induplati
LETO XXVIII.
9.	SEPTEMBER 1980
T	.Vi m
Drugo obdobje v graditvi! gospodarskega sistema SFRJ — obdobje od leta 1950 naprej, ki traja še danes, imenujemo obdobje samoupravljanja.
Ta veliki dan, ko je delavstvo prevzelo oblast v svoje roke, praznujemo v naši DO vsako leto na 17. septembra in ta dan smo izbrali za tovarniški praznik.
Z uvedbo samoupravljanja smo dosegli, da je neposredni proizvajalec direktno povezan s proizvajalnimi sredstvi, da proizvajalci dobe več funkcij pri odločanju o proizvodnji, razširjeni reprodukciji in višini osebnih dohodkov.
Proizvajalec — delavec sam upravlja in gospodari s sredstvi, osebni dohodki so postali odvisni od uspeha gospodarske organizacije.
Pričela se je torej izgradnja tipično samoupravnih proizvodnih odnosov. Osnovna težnja vseh sprememb je bila, da bi se čim bolj okrepila materialna baza podjetij, da bi čim več sredstev ostalo v delovni organizaciji in da se s tem uresniči načelo, da morajo s sredstvi upravljati tisti, ki so jih ustvarili.
Naša naloga je, da še v bodoče skrbimo za družbenoekonomski razvoj, da krepimo in razvijamo samoupravne odnose, da skrbimo za
v znamenju 30. obletnice samoupravljanja
večjo produktivnost in disciplino dela.
Ne more biti uspešnega samoupravljanja, če to ni povezano z uspešnim gospodarjenjem in nobeno gospodarjenje ne more biti učinkovito, dobro, napredno, če hkrati ne omogoča tudi razvoja samoupravnih odnosov.
Čim bolj bomo uresničevali naše naloge, kot so: razvoj samouprav-
ljanja in gospodarstva, pospeševali stabilizicijo, utrjevali socialno varnost ljudi, bolj bomo krepili tudi našo trdnost, enotnost in varnost.
Ob tovarniškem prazniku vsem članom delovne organizacije iskreno čestitamo!
Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, vodstvo TOZD, DSSS in DO in uredništvo Kono-plana
ZGODOVINSKEGA DNI;
17 SEPTEMBRA 1950 J F DELOVNI KOLEKTIV INDUPLATI JAllO PREVZEL UPRAVLJANJE"POiijlfrfA \ SVOJE ROKE.
tovarne delavcem

Izvažati je treba za vsako ceno
Devalvacija — razvrednotenje nacionalne valute, je plod ekonomske politike in je nujna v tistem gospodarstvu, ki samo ni več zmožno samostojno reševati svojih gospodarskih problemov. Neredko se kdo vpraša, čemu je le ta potrebna.
V našem primeru je nedvomno posledica prenapetega družbenoekonomskega razvoja, seveda s pomočjo tujega denarja, ker nam lastna sredstva to niso omogočala v zadostni meri. Tako zadolževanje pa lahko spravi državo v težak finančni položaj, ker zaradi premajh-
nih deviznih rezerv, pa tudi zaradi negativne zunanjetrgovinske bilance, ne more več tekoče odplačevati dolgov. Drugi gospodarski sistemi in pritisk tujih zunanjih partnerjev je tako terjal devalvacijo dinarja, kar pomeni znižanje cen jugoslovanskemu blagu na zunanjih trgih kot rezultat boljše prodaje na tujem, tudi večjo akumulacijo deviznih sredstev za odplačevanje tujih posojil.
Zato je razumljivo, da je ‘izvoz v zadnjem času dobil tako izredno pomembno vlogo v našem gospo-
darstvu. »Izvažati je treba za vsako ceno«, je poziv nam vsem, ki ga lahko pogosto zasledimo v dnevnem časopisju, čeprav neredko tudi na škodo slabše preskrbljenosti domačega trga. To je neredek pojav v tistih gospodarstvih, kii imajo v blagovni menjavi s tujino primajkljaj. Kako bomo izvažali, pa je vendarle vprašanje, ki je iz dneva v dan bolj zaskrbljujoče.
Gospodarski izračun vsekakor še nii pokazal bistvenih sprememb po (nadaljevanje na 2. str.)
Izvažati je treba za vsako ceno
(nadaljevanje s 1. str.) devalvaciji in potrebna bo še vrsta ekonomskih ukrepov, ki bo omogočala zunanjetrgovinsko likvidnost države. Jasno je, da z ukrepi, ki jih je Zvezni izvršni svet sprejel 6. junija 1980 in z dodatnimi ukrepi, sprejetimi v juniju in juliju, moramo zagotoviti boljše gospodarske odnose s tujino, ki so nas pripeljali do skrajne dopustne meje naše zunanje zadolženosti.
K izboljšanju zunanje plačilne bilance bodo bistveno prispevali ukrepi iz stabilizacijskega programa, izvedeni v treh fazah:
—	odlok o spremembi tečaja dinarja za 30%
—	sklep o istočasnem zmanjšanju izvoznih spodbud za 10,5 odstotkov in uvoznih dajatev za enak odstotek ter
—	odlok o zamrznjenju cen vseh proizvodov in storitev na ravni dne 6. junija 1980.
Sprememba tečaja dinarja za 30 odstotkov in istočasno znižanje izvoznih premij naj bi zvišala konkurenčno sposobnost izvoza za 19,5 odstotkov. Po vseh predvidevanjih naj bi tako že letos izvoz močno porasel, hkrati pa bi se moral močno zmanjšati uvoz ob vrsti ukrepov za zmanjšanje vseh oblik porabe.
Vse večje povpraševanje na domačem trgu je kljub razmeroma dobri rasti družbenega proizvoda povzročalo, da je izvoz v lanskem letu ostajal več ali manj isti, medtem ko je uvoz naglo naraščal in smo v preteklem letu v Jugoslaviji z izvozom pokrili le dobro polovico uvoza.
Zvezni izvršni svet je baje sklenil, da plačilni primanjkljaj letos ne bo večji od dveh milijard dolarjev, to pomeni, ne bo večji od polovice lanskega. Da bo temu res tako, se moramo vsi izvozniki oziroma delovne organizacije z vso skrbnostjo lotiti intenzivne akcije ponudbe na zunanjih trgih, tako znanih, kot tudi novih.
Za uspešen nastop zunaj je bilo potrebno ustreznejše organizirati gospodarstvo. Tako so bile v okviru zbornic organizirane sekcije za posamezna tržišča, ki opravljajo najrazličnejše funkcije, vse z istim ciljem — izboljšati ekonomske odnose s tujino. Še intenzivneje je potrebno razvijati gospodarsko sodelovanje z deželami v razvoju. Tako si tudi v naši delovni organizaciji močno prizadevamo povečati udeležbo teh držav v našem zunanjetrgovinskem poslovanju. Lahko rečemo, da smo zlasti v zadnjem času z vrsto ponudb v DVR dosegli zadovoljive uspehe pri plasiranju naših proizvodov, konkretno zaves (Kamerun, Alžir, Irak).
Ob vseh prizadevanjih, kako povečati izvoz, je treba omeniti tudi sporazum z EGS (Evropsko gospodarsko skupnostjo), ki daje veliko
možnost v našem sodelovanju z razvitim svetom. To je sporazum o gospodarskem sodelovanju na različnih področjih, kjer ima trgovinski del še posebno vlogo.
V delovnih organizacijah, pa tudi nasploh menimo, da sprememba tečaja dinarja sicer pospešuje izvoz, hkrati pa se maramo zavedati, da močno omejuje uvoz dn je prizadela predvsem tiste delovne organizacije, ki za svojo nemoteno proizvodnjo potrebujejo surovine in reprodukcijski material, ki ga na domačem trgu ni mogoče kupiti. Zaradi manjšega uvoza bo po vseh prizadevanjih tudi proizvod-
Letos mineva 39 let, odkar so na drugi strani proge pred našo tovarno okupatorji ustrelili pet talcev.
Josip Vidmar, Jakob Dacar, Franc Vidmar, Lovrenc Dragar in Marzel (ime ni poznano), so morali pasti v boju za narodno in socialno svobodo.
Okupator se je s tem zločinom maščeval partizanom, ki so skušali preprečiti nadaljnje aktivno sodelovanje z gestapom, vodji tkalnice v Jaršah Mladenu Haluscha-nu.
Sodelavec gestapa je bil le obstreljen, mladi ustreljeni fantje pa
nja manjša, saj približno 60 odstotkov celotne vrednosti našega uvoza predstavljajo surovine in reprodukcijski material.
Kljub vsem naporom in številnim ekonomskim ukrepom v prid povečanja izvoza, bi bilo nespametno pričakovati, da bd lahko v prihodnje kar ves uvoz, tu gre poudarek predvsem naši republiki, pokrili z izvozom in to v kratkem času.
Kako v resnici bo, bomo videli šele v prihodnje, seveda ob spoznanju vseh napak, ki jih v gospodarstvu skušamo odpraviti s skupnimi napori in prizadevanji.
Majda Škorjanc
so bili žalostno zagotovilo, da bo boj za osvoboditev težak, krut in neusmiljen.
Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Jarše — Rodica, so v spomin na te prve ustreljene talce v Jaršah, pripravile tudi letos pester program praznovanja.
Od 25. do 28. avgusta so se vršila strelska tekmovanja, v petek, 29. avgusta pa je bila ob 16. uri svečana seja Skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ob 17.30 pa je bila svečana komemoracija v spomin padlim pri spomeniku tovarne Induplati Jarše.
Komemoracija ob spomeniku v Jaršah
Praznik krajevne skupnosti Jarše — Rodica
Temelji plana za obdobje 1981 - 1985
KLJUČNI PROBLEMI DOSEDANJEGA RAZVOJA
TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija
V dosedanjem razvoju obeh proizvodnih TOZD so bili prisotni problemi, za katere lahko trdimo, da so tudi na splošno značilni za tekstilno predelovalno industrijo SR Slovenije. To so zlasti problemi v zvezi z zagotavljanjem potrebnih surovin in repromateriala ter izpopolnjevanje tehnične opremljenosti delovnih postopkov, dalje problemi v zvezi z zagotavljanjem ustreznega kadra kakor tudi v zvezi s specifično kadrovsko strukturo in problemi glede zagotavljanja ustrezne reproduktivne sposobnosti tekstilne industrije. Še posebej je treba v tej zvezi omeniti tudi problematiko na-nadaljnjih perspektiv tekstilne industrije v skladu z družbenimi planskimi dokumenti, v tej zvezi pa tudi zahtevo po itako imenovanem notranjem prestrukturiranju tekstilne industrije. Posebni problemi v preteklem obdobju TOZD so bili zlasti:
—	problem proizvodne preusmeritve za nadomestilo določenega izpada naročil proizvodov posebnega pomena, !
—	problem proizvodnega sodelovanja z IM V Novo mesto pri proizvodnji šotorskih prigrad za prikolice,
—	problem razširitve in modernizacije proizvodnih kapacitet,
—	problem zagotavljanja potreb-
nega kadra,
—	problem vzpostavljanja novih dohodkovnih odnosov,
—	problem zagotavljanja ustreznega obsega izvoza.
