hišo z nekaj zemljišča 15 do 22.000 Din v okolici Konjic ali Zreč. - JevSenak Ir-nac, Slov. Konjice. p Vogalni parceli ob Opekarski cesti ugodno proda Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. (p) Novozidano hišo štiri sobe in dve kuhinji, na Teznem pri Mariboru, na glavni cesti, prodam ali oddam v najem. Isto-tam več stavbnih parcel naprodaj. Vprašati v pisarni Nasslmbeni, Maribor, Vrtna 12. (p) Stanoianja Od Ljubljane pa do Kranja toien išieš stanovanja, le zakaj ne inseriraš1 Trisobno stanovanje lepo, v centru, oddam. -Vpraša se v upravi Slovenca pod št. 687. (č) MM MUH Večje posestvo s hišo In gospodarskimi poslopji se odda v obdelovanje proti oddaji polovico pridelkov. Podrobnejša pojasnila daje : Fabjančl6 Avgust, Senovo, Kajhen-burg. (n) V najem oddam evont. prodam novo hI-' šico, tri sobo, kuhinja,) klet, svinjak, shrambe, kozolec in pritikline, en oral njive, sadni, zele-njadni vrt, 1 uro od LJubljane, blizu postajo, šole ln corkve. Nizka najemnina. Poizve se v upravi lista št. 689. (n) I^IMIMMI Denarja t (epu kot peikal Prav radi bi dah ga. Kar nudiš nam vse kupimo in vse pošteno platamo Staro zlato, zlato zobovje ln srebrne krone kupujem 00 najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar Mnbliana, Miklošičeva 14 Mlin kupim Naslov povo uprava Slo-vonca pod št. 622. (k) n Naj bo zima. naj bo leto, snbiro imaš najeto, p.atai zanjo stu dinarjev, pa si v miru — bret vih.irjev. Solnčno sobo meblovano, event. z vso oskrbo, oddam takoj solidnemu gospodu aH gospodični. - Kepič, sodar, Ljubljana, Trnovo. (s) Jjbira ni ttfkà, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik „SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepričal Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod DVORAK DAN stavbeni vodja danes zjutraj po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti. izdihnil svojo blago dušo. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob 3 popoldne iz hiše žalosti v Vižmarjih 78 na farno pokopališče v Št. Vidu n. Lj. V i ž 111 a r j e , dne 12. januarja 1937. Žalujoči rodbini Dvorak in Zaje. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec Naznanjamo tužno vest, da nam je danes popoldne umrla naša dobra soproga, zlata mamica, sestra, teta in svakinja, gospa Kristina Gabršeli roj. Bo;do soproga uradnika finančne direkcije v pokoju Pogreb blage pokojnice bo v sredo, dne 13. januarja 1937. ob 2 popoldne izpred hiše žalosti, Gestrinova ulica ti, 11a pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 11 januarja 1937. Žalujoči: Ladislav, soprog: Bogdana in Milena, hčerki, in ostalo sorodstvo. Urednik: Viktor Cenčič