TOZD Maloprodaja:
TOZD Maloprodaja se je v dosedanjem razvoju razširila iz čiste industrijske prodajalne na sedežu proizvodnih TOZD v oblikovanje maloprodajne mreže za prodajo proizvodov proizvodnih TOZD delovne organizacije. Zaenkrat so bili na tem področju storjeni šele prvi koraki, ki jih označujejo otvoritev nove poslovne enote v Novem Bogradu. Poleg tega pa so bili vloženi dodatni napori za odpiranje novih poslovnih enot zlasti na področju SR—BiH (Banja Luka, Sarajevo) v tej zvezi lahko ugotovimo, da bo po vsej verjetnosti že letos odprta nova prodajalna v Sarajevu, kjer je lokal že kupljen In sedaj pristopa k njegovi opremi. Širjenje maloprodajne mreže v okviru te TOZD bo tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju njena temeljna naloga, kar pa je sočasno tudi v skupnem interesu proizvodnih TOZD oz. DO kot celote.
Z oblikovanjem lastne maloprodajne mreže, še posebej tudi na področjih, kjer nam je tržišče težje dostopno (npr. SR Makedonija) si zagotavljamo prodajo naših proizvodov in pridobivamo tržišče praktično na najbolj neposreden način. S tem tudi manjšamo našo odvi-nost od trgovskih hiš, kjer imamo tudi sorazmerno le majhno možnost vpliva na kvalitetno prodajo naših proizvodov. Pri tem velja še omeniti, da je poslovno sodelovanje s trgovskimi hišami danes čedalje bolj povezano na pogoj sovlaganja v njihove kapacitete. Tako je razumljivo, da je ob takšnih pogojih sodelovanje za nas precej bolj interesantno širjenje lastne maloprodajne mreže.
TOZD Restavracija
V dosedanjem razvoju TOZD so bili prisotni problemi na področju nudenja delavcem drugih TOZD in DSSS v tej DO storitev prehrane med delom ter organizacije njihove rekreacije še posebej letovanja v počitniških domovih v Umagu in na Mali planini, kakor tudi na področju opravljanja gostinskih storitev oziroma penzionskih storitev za tuje goste. V tej zvezi so se pojavljali predvsem problemi glede zagotovitve ekonomičnosti poslovanja ter zagotovitve nemotenega poteka del kljub izrazito sezonskemu značaju poslovanja obeh počitniških domov. Posebej je bil tudi odprt problem zaradi večna-menkosti uporabe prostorov restavracije, ki je zlasti služila tudi kot delilnica hrane zaposlenih delavcev TOZD lin DSSS med njihovim delovnim časom. Dodaten problem pa je nastal tudi glede razvojnih možnosti poslovanja počitniškega doma v Umagu, saj stališče pristojnih organov tega območja niso naklonjena razvijanju delavskega turizma. Ti organi dajejo prednost hotelski gradnji in v perspektivi tudi načrtujejo ukinitev sedanjih počitniških domov na tem področju. Poseben problem pa je predstavljalo sodelovanje počitniškega doma na Mali planini in sicer tako zaradi težav, da se (zaradi njegove odmaknjenosti) pridobi ustrezen kader, ki bi ga oskrboval, kakor tudi zaradii zagotovitve ekonomičnosti njegovega poslovanja (saj dejansko posluje le z izgubo).
Problem omenjene večnamensko-sti restavracijskih prostorov rešujemo prav letos, s tem da urejamo novo delilnico hrane v okviru objektov TOZD Proizvodnja. Na ta način bodo odpravljeni določeni problemi (tudi kar zadeva zagotavljanje reda oz. delovne discipline) predvsem pa bodo lahko restavracijski prostori služili za
opravljanje gostinske dejavnosti; v tej zvezi naj pripomnimo, da je bila v sedanjem obdobju izvršena tudi delna adaptacija teh prostorov, tako da so bile s tem ustvarjene možnosti za organizacijo večjih družbenih prireditev oz. pogostitev. Končno je treba omeniti še problematiko v zvezi z upravljanjem objektov, namenjenih za kulturne, za športne in druge rekreativne dejavnosti delavcev TOZD in DSSS te DO. Predvsem so ti objekti v precej slabem stanju potrebni večjih popravil oz. drugih ■investicijskih posegov. Po drugi strani pa od uporabe teh objektov ni mogoče predvideti ustreznih prihodkov, ki bi krili tudi le njihovo redno vzdrževanje.
Smernice razvoja pri določanju
temeljev plana
TOZD Proizvodnja in TOZD
Konfekcija
—	poglabljanje obstoječega proizvodnega sodelovanja s TOZD Proizvodnja na načelu pridobivanja skupnega prihodka s še posebej v sistemu skupnega planiranja, poglabljanje odnosov s prometnimi organizacijami in njihovo doslednejše oblikovanje v načelu pridobivanja skupnega prihodka
—	najbolj ekonomična izraba proizvodnih kapacitet
—	obnavljanje oz. dopolnjevanje proizvodnih kapacitet v najnujnejših okvirih, upoštevajoč pri tem odpravo ozkih grl in modernizacijo proizvodnje s tem, da se kapacitete ne širijo in da se s temi vlaganji zagotavlja kapitalno intenzivne proizvodnje
—	racionalno zaposlovanje, s katerim naj se zagotovi le nadomestitev odliva kadra, racionalizacija na področju organizacije dela (še posebej v režiji) in modernizacije posameznih delovnih postopkov, s katerimi se vpliva na manjše zaposlovanje (zlasti pri fizično težjih delih — transport)
—	izvajanje kadrovske politike v smislu kar največje možne stabilizacije kadra in učinkovite izrabe delovnega časa
—	intenzivno razvijanje novih proizvodov, še posebej na področju takoimenovane težke konfekcije in artiklov posebnega pomena
—	zagotavljanje ustreznega obsega izvoza na konvertibilnem področju in deželah tretjega sveta; zagotavljanje izvoza na trajnejših osnovah, še zlasti z utrjevanjem in razvijanjem obstoječih oblik proizvodnega sodelovanja s tujimi firmami (zlasti z Gottschalkom)
—	intenzivnejša iskanja možnosti zagotavljanja surovin in reproma-
(nadaljevanje na 4. str.)
Temelji plana za obdobje 1981 - 1985
(nadaljevanje s 3. str.) teriala na domačem trgu in v tej zvezi zagotavljanja trajnejših oblik proizvodnega sodelovanja z dobavitelji
— programska usmeritev, s katero se omejuje proizvodnja le na zahtevnejše artikle, s prodajo katerih je mogoče dosegati večjo akumulacijo
TOZD Maloprodaja
—	nadaljnje širjenje maloprodajne mreže s pridobivanjem trgovskih lokalov zlasti na področjih SR BiH, SR Srbije, SR Makedonije
—	poglabljanje sodelovanja s proizvodnimi OZD zlasti na načelu pridobivanja skupnega prihodka
—	izvajanje ukrepov racionalnega zaposlovanja in stabilizacije kadra
—	razvijanje raziskav jugoslovanskega tržišča ter izvajanje prodajne politike v smislu zagotavljanja pravočasne kvalitetne in zadostne ponudbe artiklov iz proizvodnega asortimana DO; zagotavljanje ustreznega plasmaja tudi manj kvalitetnega blaga proizvodnih TOZD
TOZD Restavracija
—	zagotavljanje prehrane med delom delavcem v TOZD in DSSS v DO in zagotavljanje prehrane navedenim delavcem tudi izven dela (zlasti kadar gre za samske delavce oz. delavke) v ustreznem obsegu in kvaliteti
—	zagotavljanje delavcem TOZD in DSSS v DO letovanje oziroma rekreacije v počitniških domovih v Umagu in na Mali planini v okviru razpoložljivih kapacitet
—	upravljanje z rekreativnimi objekti TOZD te DO in zagotavljajo njihovega rednega vzdrževanja
—	izvajanje gostinskih storitev za druge v okviru prostih kapacitet in nadaljnje razvijanje tega dela dejavnosti
—	izvedba nujno potrebnih investicijskih del na objektih družbenega standarda
—	razvijanje dohodkovnih odnosov z združenimi TOZD v DO na načelih svobodne menjave dela ali pridobivanja skupnega prihodka oz. dohodka (eventualna skupna vlaganja)
DSSS
—	zagotavljanje kar najbolj kvalitetnega izvajanja strokovnih del za združene TOZD in nadaljnje razvijanje oblik <in delovnih postopkov v ta namen
—	izvajanje politike racionalnega
zaposlovanja, ukrepov racionalizacije dela in poslovanja ter boljše organizacije dela tako, da se ne predvideva nobeno povečanje števila zaposlenih
—	izvajanje ukrepov za stabilizacijo kadra
—	izvedba nujnih modernizacij naprav in opreme
—	poglabljanje samoupravnih odnosov v združenih TOZD
—	razvijanje dohodkovnih odnosov med TOZD in DSSS na doslednejšem izvajanju svobodne menjave dela
Cilji in naloge na področju
razvoja dejavnosti in investicij
TOZD Proizvodnja
Cilji in naloge na področju
razvoja dejavnosti TOZD
V obdobju 1981—1985 planiramo le proizvodnjo zahtevnejših artiklov s prodajo katerih lahko dosežemo večjo akumulacijo. Izbira takšnih artiklov in s tem programska omejitev proizvodnje bo morala biti v obravnavanem obdobju dosledna. To velja še zlasti za tiste artikle TOZD, ki so v dosedanjem obdobju sestavljali njeno standardno ponudbo. Hkrati s takšno plansko izbiro artiklov bo moralo v obravnavaem obdobju sestavljali njeno standardno ponudbo. Hkrati s takšno plansko izbiro artiklov bo moralo v obravnavanem obdobju še posebej intenzivno potekati razvijanje in proizvodnja novih izdelkov (tkanina za nahrbtnike, nova tkanina za cera-de idr.). Pni selekciji proizvodnega programa in v postopku uvajanja novih proizvodov bomo v obravnavanem obdobju poleg omenjenega kriterija morali dosledno upoštevati realne možnosti zagotavljanja surovin in repromateniala, zlasti na domačem trgu s povezovanjem z bazno industrijo v SFRJ.
Tretji vidik, ki ga bomo morali pri opisanem razvoju proizvodnega programa dodatno upoštevati, pa je vidik širših družbenih ciljev, tako na področju tekstilne industrije v SR Sloveniji kot tudi na drugih področjih, zlasti na področju artiklov za posebne družbene namene in širših družbenih usmeritev (na primer glede vključevanja v mednarodna gospodarska sodelovanja, posebej z deželami v razvoju). V okviru slednjega vidika bomo morali v obravnavanem obdobju posvetiti prav posebno pozornost programom notranjega prestrukturiranja v tekstilni industriji SR Slovenije. V tem oziru je začrtana smer razvoja te TOZD neposredno soodvisna od zastavljenega razvoja na področju proizvodnega pro-
grama TOZD Konfekcija v sestavi ie DO. Ta razvoj naj bi se zlasti intenziviral na področju proizvodnje in nadaljnjega razvijanja specializiranih proizvodov naše sedanje tako imenovane »težke konfekcije«, proizvodnje in razvijanja proizvodov za posebne namene, kakor tudi proizvodov širše taborne in druge s to v zvezi turistične opreme (npr. gorskega in navtičnega turizma). Proizvodnjo navedene turistične taborne opreme bomo razvijali v tesnem sodelovanju s firmo Gottschalk — Kassel.
Cilji in naloge na področju
investicij in modernizacije
tehnoloških postopkov TOZD
Že v dosedanjem je bila investicijska dejavnost v TOZD sorazmerno živahna, kar ima za posledico, da ima TOZD sorazmerno visoke obveznosti za vračilo anuitet. Obremenitve TOZD s tega naslova bodo še precej visoke v prvem letu obravnavanega obdobja. Medtem ko se te obveznosti že močno znižajo v letih 82—-84, v letu 85 pa prenehajo.
Upoštevajoč zgoraj navedena gibanja cit. obveznosti TOZD lahko najprej ugotovimo, da v letu 81 predvidoma ne bodo možna nobena večja investicijska vlaganja. V naslednjem obdobju t. j. od 1982 dalje pa glede na znižanje obveznosti TOZD lahko predvidevamo znova pomembnejše investicije. Pri tem je treba posebej poudariti, da načrtujemo investicijska vlaganja v obravnavanem obdobju le iz domačih virov financiranja (lastna sredstva, krediti domačih bank in domačih dobaviteljev) se pravi, da v obravnavanem obdobju ne bomo najemali nobenih inozemskih kreditov.
Investicijska vlaganja v obravnavanem obdobju pa ne bodo pomenila širjenja TOZD, marveč bo njihov namen predvsem modernizacija proizvodnih postopkov. Osnovna smernica razvoja TOZD v obravnavanem obdobju mora biti njeno preusmerjevanje iz delovne v čimbolj kapitalno intenzivno proizvodnjo.
Po navedenem naj bi v obravnavanem obdobju investicijska vlaganja pomenila zboljšanje in modernizacijo sedajih delovnih postopkov in seveda tudi nadomestilo že izrabljene opreme. Investicije naj bi bile zlasti na naslednjih področjih:
—	drobne mehanizacije
—	modernizacija proizvodnih kapacitet
—	energetike.
Investicijska vlaganja v drobno mehanizacijo naj bi predvsem na
(nadaljevanje na 5. str.)
(nadaljevanje s 4. str.)
področju zunanjega in notranjega transporta kar najbolj zmanjšala ali celo odpravila fizična dela.
Investicijska vlaganja za modernizacijo proizvodnih kapacitet naj bi v posameznih obratih dosegla:
—	v predilnici zamenjavo predil-nih strojev s stroji KRUŠIK, Valjevo
—	v tkalnici zamenjava tkalskih strojev s stroji TTM Zagreb po licenci Picanol, s tem da pa bo morala biti spremljajoča oprema nabavljena iz uvoza (škrobilni stroj, snovala itd.)
—	v oplemenitilnici nabava novega šininsko-razpenjalnega stroja in plastičicirke, in sicer iz uvoza (eventualno tudi iz vzhoda t. j. NDR)
—	v vzdrževanju nabava in obnavljanje orodja in posameznih delovnih priprav, posebej tudi novega rezkalnega stroja.
Na področju energetike predvidevamo zlasti modernizacijo naprav za pridobivanje energetskega vira pare t. j. nabavo novega parnega kotla, pri čemer pa predvidevamo tudi v bodoče uporabo premoga.
Vse navedene investicijske naložbe v obravnavanem obdobju naj bi po cenah v prvi polovici 1980. leta znašale skupno ca. 105,560.000 din.
TOZD Konfekcija
Cilji in naloge na področju
razvoja dejavnosti TOZD
Dejavnost TOZD Konfekcija bo tudi v obravnavanem srednjeročnem obdobju najtesneje povezana s proizvodnjo TOZD Proizvodnja, s katero bo tudi v tem obdobju poslovala po načelu pridobivanja skupnega prihodka. Pri tem načrtujemo, da bo praktično vsa proizvodnja TOZD Konfekcije — enako kot je to sedaj — vezana na proizvodnjo TOZD Proizvodnja, se pravi, da bo predstavljala konfekcijsko dodelavo tkanin TOZD Proizvodnja. Zato seveda veljajo tudi za razvoj in dejavnost TOZD Konfekcija načelno iste ugotovitve kot za TOZD Proizvodnja. Glede na to, da je že z izdelavo skupnih proizvodov obsežna celotna dejavnost TOZD Konfekcije, bodo v prihodnjem obdobju za njeno proizvodnjo nujno značilne omejitev proizvodnega programa na zahtevnejše in akumulativnejše artikle TOZD Proizvodnja, kakor tudi tiste omejitve tega programa in novi proizvodi, ki bodo temeljili na realnih možnostih zagotavljanja surovin in re-promateriala v prvi vrsti od domače bazne industrije.
Enako kot pri TOZD Proizvodnja predvidevamo v proizvodnji TOZD Konfekcija tudi uresničevanje širših družbenih ciljev tako na področju tekstilne industrije v SR Sloveniji kot tudi na drugih področjih, zlasti na področju artiklov za posebne družbene namene in širših družbenih usmeritev (npr. glede
vključevanja v mednarodna gospodarska sodelovanja, posebej z deželami v razvoju). V okviru slednjega vidika bomo morali v obravnavanem obdobju posvetiti prav posebno pozornost tudi programom notranjega prestrukturiranja v tekstilni industriji SR Slovenije. Tako za prihodnje obdobje načrtujemo še bolj intenzivno razvijanje tistega dela proizvodnega programa TOZD, ki predstavlja sedanjo t. i. »težko konfekcijo« in v tej zvezii tudi določenih njenih specializiranih proizvodov (šotori, koridorji, zračne hale, mehovi za avtobuse itd.). Pri tem seveda načrtujemo v razvoju ustrezno mesto tudi proizvodnji in razvijanju za posebne namene. Ta proizvodnja ostaja pomemben dejavnik v našem srednjeročnem programu. Sočasno pa bomo v okviru tega programa razvijali v najširšem pomenu besede turistično-re-kreativno in tudi športno taborno in drugo opremo za široko potrošnjo, eventualno pa tudi za posamezne specializirane namene. Pri vseh teh proizvodnih programih predvidevamo tudi možnosti povezovanja z drugimi proizvodnimi organizacijami, še posebej tudi izven tekstilne panoge, in sicer v vsakokrat ustreznim odnosom in dejanskem stanju primernih oblikah; t. j. od rahlega poslovnega sodelovanja pa do tesnejših oblik združevanja dela in sredstev. Možnosti takšnega povezovanja oziroma vzpostavljanja kooperantskih odnosov se kažejo z OZD proizvajalci camp prikolic, športnih proizvodov, vozil .in turističnih rekreativnih, zlasti drugih proizvodov taborne opreme. Na tem področju bomo še poglabljali že obstoječe odnose proizvodnega sodelovanja, in sicer zlasti pri izdelavi turističnih šotorov s firmo Gottschalk-Kas-sel. To sodelovanje načrtujemo kot tesnejšo obliko proizvodno-tehnič-nega sodelovanja. Sočasno pa ravno na področju proizvodov tega dela proizvodnega programa predvidevamo še večje angažiranje strokovnega dela na področju razvoja. Tudi tu se nam odpirajo možnosti vključevanja v mednarodno delitev dela, tako tudi pri razvijanju ,in praizvodjii .izdelkov za potrebe gorskega in navtičnega turizma.
Cilji in naloge na področju investicij in modernizacije tehnoloških postopkov TOZD
Dosedanja investicijska dejavnost TOZD je bila velika, kar ima za posledico, da ima TOZD sorazmerno visoke obveznosti za vračilo anuitet. Tudi letos, to je tik pred pričetkom obravnavanega obdobja, je v realizaciji večja .investicija za adaptacijo objekta za obrat konfekcije v Mokronogu. Navedene investicije v dosedajem obdobju so v pretežni meri predstavljale adaptacije in gradnje objektov, s katerimi je TOZD pridobila za svojo dejavnost zlasti na področju specializiranih proizvodov težke kon-
fekcije nujno potrebne večje proizvodne površine. Zato je v dosedanjem obdobju nujno zaostajala modernizacija strojne opreme. Prav investicijam v to opremo pa bo treba v prihodnjem obdobju sedaj dati glavni poudarek. Pni tem bo treba še prav posebno pozornost posvetiti tistemu delu proizvodnje v TOZD, ki se nanaša na t. i. »težko konfekcijo« in katere kapacitete so že sedaj objektivno preobremenjene. Zato predvidevamo v tej TOZD modernizacijo in delno širjenje proizvodnih kapacitet navedene »težke konfekcije« in obrata za izdelavo kovinskih konstrukcij. Še posebno naj bi se v tem obdobju v tej zvezi nabaviila vsaj dva nova VF stroja (nujno iz uvoza) in dodatna oprema v kovinskih konstrukcijah, to je zlasti nov rez-kalni stroj in stiskalnica. Dalje predvidevamo nabavo več šivalnih strojev domače proizvodnje Bagat, in sicer po licenci Necci ali Rinoldi. Obenem naj bi naš inozemski partner Gottschalk poskrbel tudi, da dobimo nekaj specialnih šivalnih strojev.
Druga investicijska vlaganja naj bi bila namenjena predvsem za nabavo drobne mehanizacije (kro-jiilnii noži, krojilne mize, vrtalke ipd.) posebej pa tudi ustreznih sredstev za notranji lin zunanji transport, s čimer naj bi se tudi kar najbolj omilila fizična dela.
V obravnavanem obdobju pa bomo morali — glede na obstoječe probleme — dodatno še poskrbeti za ustrezno prostorsko ureditev skladišč skupno s TOZD Proizvodnja.
TOZD Maloprodaja
Cilji in naloge na področju razvoja dejavnosti TOZD
Dejavnost TOZD Maloprodaja bo tudi v obravnavanem srednjeročnem obdobju obsegala prodajo proizvodov obeh proizvodnih TOZD v sestavi te delovne organizacije. V' tem oziru se ne predvideva nobena sprememba. Razvoj dejavnosti te TOZD bo usmerjen v izpolnjevanje samih postopkov predstavitve blaga in prodaje t. j. v uresničevanje kar najbolj kvalitetnih in sodobnih oblik prodaje na drobno. Vsekakor naj bi TOZD še naprej nudila potrošnikom posamezne že obstoječe drobne usluge (npr. izdelava zaves) obenem pa naj bi še obogatila svoj program tovrstnih storitev) z opravljanjem svetovalne funkcije in podobno). Posebna vloga te TOZD, ki naj bi v obravnavanem obdobju dobila še večji poudarek, naj bi bila na področju raziskave posameznih tržišč t. j. testiranja tržišča zlasti z metodo načrtnega zbiraja pripomb oziroma mnenj potrošnikov lin njihovega posredovanja ustreznim strokovnim službam te DO.
(nadaljevanje na 6. str.)
Temelji plana za obdobje 11 -15
(nadaljevanje s 5. str.)
Cilji in naloge na področju
investicij
Kot je bilo že v uvodu rečeno, ostaja kot eden najpomembnejših razvojnih ciljev te TOZD v obravnavanem obdobju nadaljnje širjenje maloprodajne mreže. Glede obstoječe dn predvidene finančne možnosti te TOZD načrtujemo, da bo v obravnavanem obdobju na področju SFRJ (SR Makedoniji, SR Hrvatski ali SR Srbiji) kupila dve novi prodajalni. Kolikor se bo TOZD ponudila možnost najetja ustreznih poslovnih prostorov na primarnih lokacijah, bo seveda izrabila takšne možnosti. V slednjem primeru utegne biti število novo o tvor j enih prodajaln v obravnavanem obdobju ustrezno večje.
Na področju širjenja maloprodajne mreže pa bomo v obravnavanem obdobju skušali prodreti tudi na tuja tržišča, zlasti sosednjih držav, s katerimi imamo dobre poslovne odnose. Nekatere možnosti se odpirajo za poslovno sodelovanje na področju maloprodaje v sosednji Avstriji.
TOZD Restavracija
Cilji in naloge na področju
razvoja dejavnosti TOZD
Naloge TOZD lahko tudi v obravnavanem obdobju razdelimo na dosedanja področja. Pri tem pa bo treba v novem srednjeročnem obdobju močneje razviti gostinsko dejavnost te TOZD, tako zlasti z organiziranjem posvetovanj, druž-beno-ekonomskih, političnih in strokovnih seminarjev oziroma drugih izobraževalnih oblik. Prav tako bi skušali razviti možnosti za penzion-ske storitve v sami restavraciji, kar bi bilo smotrno v primerih poslovnih obiskov naših partnerjev v naši DO, eventualno pa tudi partnerjev sosednjih DO.
Dejavnost počitniških domov v Umagu in na Mali planini se v prihodnjem obdoju ne bi bistveno povečala. Za počitniški dom na Mali planini bo treba zagotoviti redno oskrbo, po možnosti s tem, da se za ta dom zagotovi oskrbnik.
V	prihodnjem obdobju naj bi okrepili dejavnost te TOZD na področju organiziranja družbenih kulturnih in večjih gostinskih prireditev, prav tako pa tudi na splošno zagotoviti boljšo izkoriščenost navedenih rekreativnih objektov, ki jih ima v upravljanju.
Cilji in naloge na področju
investicij
V	obravnavanem obdobju je na področju investicij predvidena pred-
vsem izvedba dokončne adaptacije poslopja restavracije v Jaršah za zagotovitev uresničevanja navedenih nalog iz gostinske dejavnosti. Dalje so predvidena dela za razširitev počitniških kapacitet v Umagu, in sicer z nabavo dodatnih camp prikolic. Posebna naloga v obravnavanem obdobju je tudi izvedba nujnih vzdrževalnih del in ureditev dvorane, za družbene, kulturne in gostinske namene.
Slednjo nalogo pa bo mogoče izvršiti le v okviru razpoložljivih sredstev. Pri tem bo po vsej verjetnosti potrebno zagotoviti za navedena dela za vzdrževanje in usposobitev objekta dvorane sredstva s tem, da jih združijo TOZD in DSSS.
Za izvedbo investicij v tej TOZD predvidevamo sredstva praktično izključno samo iz lastnih virov, to je ne predvidevamo v ta namen nobenega najemanja kreditov. Vrednost vseh navedenih investicij, ki naj bi jih TOZD v celoti sama financirala je po cenah prvega polletja 1980 načrtovana v višini 5,560.000 din.
DSSS
Cilji in naloge na področju
razvoja del skupnega pomena
Organizacija DSSS in dosedanji obseg del in nalog, ki se v njej uresničujejo naj se v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bi bistveno spremenila.
Najpomembnejše naloge DSSS v obravnavanem obdobju bodo zlasti:
—- poglabljanje samoupravnih in dohodkovnih odnosov
—	razvoj proizvodov, upoštevajoč pri tem dane proizvodne možnosti, še celo možnosti zagotavljanja surovin in repromateriala s strani domačih dobaviteljev
—	intenzivno proučevanje možnosti večjega prodora na tuja tržišča konvertibilnega področja in dežel v razvoju.
Cilji in naloge na področju
modernizacije opreme v DSSS
V obravnavanem obdobju ne predvidevamo večjih investicijskih vlaganj v opremo DSSS izvzemši nabavo ali najem novega računalnika, o čemer so že v preteklem obdobju bili sprejeti ustrezni sklepi in tudi že storjeni prvi uvodni postopki. Preostala vlaganja se bodo nanašala predvsem na zamenjavo amortizirane ali zastarele pisarniške opreme in potrebno investicijo in tekoče vzdrževanje delovnih prostorov. Ta vlaganja se bodo gibala v odvisnosti predvsem tudi od vsakokratnih finančnih možnosti.
Cilji in naloge na področju zaposlovanja
TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija
Glede na osnovno usmeritev TOZD v kapitalno intenzivno proizvodnjo ne predvidevamo povečanja števila zaposlenih. To velja še posebej glede planiranega števila zaposlenih. Glede na to, da dejansko število zaposlenih še vedno ne dosega planiranega števila, lahko v začetnem obdobju predvidimo določeno rast na področju zaposlovanja, ki pa se bo morala gibati v skladu z ustreznimi družbenimi planskimi dokumenti in dogovori (letna stopnja rasti 1,1%, vendar le ob ustrezni rasti dohodka). Vendar pa bo potreba po dejanskem zaposlovanju novih delavcev večja, ker bo treba nadomeščati tudi naravni odliv delavcev (fluktuacija, upokojitve in drugi razlogi), pri tem naj pripomnimo, da bo prav v obravnavanem obdobju prišlo do večje generacijske zamenjave zaposlenih, kar postavlja pred TOZD in pristojno strokovno službo še posebne naloge na področju zaposlovanja.
TOZD Maloprodaja
V obstoječih poslovnih enotah TOZD se ne predvideva nobeno povečanje števila zaposlenih. Ustrezno povečanje števila delavcev je predvideno samo glede na otvoritev novih prodajaln.
TOZD Restavracija
Glede na to, da dejansko število zaposlenih ne dosega planiranega števila, lahko na začetnem obdobju predvidimo določeno rast na področju zaposlovanja. Poleg tega pa v obravnavanem obdobju načrtujemo določeno povečanje števila zaposlenih, in sicer predvidoma od sedaj planiranega skupnega števila 23 delavcev na 25 delavcev. Ta porast je predviden glede na omenjeni razvoj dejavnosti TOZD v tem obdobju, zlasti na področju nudenja gostinskih storitev. Seveda pa se bo morala ta rast gibati v skladu z ustreznimi družbenimi planskimi dokumenti 'in dogovori (letna stopnja rasti 1,1%, vendar le ob ustrezni rasti dohodka).
DSSS
V obravnavanem obdobju ne predvidevamo v DSSS nobenega povečanja števila zaposlenih. Zaposlovanje bo moralo biti zato ome-
(nadaljevanje na 7. str.)
(nadaljevanje s 6. str.)
j eno na nadomeščanje kadira (v zvezi s fluktuacijo, upokojitvami ipd.).
Cilji in naloge na področju
družbenega standarda
Družbeni standard delavcev načrtujejo in uresničujejo delavci vseh združenih TOZD in DSSS v tej DO skupno. Na tem področju naj omenimo kot najpomembnejše naloge v obravnavanem obdobju:
—	reševanje stanovanjskih potreb delavcev v obliki organizirane družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje
—	zboljšanje zdravstvenega varstva delavcev
—	adaptacija in razširitev kapacitet za organizirano letovanje delavcev
Za reševanje stanovanjskih potreb delavcev predvidevamo v obravnavanem obdobju blokovno stanovanjsko gradnjo s kapaciteto ca. 40 stanovanj na območju »Preserje«.
Za zboljšanje zdravstvenega varstva predvidevamo v obravnavanem obdobju organizacijo ustrezne zdravstvene postaje v skladu z veljavnimi predpisi. V okviru navedene enote naj bi se rtudi organizirala splošna ambulantna služba za izvajanje kurativnega zdravstvenega varstva delavcev, lin sicer s polnim obratovalnim časom eventualno v sporazumu s pristojno KS pa tudi za krajane.
V obravnavanem obdobju predvidevamo ustrezno adaptacijo naših obstoječih počitniških kapacitet. Razširitev teh kapacitet, to je v prvi vrsti ob morju (počitniški dom v Umagu) pa glede na predpise SR Hrvatske in občinske ter krajevne odredbe ne bo mogoča na drug način kot s tem, da še dodatno kupimo nekaj počitniških prikolic.
Planirani dohodek
Rast dohodka v letih 1981—1985
TOZD
Leto	1981	1982	1983	1984	1985
1	2	3	4	5	6
Proizvodnja	100	102	103	105	106
Konfekcija	100	101	103	104	106
Maloprodaja 100		102	114	116	125
Restavracija 100		104	111	115	119
USTVARJANJE PRIHODKA TOZD PROIZ. IN TOZD KONF. V OBLIKAH ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV
Pravice, obveznosti in odgovornosti TOZD za ustvarjanje prihodka so podane v naslednjih oblikah združevanja dela in sredstev:
1.	na ravni delovne organizacije — s TOZD Konfekcija oz. TOZD Konfekcija v okviru skupne proizvod j e po posebnem sporazumu
— s TOZD Maloprodaja v okviru skupnega nastopanja na trgu po posebnem sporazumu
2.	pri povezovanju z drugimi proizvodnimi in prometnimi organizacijami v okviru reprodukcijske celote
3.	v okviru širših asociacij združenega dela, še posebej banke.
RAZPOREJANJE DOHODKA V TOZD PROIZ. IN TOZD KONF. IN PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI MATERIALNEGA IN FINANČNEGA ZNAČAJA
Pri razporejanju dohodka v TOZD je treba upoštevati resolucijo, družbeni dogovor in druge ustrezne družbene dokumente, predvsem pa kriterij, po katerem lahko sredstva za osebne dohodke in skupno porabo naraščajo počasneje kot sredstva akumulacije.
Obveznosti TOZD za financiranje skupne in splošne porabe bodo temeljile na sklenjenih samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela z ustreznimi skupnostmi, ki smo jih sprejemali za obravnavano srednjeročno obdobje. V skladu z našimi stališči bomo vztrajali, da se za obravnavano obdobje določena skupna stopnja v posameznih latih ne bo spreminjala.
USTVARJANJE PRIHODKA TOZD MALOPRODAJA V OBLIKAH ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV
Pravice, obveznosti (in odgovornosti TOZD za ustvarjanje prihodka so podane v naslednji obliki združevanja dela in sredstev:
1. na ravni delovne organizacije — s TOZD Proizvodnja iin TOZD Konfekcija v okviru skupnega nastopanja na trgu po posebnem sporazumu.
RAZPOREJANJE DOHODKA V TOZD MALOPRODAJA IN PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI MATERIALNEGA IN FINANČNEGA ZNAČAJA
Pri .razporejanju dohodka v TOZD je treba upoštevati resolucijo, družbeni dogovor in druge ustrezne družbene dokumente, predvsem pa kriterij, po katerem lahko sredstva za osebne dohodke in skupno porabo naraščajo počasneje kot sredstva akumulacije.
Obveznosti TOZD za financiranje skupne in splošne porabe bodo temeljile na sklenjenih samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela z ustreznimi skupnostmi, ki smo jih sprejemali za obravnavano srednjeročno obdobje. V skladu z našimi stališči bomo vztrajali, da se za obravnavano obdobje določena skupna stopnja v posameznih letih ne bo spreminjala.
RAZPOREJANJE DOHODKA V TOZD RESTAVRACIJA IN PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI MATERIALNEGA IN FINANČNEGA ZNAČAJA
Pri razporejanju dohodka v TOZD je treba upoštevati resolucijo, družbeni dogovor in druge ustrezne družbene dokumente, predvsem pa kriterij, po katerem lahko sredstva za osebne dohodke in skupno porabo naraščajo počasneje kot sredstva akumulacije.
Obveznosti TOZD za financiranje skupne in splošne porabe bodo temeljile na sklenjenih samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela z ustreznimi skupnostmi, ki smo jih sprejemali za obravnavano srednjeročno obdobje. V skladu z našimi stališči bomo vztrajali, da se za obravnavano obdobje določena skupna stopnja v posamezih letih ne bo spreminjala.
DOHODKOVNI ODNOSI MED
TOZD IN DSSS IN TEMELJNA
RAZMERJA PRI RAZPOREJANJU
DOHODKA DSSS
Dohodkovni odnosi med TOZD in DSSS temeljijo na samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Uresničevanje navedenih odnosov naj bi v obravnavanem obdobju dosledneje zagotavljali, zlasti v sistemu čimbolj konkretnega planiranja in spremljanje izvajanja nalog DSSS.
Razporejanje dohodka v DSSS temelji na uporabi meril, ki upoštevajo rezultate poslovanja v TOZD. Razmerja pri razporejanju dohodka na sredstva za osebne dohodke in sklad skupne porabe morajo biti v skladu z resolucijo, družbenim dogovorom in drugimi ustreznimi družbenimi dokumenti ter s povprečno dovoljeno rastjo navedenih sredstev v združenih TOZD.
Iz gradiva za obravnavo temeljev plana TOZD in DSS za obdobje 1981—1985.
Gradivo bo v celoti posredovano v obravnavo v mesecu septembru.
DOPISUJTE V KONOPLAN!
Nov obrat konfekcije v Mokronogu
V mesecu juliju smo končno začeli adaptirati v Mokronogu staro šolo v obrat konfekcije. Pot od naročila projektov do pridobitve gradbenega dovoljenja in začetka gradnje je bila dolga točno eno Teto.
Stara šola v Mokronogu, ki smo jo dobili v last, je solidna staro-avstoogrska šola z debelimi opečnimi zidovi in velikim vrtom. Pe-
ljati nove električne in vodovodne instalacije, obnoviti fasado, vzidati nekaj novih vrat in oken, ter sezidati nov dimnik za centralno kurjavo. Dela je veliko, časa pa malo, ker nas že dolgo preganjajo iz prostorov, ki jih ima konfekcija v najemu in kjer smo delali do sedaj. Želja je, da bi začeli s proizvodnjo v novih prostorih meseca septembra.
kom let je bila večkrat predelana in je dolgo let služila kot hram učenosti za otroke iz Mokronoga in njegove okolice.
Seveda se je tekom let postarala, začela je puščati streha, žlebovi, zamakalo je fasado. Vrata so razpokala in omajali so se tudi dimniki.
V bistvu pa je bila stavba še vedno v redu s stabilnimi zidovi in tudi stropi so še vedno v brezhibnem stanju. Seveda je treba stavbo obnoviti in predelati, da bo služila svoji izmenjani vlogi. Podreti moramo vmesne stene, sezidati nove, urediti sanitarije, nape-
Notranja gradbena dela se bližajo že koncu, začeli so napeljevati električne in vodovodne instalacije. Tudi mizarska dela so že pri kraju, začela pa so se tudi pleskarska dela. Vsa dela v Mokronogu je prevzelo SGP Grosuplje in jih je do sedaj v redu izvrševalo.
Nov obrat konfekcije v Mokronogu ima klet, pritličje in eno nadstropje. V pritličju bo čez celo dolžino stavbe krojilnica. Tu bo še delilnica hrane, sanitarije in skladišče. V nadstropju bo šivalnica, kontrola končne obdelave, delavnica, obratovodska pisarna in
sanitarije. V kleti je peč za centralno kurjavo in deponija za premog.
Ves transport surovin in izdelkov med nadstropjem in pritličjem bo potekal s pomočjo dvigala.
Naj povem, da smo začeli obnavljati šolo v Mokronogu že lansko jesen in zimo. Tedaj smo prekrili streho, zamenjali dotrajane strešne žlebove in cevi in uredili centralno ogrevanje prostorov.
Z adaptacijo bomo pridobili lep obrat konfekcije, v katerem bodo imeli naše sodelavke in sodelavci iz Mokronoga urejena delovna mesta. Tu bo delo mnogo lažje in prijetnejše kot v dosedanjih prostorih. Zagotovo bo to vplivalo na višjo proizvodnjo in kvaliteto naših konfekcijskih izdelkov.
Alojz Pušlar
AFORIZMI
Nemogoče je na tem svetu stati pokonci, ne da bi se kdaj pripognil.
Dolžnost je lažja od peresca in težja od gore
Ribe, ki plavajo proti toku, imajo razloge za svoj molk
Vsaka zavora misli o sebi, da je rešilna
Več ljudi se utopi v vinu, i kakor v morju
REMONT 80
Poletje je dandanes že za veliko večino ljudi postalo čas dopustov. Sodobni človek si zato bolj kot kdajkoli prej zaželi sprostitve in oddiha od prenapornega tempa življenja. Za delavce iz naše proizvodnje je zato najbolj primeren čas kolektiv-
nega dopusta, ko si vsak na svoj način polni svoj »življenjski akumulator«, da bi lahko z novim elanom spet pričel z delom.
Prav v času kolektivnega dopusta pa peščica ljudi z največjim tempom popravlja in obnavlja stroje v
tovarni. To so naši vzdrževalci, ki so jim na pomoč priskočili še nekateri delavci in mojstri iz obratov. V relativno kratkem času, ki jim je na razpolago, morajo spraviti v red ogromno stvari, da bi lahko delo v naslednjem obdobju potekalo hitro, kvalitetno in brez nepotrebnih zastojev. Letošnji remont je bil v času od 14. 7. do 25. 7. 1980, za kar smo angažirali tudi nekaj zunanjih izvajalcev.
V	oplemenitilnici smo delali na kombinirano sušilno-razpenjalnem stroju ARTOS. Očistili in obnovili smo verigo, grelne komore, podmazali ventilatorje, obnovili valje. Obratni elektrikarji so opravili kopico del na električni instalaciji in aparatih, brez katerih ni mogoče normalno obratovati. Temeljito obnovljena je bila centrifuga, zamenjani so ležaji, amortizerji in košare, ki so prilagojene na velikost našega križnega navitka. Sedaj ne bo več posipanja materiala pri centrifugiranju.
Očistili smo bazene za mehko in trdo vodo in zbirni bazen v čistilni napravi. Na mehčalcih za vodo smo odstranili rjo in jih zaščitili pred nadaljno korozijo.
V	tkalnici in pripravljalnici je bilo popravljenih nekaj statev, očiščeni in nastavljeni so bili vlažilci zraka, odpravili pa smo tudi vse električne okvare. Na snovalu Gros-senhein smo zamenjali obe sklopki.
V	predilnici je bil povdarek remontnih del na elektro instalacijah. Veliko smo jih zamenjali z novimi. Na kardi je bil obnovljen transportni trak z novimi letvami. Posebno pozornost smo namenili klima napravam S I. in S II. Žaluzije, čistilne mreže in vlažilce smo očistili, ventilatorje namazali, korodirane dele pa ponovno zaščitili.
V	kotlarni so bila opravljena običajna remontna dela. V kotlu zamenjan svod, pretesnjene črpalke in ventili, zamenjani zobniki v reduktorju elevatorja, pregledan kotel s strani inšpekcijske službe, Opravljenih je bilo še veliko manjših del, ki so nujno potrebna za celovit servis.
Na koncu bi želel pohvaliti vse zunanje sodelavce, ki so sodelovali pri remontu in so se striktno držali predpisanih rokov. Vzorno je bilo tudi sodelovanje z nabavo, saj so se vedno znova kazale potrebe po delih, ki jih ni na zalogi. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti domačih vzdrževalcev in njihovih pomočnikov, ki so svoje delo opravili vestno, pohvaliti pa velja tudi to, da so si med seboj priskočili na pomoč vzdrževalci iz različnih obratov, kadar je bilo to potrebno.
Viktor Marinšek
O delu našega računskega centra
Čeprav se z delom našega oddelka za elektronsko obdelavo podatkov (EOF) srečujemo v raznih oblikah skoraj vsakodnevno, želim v kratki obliki posredovati celovitejšo sliko stanja, v kakršnem je danes EOF v naši delovni organizaciji.
V letu 1971 smo tedanje mehanografske stroje zaradi dotrajanosti zamenjali za takrat zelo moderen elektronski računalnik IBM sistem/3, ki ga imamo v najemu še danes.
Organizatorji in programerji so si z leti nabrali izkušenj za to povsem novo tehnologijo obdelave podatkov in vpeljali vrsto zahtevnih obdelav, tako za domače potrebe kot za zunanje uporabnike.
Za nas obdelujemo največ podatkov za potrebe finančnega sektorja, za komercialni sektor, za ekonomsko-analit-ski sektor, za pripravo dela, razvoj in proizvodnjo, pa tudi za potrebe drugih TOZD in seveda za nas vse obračun
Pogled v notranjost našega računskega centra
osebnih dohodkov z vsemi spremljajočimi listami, pregledi, virmani, položnicami itd.
Za zunanje uporabnike pa obdelujemo potrošniške kredite in osebne dohodke za Napredek iz Domžal, skoraj celotno odmero, plačila in glavno knjigo za Upravo za družbene prihodke (davčna uprava) občine Domžale in obračun prispevkov iz osebnega dohodka za Papirnico Količevo.
Z leti so zahteve vseh uporabnikov zelo narastle, obseg podatkov se je povečal in naš računski center se vedno težje otepa s pomanjkanjem kapacitet. Pogosto obratujemo v treh izmenah, zaradi ne-prestavljivih rokov pa tudi ob za druge sodelavce prostih dneh. Je pa tak način dela nujno potreben, da so naši uporabniki z obdelanimi podatki oskrbljeni pravočasno in da so podatki točni in zanesljivi.
V naslednjih tednih bomo nekoliko povečali spomin pri obstoječem računalniku in s tem za dobro uro na dan skrajšali obdelave. To pa je le začasna in delna rešitev problema premajhnih zmogljivosti.
Računalnik bo kljub povečanemu spominu vsak dan bolj zastarel, pa tudi iztrošen, ker pa je v najemu, moramo zanj plačevati polno najemnino.
Naš cilj je čim prej nabaviti nov računalnik, ki nam bo zaradi današnje izboljšane in cenejše tehnologije nudil pri enakih stroških neprimerno več: s pomočjo ekrana, podobnega kot pri TV, bo podatke približal uporabniku, kjer mu bodo takoj, ko jih bo potreboval, na razpolago.
Pri tem tudi oddaljenost uporabnika od centralnega računalnika ni nobena ovira, ker ju povezuje telefonska mreža, pa tudi spominske zmogljivosti stroja bodo za več let zadostne.
Dipl. ing. Branko Novak
Izpolnjevanje dogovora o razporejanju dohodka za I.
Ob priliki obravnavanja periodičnega obračuna za I. polletje 1980, smo v vseh naših TOZD in DSSS, na delavskih svetih oz. zborih delavcev v času od 25. do 29. VII. 1980, pregledali tudi, kako je z določili dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 vsklajena rast osebnih dohodkov v naših TOZD in DSSS.
Pri tem smo ugotovili, da je bila rast osebnih dohodkov z določili že omenjenega dogovora vsklajena v TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija in TOZD Restavracija in počitniški domovi, medtem ko je prišlo do prekoračitve osebnih dohodkov v TOZD Maloprodaja in DSSS.
Glede na te ugotovitve je zbor delavcev TOZD Maloprodaja dne 28.
VII. 1980, delavski svet DSSS pa dne 29. VII. 1980 sprejel naslednje ugotovitve in ukrepe:
pri TOZD Maloprodaja
V	I. polletju 1980 je celotni prihodek TOZD v primerjavi s planom dosežen 99%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa je za 17 % višji. Glede na izpolnjevanje določil resolucije in dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov je iz podatkov razvidno, da je v primerjavi s predhodnim obdobjem dosežena rast dohodka v višini 22,4%, pri čemer bi lahko sredstva za oseb: ne dohodke naraščala le po stopnji 16,8%. Iz podatkov pa je razvidno, da so sredstva za osebne dohodke v primerjavi s predhodnim obdobjem porastla za 25,3%, kar pomeni, da so naraščala hitreje, kot bi po določilih resolucije in dogovora smela. V prihodnjem obdobju je potrebno, da se višina osebnih dohodkov uskladi z dovoljeno rastjo. V ta namen se sprejme kot ukrep, da se začasno delavcem TOZD ne izplačuje stimulativni del osebnih dohodkov, in sicer do ugotovitev -naslednjega periodičnega obračuna, ko se ponovno preveri rast osebnih dohodkov v TOZD v primerjavi z določili cit. dogovora.
pri DSSS
V	I. polletju 1980 je celotni prihodek DSSS v primerjavi s planom presežen za 1 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 17 %. Enako rast imata v primerjavi s preteklim obdobjem tudi dohodek in čisti dohodek, medtem ko so sredstva za osebne dohodke porastla za 18,5 %. Po določilih resolucije in dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov lahko v DSSS sredstva za osebne dohodke rastejo v sorazmerju z rastjo sredstev za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Ugotovljena povprečna rast dohodka v združenih TOZD za obravnavano obdobje znaša 11,35%, pri čemer smejo po določilih resolucije naraščati sredstva za osebne dohodke po stopnji 13,85%. Iz navedenega lahko zaključimo, da so sredstva za osebne dohodke v DSSS naraščala za 4,65 % hitreje kot bi po do-
ločilih resolucije in dogovora smela. V prihodnjem obdobju je potrebno, da se višina osebnih dohodkov uskladi z dovoljeno rastjo. V ta namen se sprejme kot ukrep, da se začasno delavcem DSSS ne izplačuje stimulativni del osebnih dohodkov, in sicer do ugotovitev naslednjega periodičnega obračuna, ko se ponovno preveri rast osebnih dohodkov v DSSS v primerjavi z določili cit. dogovora.
Zapisali smo že, da je prekoračitev pri TOZD Maloprodaja pogojena zlasti z izrazito sezonskim značajem poslovanja te TOZD in v okoliščini, da je TOZD s pričetkom II. polletja lani zaposlila dva nova delavca. Razumljivo je, da so ti raz-
dani 10 KOOS Induplati, smo se 28. 8. 1980 sestali po krajšem premoru. Znano vam je, da smo dopustovali iin je ta kratek premor naše aktivnosti popolnoma razumljiv. Med tem časom se je nabralo veliko nalog, katerih realizator lin pokrovitelj je ravno sindikat.
Pregledali smo polletno poslovanje iin ugotovili, da smo z našim delom kljub gospodarskim težavam, ki nas pestijo, lahko zadovoljni.
Kljub letu, ki ga letos še s posebnim povdarkom imenujemo stabilizacijsko, pa ne smemo pozabiti na naš praznik 17. september.
Denarja za praznovanje nimamo na razpolago, menim pa, da kljub temu na ta dan lahko ustvarimo prijetno vzdušje, srečali se bomo s sodelavci iin si izmenjali misli o tej ali drugi stvari.
Naš odbor je bil mnenja, da se v okviru tovarniškega praznika in ob 30. obletnici samoupravljanja, organizira proslava na prosto soboto 20. septembra.
Naši športniki se vsako leto udeležujejo srečanj s sosednjimi DO. Letos je prišla vrsta na nas, da
polletje 1980
logi imeli odločilno vlogo v obravnavanem obdobju, tj. I. polletju 1980. Prav tako pa je pri DSSS prekoračitev pogojena z navedenim se-sezonskim značajem poslovanja TOZD in je bila ta prekoračitev pričakovana.
V zvezi z navedenimi prekoračitvami pa je treba po našem mnenju predvsem preveriti, ali je bila rast osebnih dohodkov neusklajena z določili cit. dogovora za delovno organizacijo kot celoto ali ne. Glede na to, da gre za utemeljene razloge cit. prekoračitev, ki so tudi majhne, je nesporno odločilno, ali je bila rast osebnih dohodkov v celotni delovni organizaciji v okviru dogovorjenega obsega. Glede na to, da je bil BOD v DO v letu 1979 8.573,00 din in da je bila v letošnjem I. polletju ugotovljena rast dohodka DO v primerjavi z istim obdobjem lani 112, bi po določilih dogovora lahko znašala rast OD 114,20. Ugotovljena rast OD v tem obdobju za DO kot celoto pa znaša 109,5, kar pomeni, da smo na ravni DO v tem obdobju ostali za 4,7 „ tč. pod dogovorjeno rastjo OD. Na ravni delovne organizacije kot celote je bila tedaj v obravnavanem obdobju rast osebnih dohodkov popolnoma v okvirih določil cit. dogovora.
organiziramo ta prijateljski troboj med Dekorativno, Svilanitom in Induplati.
Predlog IO KOOS je bil, da bi to športno srečanje združili s kulturnim programom v našem domu 'in bi na ta način svečano otvonili začetek tega športnega srečanja.
»Zdrav duh v zdravem telesu!« to je staro geslo in mnenja sem, da bomo z veseljem gledali naše fante in dekleta ko se bodo borili za čim boljšo uvrstitev. Uživali bomo v veri, da smo tudi mi del njih in da si drug brez drugega težko predstavljamo uspeh, katerega si vsi želimo bodisi na tem, ali na gospodarskem področju.
Naš odbor vam želi ob tej priliki, čeprav v skromni obliki obilo razvedrila in vas vabimo, da se tega srečanja v čim večjem številu udeležite.
S tem boste dokazali, da ste soustvarjalci Titovih misli, ki jih je neštetokrat izrekel: »Majhni so veliki in skromni so bogati!«
Za IO KOOS Janez Hafner
Bliža se tovarniški praznik
novice iz obratov
Novice iz konfekcije
Prijetno je obujati spomine na dopust, na pretekle mesece, saj se človek vpraša, ali je res že pol leta za nami. In kaj bi vam ob tem trenutku povedal iz življenja v oddelku težke konfekcije?
Za popestritev dela zgovorno priča vse večje zanimanje za naše izdelke, lahko celo opazimo, da se nekateri kupci odločajo za večje količine gotovih proizvodov.
Da bi zadovoljili vse te potrebe in želje kupcev, smo tudi med kolektivnim dopustom organizirali delo v eni izmeni. Proizvodnja naših proizvodov, zlasti kontejnerjev se tako ni bistveno zmanjšala.
Zaradi veliikeea števila naročil
Posoda za vodo — kaplja
kontejnerjev bomo v prihodnje morali resneje razmišljati o razširitvi proizvodnje teh izdelkov, v porastu pa so tudi za sledeče naše izdelke: mehovi za avtobuse, transportni trakovi za obiranje hmelja, obtežil ne blazine, katere rabijo v živilski industriji, posod za vodo in seveda za že naš starejši proizvod — za koridorje in zračne hale.
Da bi vsa ta dela in naloge lahko strokovno in kvalitetno opravili, pa terja od nas zaposlenih disciplino in mnogo več razumevanja.
Polletje, katero je za nami je bilo zares pestro in da bi se proizvodnja v našem oddelku še bolj razširila, je v srednjeročnem planu nabava novega varilnega stroja in stroja za varjenje PVC obročkov. Vse to potrjuje velik interes za proizvode naše DO.
Na koncu lahko omenim problem delovne sile — kajti vedno manj nas je.
Vinko Novak
PREDILNICA
V	mesecu juliju in avgustu se je pomanjkanje vlakna še bolj zaostrilo. Vsaka pošiljka, ki jo dobimo, gre takoj v predelavo.
Konec meseca avgusta smo dobili tudi maklen vlakno, ki ga že predemo. Sedanja pošiljka je druge dolžine den. (6—110), kar bolj ustreza našim strojem. Sedaj pri miikanju in raztezanju nimamo toliko težav, predpogoj, da so gladke površine na strojih čiste, vlaga v prostoru ne sme biti višja od 60 % in temperatura 24” C.
Tudi v sukalnici prihaja do zastojev zaradi pomanjkanja preje za sukance. Večkrat smo primorani delavke poslati na redni dopust.
Med kolektivnim dopustom so se vršila večja remontna dela na mi-kalnikih. Zamenjava obrabljenih lesenih igličastih lat na pasu pri nakladalni napravi, očistile so se mikalne obloge. Na predilnih strojih smo zamenjali seperatorje, ki smo jih uspeli dobiti v tovarni Krušik Valjevo. Delavke bodo morale bolj paziti pri čiščenju in snemanju, da jih ne poškodujejo. Problemi so še z dobavo rezervnih delov in tekačev za predilne in su-kalne stroje.
Obratovodja predilnice: Tone Ručigaj
Poletno razmišljanje o delu
v tkalnici
V	tkalnici je v mesecu avgustu prišlo do zastojev v proizvodnji določenih artiklov kot so 3299, 3389 in drugi. Ta izpad je posledica neizdobavljenih vlaken in preje iz OHISA in Litije. Kljub kolektivnemu dopustu, se v tem času ni nabralo toliko več preje, da bi proizvodnja tekla nemoteno. Po kolektivnem dopustu pa je bilo večje število delavcev v bolniškem staiežu, kar je ravno tako motilo že tako okrnjeno proizvodnjo, poleg tega pa se tudi nenehno krči število zaposlenih v obratu. S prvim avgustom sta dve delavki odšli v zasluženi pokoj, eni delavki pa se je na njeno željo prenehalo delovno razmerje.
Obnovljeni del ATR tkalnice se je pokazal kot dobra naložba, posebno kar se tiče kvalitete in v količini izdelanega blaga. Asortiment izdelkov se je spremenil v obliki vzorcev in dessenov. Na brezčolniičnih statvah smo napravili tudi tri poizkuse, ki naj bi pokazali, če je možno uvožene fi-
lamente zamenjati za domače in s tem prispevati k čim manjšemu uvozu.
Omenil sem že visok bolniški stalež in s tem zastoje v proizvodnji, rad pa bi poudaril, da se moramo zavedati, da delo mora biti opravljeno, da se potek proizvodnje ne prekine in da je potrebno ta ozka grla odpravljati, ne glede na to, če te delovne naloge spadajo v naš delokrog, ali ne in da se moramo otresti miselnosti npr.: jaz sem vodja skupine, ali vzdrževalec, ali mazač, ali delavec na nekem drugem transportu in mi zato ni potrebno pobirati surovo blago, ali razkladati osnovne valje, ali nakladati kose blaga in te pripeljati iz enega mesta na drugo. Potrebno je to delo opraviti čim hitreje in čim bolje, da se v čim krajšem času vrnemo k svojim osnovnim delovnim nalogam.
Samo z vestnim in zavzetim delom bomo kos težavam, ki nas pestijo.
Drugi tak problem, ki pesti proizvodnjo, je delo doma — po domače povedano »FUŠ«. Nekateri obveznosti do tega dela, že postavljajo pred obveznosti v podjetju. Že res, da osebni dohodki niso na naj višji ravni, vendar za večino delavcev le dohodki, to se pravi osnovni del za preživljanje in ne kot trdijo popoldanski zaslužkarji, če jih tako imenujem, tisti manjši del, osnovni del pa zaslužijo doma.
Morali se bodo zavedati, da je DO tista glavna in da ta čas, ki ga prebijejo v njej ni čas za počitek med enim in drugim »fušem«.
Obratovodja tkalnice: Janez Kotnik
Novice iz oplemenitilnice v avgustu
Kolektivni dopust je za nami, za veliko večino je bil to res dopust, za nekatere člane kolektiva pa bolj naporen »šilit« kot vse leto pred tem in za tem. V mislih imam fante iz oddelka za vzdrževanje, seveda pa tudi našo »posadko« sušilno razpenjal nega stroja Artos, ki dvakrat na leto, to je v juliju in nato še v decembru zavihajo rokave in temeljito posežejo v notranjost tega stroja.
Vsak tako imenovani remont je potrebno izvleči vso verigo, jo razstaviti, izkuhati v posebni raztopini prav za to namenjenega praška, jo temeljito splakniti, nato pa še izščetkati z drateno krtačo. Seveda je potrebno tudi temeljito osnažiti tračnice, po katerih tečeta verigi, saj se v njih naberejo vlakna in nitke pomešane z oljem, s katerim verigo mažemo, kar vse se pri visokih temperaturah tako zapeče, da je potrebno kar precej (nadaljevanje na 12. str.)
novice iz obratov
(nadaljevanje z 11. str.) moči in vztrajnosti, da se vse temeljito odstrani. Poleg tega je treba s sesalcem očistiti notranjost sušilnih komor in do koder se lahko po trebuhu priplazijo, tudi umijejo notranjost s krpami namočenimi v bencin. Potrebno je očistiti tudi ohišje stroja, strop nad strojem, fulard in na koncu tudi tla okrog stroja. Med tem časom so letos električarji demontirali stropni ventilator, ker so domnevali, da se je v njem nabralo v vseh teh letih obratovanja stroja precej nečistoč 'in da je to vzrok, da se nam od lanskoletnega remonta v juliju ves čas obratovanja stroja kadi iz prve sušilne komore modrikast dim nazaj v prostor, namesto da bi ga ventilator vlekel ven. Posledica tega je, da je v zgornji etaži stroja, kadar delamo s smrdljivimi apreturami ali kondenziramo, zelo težko zdržati, seveda pa se ta slab zrak širi nato v ostali prostor okrog Artosa. Poleg tega se nam pretirano onesnažujejo zunanji deli stroja z vlakni, katera pridejo iz komore skupaj s slabim zrakom.
Žal letošnja demontaža ventilatorja ni dala zaželenega uspeha, tako da smo še vedno pred uganko, zakaj se nam že eno leto kadi iz prve komore, pred tem pa je bilo vsa leta dobro.
ZAHVALA
Ob boleči, mnogo prerani izgubi mojega ljubega sina
ŠARC ANDREJA
se iskreno zahvaljujem mojim sodelavcem za podarjeno cvetje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter za vsa izrečena sožalja.
Zofi Šarc
ZAHVALA
Ob smrti moje mame ŠTEFANIJE VIDMAR se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz tehničnega sektorja za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
žalujoča hčerka Marjana Zupan
Pred vrati je jesen, toda streha v obeh novih halah aplemenitilnice in tudi v veznem hodniku še vedno spušča. Nedavno tega so streho po »šivih« zakitali s 'silikonskim kitom, toda rezultat je še vedno isti. Streha pušča že vsa leta, kar obstaja, toda v začetku se je to dogajalo le ob velikih nalivih, sedaj pa že nekaj časa pušča tudi če pada le rahel dež.
V oplemenitilnici nas pestijo tudi še druge težave, saj nam je novi zmanjšani režim uvoza kemikalij krepko izpraznil »skladišče barv in kemikalij«. Pozna se nam tudi, da ni nekaterih prej, saj nam barvalni aparat JET že nekaj časa stoji, ker ni blaga, katerega barvamo na tem stroju.
Trenutno je ustavljen tudi ves uvoz rezervnih delov, seveda pa na domačem tržišču preskrba tudi šepa, tako npr. mi v vsej Jugoslaviji možno dobiti pločevine, iz katere nam bi izdelali nove grelce za plastificirni stroj v kleti predilnice in seveda tudi za stari sušilno razpenjalni stroj, na katerem pla-stifiiciramo blago. Na tem stroju vsled dotrajanih grelcev dosegamo temperaturo le 50° C in je razumljivo, da se nam blago pni tej temperaturi ne more kvalitetno obdelati.
Kham Katja
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega očeta
DRINJAK MATIJE se	iskreno	zahvaljujem
vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje. Posebej hvala članom strokovnega	kolegija, sodelavcem
TOZD Maloprodaja in komercialnega sektorja za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoča hčerka Fanika Zajec
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moje drage mame
PETERC KATARINE
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem konfekcije Radomlje za izrečeno sožalje, za lepo cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Marija Kovič
PRIČELI BOMO Z AKCIJO »TISOČ DELAVCEV — SODELAVCEV«
O maju gre glas, da je mesec mladosti, mladost pa označuje polet — tudi delovni.
Zato je morda pravšnja odločitev, da se je s 1. majem za-: čela akcija »Tisoč delavcev — sodelavcev«.
V nekaterih drugih delovnih ; organizacijah so z njo že uspeš- i no pričeli, ponekod se še malo | zatika. Sprejeta je bila kot po- j membna politična akcija sZoven- | skih sindikatov.
To je eden od načinov, da bodo naši delovni ljudje čim bolje obveščeni, saj je prav to temeljni pogoj vsakega odločanja. Seveda pa ni dovolj, da je delavec j | le obveščen, to je, da je objekt i i odločanja, ampak mora v tem procesu obveščanja tudi sam ak-! tivno sodelovati kot informator.
Vse to je upošteval Republiški svet zveze sindikatov, ko je na pobudo, ki je prišla s strani urednikov glasil v OZD pripra- ; ; vil in začel z akcijo »TISOČ DELAVCEV — SODELAVCEV«, ki ima poleg naštetih še naslednje naloge: zagotavljanje temeljne obveščenosti delavcev, dviganje kulturne pisane in govorjene besede, samoupravnega dogovarjanja in odločanja, bogatenje izkušenj družbenopolitičnega dela, poživitev delovanja sistema informiranja in drugo.
Tako, dragi člani kolektiva, pričeli smo z zbiranjem novih | sodelavcev našega glasila.
Znak, ki smo ga objavili, predstavlja simbol te akcije, ta znak pa je tudi podlaga za izdelavo posebne značke, ki jo bodo j dobili vsi novi delavci — sodelavci.
Pričakujemo vašo pripravljenost za sodelovanje — zavedati se morate, da je uspeh akcije odvisen od nas samih. Z angažiranim pisanjem o konkretnih i razmerah pri nas bomo veliko ' prispevali k zares dobri obve-| ščenosti vseh članov kolektiva.
A. L.
Izhodišča za akcijo HNNP v letu 1980
Iz ocene, ki jo je sprejela OK SZDL o akcij i »Nič nas ne sme presenetiti« (v nadaljnjem besedilu NNNP) v letu 1979, lahko ugotovimo, da je akcija uspela in dala vrsto pomembnih rezultatov pni krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in še zla-lti pri usposabljanju delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih in drugih subjektov za izvajanje nalog SLO in DS. Akcija je po svoji vsebini in oblikah delovanja SZDL presegla pričakovanja in se v praksi potrdila kot pomembna oblika preverjajna celotne družbene organiziranosti, pripravljenosti in praktične usposobljenosti za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Bistveno je prispevala k podružbljanju tega področja lin s tem k utrjevanju obrambne sposobnosti in varnosti SRS in Jugoslavije, pa tudi k splošni stabilnosti družbenega razvoja.
Široka družbenopolitična aktivnost vseh subjektov s področja splošne ljudske obrambe dn družbene samozaščite ter njen izrazit frontovski značaj (množičnost vključevanja delovnih ljudi in občanov ter vključenost vseh struktur od krajevne skupnosti do republike) tudi potrjuje sposobnost SZDL, da s politično mobilizacijo aktivira množično angažiranje množic in vseh najširših in najodgovornejših družbenih sil in subjektov v pripravah za vodenje splošne obrambne vojne in zaščito pridobitev socialistične revolucije.
V akciji pa se je pokazalo, da ponekod srečujemo še vrsto slabosti. Tako je ponekod očitno, da nekateri subjekti niso dovolj oziroma so neustrezno organizirani, da so med seboj premalo usklajeni. Pomanjkljivosti se kažejo Judi glede usposabljanja za množičen oborožen boj in druge oblike odpora, za izvajanje samozaščitne in druž-beno-samozaščitne dejavnosti, glede vključenosti slehernega občana v izvajanje nalog splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Tudi materializacija obrambnih in samozaščitnih priprav ni zadostna, še vedno pa ni dovolj učinkovita informativno-propagandna dejavnost. V pripravah se je poleg tega pokazalo, da so ljudje izredno občutljivi zlasti ob tistih vprašanjih, ki bi, četudi za krajši čas, povzročili motnje v normalnem toku življenja.
Upoštevajoč dosedanje izkušnje in sprejeta politična stališča kongresov ZKS in ZKJ ter skupščine SRS je RK SZDL opredelila osnovna izhodišča in cilje.
Akcija ima politično-mobilizacij-ski pomen in naj prispeva k:
—	ustrezni organiziranosti delovnih ljudi in občanov in odgovornemu ter doslednemu izpolnjevanju nalog v vseh oblikah povezovanja in združevanja,
—	informiranju o konceptu SLO, o mednarodni in notranji politični
situaciji,
—	politiki ekonomske stabilizacije ter razvijanju samoupravnih družbenih odnosov,
—	uveljavljanju obrambnih priprav kot sestavni del srednjeroč-
10 LET SLUŽBOVANJA_____________
1.	SUZANA KOTNIK, predilnica,
2.	EVGEN SMODIŠ, voz. viličarja,
3.	CIRILA KAVČIČ, sukalnica,
4.	MARIJA KVEDER, sukalnica,
5.	CVETKA PROSENC, sukalnica,
6.	FRANČIŠKA ROKAVEC, sukalnica,
7.	HELENA GROJZDEK, pripravljalnica,
8.	FRANČIŠKA MAROLT, pripravljalnica,
9.	CIRIL OREHEK, skladišče preje,
10.	MIRA POGAČAR, pripravljalnica,
11.	LJUDMILA SVETLIN, pripravljalnica,
12.	ALBINA TEMLIN, pripravljalnica,
13.	FRANCKA GABROVEC, tkalnica,
14.	VIKA HAFNER, tkalnica,
15.	MARTA MAL, tkalnica,
16.	ANTON PROSENC, tkalnica,
17.	STANE RODE, tkalnica,
18.	HABIB SEKIRACA, tkalnica,
19.	IVANKA LEDERER, oplemen.,
20.	FILIP GRILJ, vzdrževanje,
21.	ANTON JURACIČ, vzdrževanje,
22.	MIHAEL KRALJ, elektrikar,
23.	FRANC LONČAR, elektrikar,
24.	IVAN ŠOLTIC, zidar
20 LET SLUŽBOVANJA
1.	ANA RAHNE, predilnica,
2.	MARIJA RUSJAN, predilnica,
3.	JOŽEFA TRAMTE, sukalnica,
4.	MARIJA KISELAK, tkalnica,
5.	IVKA FERENCEK, tkalnica,
6.	KAROLINA LEMUT, tkalnica,
7.	GABRIJELA OŠTIR, tkalnica,
8.	MARIJA RAHNE, tkalnica,
9.	STANE JERMAN, oplemen.,
10.	KRISTINA PEČNIK, opleme-nitilnica,
11.	FRANC MARINČEK, vzdrževanje.
30 LET SLUŽBOVANJA
1.	JANEZ BARTOL, predilnica,
2.	ANTONIJA CUK, sukalnica,
3.	JOŽICA ZABAVNIK, pripravljalnica,
4.	SLAVKO HRIBOVŠEK, tkalnica,
5.	IVANKA JEREB, tkalnica,
6.	CECILIJA PIRNAT, tkalnica,
7.	FRANCKA RUSJAN, tkalnica,
8.	PAVLA KONCILJA, pripravljalnica,
9.	AVGUST OREHEK, nočni čuvaj.
nih načrtov vseh nosilcev planiranja,
— zagotoviti zadostne materialne rezervne in primerne zaloge hrane v gospodinjstvih.
(nadaljevanje na 15. str.)
10 LET SLUŽBOVANJA________
1.	VIDA KOŽELJ,
2.	MARIJA VRHOVNIK,
20 LET SLUŽBOVANJA________
1.	MARIJA MALEŽ.
TOZD KONFEKCIJA
10 LET SLUŽBOVANJA________
1.	MARJANA BULIC, konf. Radomlje,
2.	IVANKA BURGAR, konf. Men-geš,
3.	’ MARGARETA KUŠAR, konf. Mengeš,
4.	MIHA BULIC, težka konf.,
5.	PAVLA FARIČ, kov. konstr.,
6.	KONRAD FERLIČ, kov. konstrukcije,
7.	VESNA JUHANT, kov. konstr.,
8.	ANA SEMPRIMOŽNIK, kov. konstrukcije.
20 LET SLUŽBOVANJA________
1.	MARIJA JUDEŽ, konf. Radomlje,
2.	ZORA MIKAC, konf. Radomlje,
3.	JOŽEFA KIMOVEC, konf. Men-geš,
4.	' PAVLA TOPOLOVEC, konf. Ra domlje.
30 LET SLUŽBOVANJA________
1.	FRANC BERGANT, konf. Mengeš,
2.	IVANA BOREC, konf. Mengeš.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
10 LET SLUŽBOVANJA________
1.	MIRJANA JOKIC, komerc. sektor,
2.	AMALIJA MAROLT, komerc. sektor
3.	dipl. ing. KAROLINA PUHAN, razvojni sektor,
4.	ALOJZ PUŠLAR, služba za gosp. z osn. sred.,
5.	MAJDA ŠOŠTARIČ, EOP,
6.	MARJAN VRHOVNIK, EOP.
20 LET SLUŽBOVANJA________
1. DANICA BLEJC, EOP.
30 LET SLUŽBOVANJA________
1.	dipl. ing. SREČO BERGANT, direktor DO,
2.	ing. FRANC JERAJ, šef. tehn. sektorja,
3.	FRANC RIHTAR, tehnolog.
Letošnji jubilanti
TOZD PROIZVODNJA
TOZD MALOPRODAJA
Nesreče pri delu
V	času od 1. januarja 1980 do 30. avgusta 1980 so se v zvezi z delom pripetile naslednje poškodbe:
Ponesrečenci so bili iz naslednjih OE:
OE TKALNICA:
Pestotnik Daniel
Pari popravilu stroja se je s kladivom udaril na palec leve roke. (Težja poškodba — 9 dni bolniškega staleža).
Horvat Marija
Pni vezanju osnove si je s konico Škarij vbodla v prst levega sredinca za noht. (Lažja poškodba — 7 dni bolniškega staleža).
OE PRIPRAVLJALNICA
Črne Alojz
Pni prevozu preje iz nove barvarne, je v veznem hodniku zaradi mokrih tal padel lin :si poškodoval desno roko v zapestju. (Težja poškodba — 34 dni bolniškega staleža).
OE OPLEMENITILNICA
Jug Stane
Pri nakladanju navitkov na vložek mu je zdrsnila noga ob paleti in se je z roko ujel na zaboj, pri tem pa si je poškodoval desni mezinec. (Težja poškodba — 17 dni bolniškega staleža).
Stopar Francka
V	novi barvarni ji je na mokrih ploščicah spodrsnilo in si je pri padcu poškodovala desni kolk. (Težja poškodba — 26 dni bolniškega staleža).
Begič Nuraga
Pri jemanju navitkov iz centrifuge, je treba sneti navitke iz železnih palic. Ker je šel navitek težko iz palice, mu je spodrsnilo in si je s koncem palice porezal desno roko. (Lažja poškodba — 3 dni bolniškega staleža).
OE VZDRŽEVANJE
Urbanija Drago
Pri menjavi flourescenčnih žarnic, je pri natikovanju obročka za pritrditev žarnice na svetilko, razneslo žarnico in se je pri tem sunil v prst in si ga porezal. (Težja poškodba — 9 dni bolniškega staleža).
Kobilica Jože
Pri obdelavi lesa na skobelnem stroju je verjetno prišla med valj in rezilo trska, ki se mu je zadrla v kazalec desne roke. (Težja poškodba — 9 dni bolniškega staleža).
Švigelj Franc
Pni prehodu pod čistilci za pepel v kotlarni je zadel v ročico in si poškodoval teme glave. (Težja poškodba — 11 dni bolniškega staleža).
OE KONFEKCIJA RADOMLJE OE MENGEŠ
Urbanija Anica
Pri prenašanju bale blaga s sodelavcem, ji je klecnila leva noga liin je zaradi tega padla ter si poškodovala nogo v gležnju — zvin. (Lažja poškodba — 4 dni bolniškega staleža).
Pust Anica
Pri prenašanju šotorov ji je klecnila noga, zaradi itega je dobila izpah desne noge. (Lažja poškodba — 5 dni bolniškega staleža).
Grilj Pepca
Pri šivanju šotora se je zlomila igla na šivalnem stroju in ji je kazalec leve roke prišel pod iglo — vbod z iglo. (Težja poškodba — 9 dni bolniškega staleža).
Andrej ka Alfonz
Na stiskalnici je menjal orodje, pri tem pa je zadel ob živ rob stiskalnice in si je porezal palec leve roke. (Lažja poškodba — 6 dni bolniškega staleža).
V istem intervalu je imel tov. Andrej ka Alfonz še eno nesrečo pri popravilu stiskalnice. Pri montaži jermena na stiskalnici mu je stisnilo mezinec leve roke. (bolniška še ni končana).
OE MOKRONOG
Borštnar Frančiška
Pri šivanju na stroju ji je igla prebodla kazalec desne roke. (Lažja poškodba —• 4 dni bolniškega staleža).
Bec Marija
Pri šivanju na šivalnem stroju se je zlomila igla in se je zabodla v kazalec na levi roki. (Lažja poškodba — 4 dni bolniškega staleža.
Ogrinc Joži
Ko je šla po blago na polico, se je vrezala na železni konstrukciji police v roko. (Težja poškodba — 10 dni bolniškega staleža).
OE RESTAVRACIJA
Ilič Vladimir
Pri pluženju snega na dvorišču z ročnim motornim plugom mu je sneg oviral pravilno usmeritev pluga, tako da ga je potisnil ob steno in mu poškodoval dlan desne iroke
—	močna oteklina. (Lažja poškodba
—	7 dni bolniškega staleža).
Juhant Monika
Pri odpiranju vroče vode pri boj-lerju si je poparila desno roko. (Lažja poškodba — 5 dni bolniške).
Lovriša Štefan
Pri pomivanju posode se je zdrobila skodelica, zaradi tega si je poškodoval kazalec desne roke. (Težja poškodba — bolniška še ni končana).
Hafner Slavi
Pri odpiranju kotla za hrano si je poparila desno roko. (Težja poškodba — 8 dni bolniškega staleža).
Na poti iz službe in v službo so bili poškodovani naslednji delavci:
OE Tkalnica: Kramberger Francka, Miitrevska Spasija, Sekirača Ha-bib, Ivkovska Milica, Kern Zinka.
OE pripravljalnica:	Videmšek
Ivanka
OE vzdrževanje: Kobilica Jože
OE Konfekcija Radomlje: Zabret Mii lan
OE konfekcija Mengeš:	Habat
Vida
dipl. ing. Ismeta Nikolič
V šivalnici TOZD Maloprodaja so konfekcionirali zavese za izvoz
obvestila iz kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
1.	Topič Mile, elektro vajenec, vstopil 1. 8. 1980,
2.	Berdajs Marjan, transp. delavec, vstopil 7. 8. 1980,
3.	Narobe Vojko, čišč. strojev, vstopil 11. 8. 1980,
4.	Vertovec Pavel, transp. delavec, vstopil 11. 8. 1980.
TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI
Vstopov ni bilo.
Izstop:
1. Opalički Zdenko, strežba, izstopil 25. 8. 1980.
TOZD MALOPRODAJA
Ni bilo sprememb.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Ni bilo sprememb.
POROČILI SO SE:
1.	KOVAČIČ Alojzija, konf. šivilja,, poročena SMOLIČ,
2.	MARAVIč Vesna, korespon-dent, poročena LAH.
Iskrene čestitke!
Izstopi:
L Lemut Karolina, čišč. sur. tkanin, izstopila 31. 7. 1980,
2.	dipl. ing. Janez Pezdir, vodja TOZD, izstopil 15. 8. 1980,
3.	Hribar Anica, previjanje v predilnici, izstopila 30. 8. 1980,
4.	Garvanovič Rasima, dvojenje, izstopila 30. 8. 1980,
5.	Hafner Vika, tkanje tkanin, izstopila 30. 8. 1980,
TOZD KONFEKCIJA
Vstopov ni bilo.
Izstop:
L Okoren Franc, ključavničar, izstopil 11. 8. 1980.
Izhodišča za akcijo NNNP v letu 1980
(nadaljevanje s 13. strani)
Časovna opredelitev aktivnosti:
—	do 30. septembra 1980 je v vseh KS, TOZD in drugih delovnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih s področja gospodarstva in negospodarstva, družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih, ter družbenopolitičnih skupnostih in njihovih organih in organizacijah izdelati program aktivnosti izvajanja nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na osnovi teh izhodišč,
—	od 1. oktobra dalje je intenzivno izvajati oblike usposabljanja delovnih ljudi in občanov in vseh ostalih subjektov družbene organiziranosti ter izvajati druge aktivnosti iz sprejetega programa,
—	do L marca 1981 je v občinah oz. na nivoju medobčinskih svetov sprejeti na osnovi varnostnih in vojnopolitičnih ocen ter globalnih usmeritev predpostavke, na podlagi katerih bo potekalo praktično preverjanje usposobljenosti. V okviru predpostavk je konkretno opredeliti in uskladiti aktivnosti, ki jih bodo v času preverjanja izvajale posamezne temeljne samoupravne in druge skupnosti te>r združenja občanov,
—	preverjanje usposobljnosli na podlagi predpostavk se izvaja v
mesecu aprilu in maju 1981.
Poročilo o gibanju 00 za julij 1980
Vrednost točke za tretje tromesečje ostane na isti višini v btto vrednosti din 0,065.
Povprečni izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD Proizvodnja din 6.806.— TOZD Maloprodaja din 7.277.— TOZD Restavracija in počitniški domovi din 7.967.—
TOZD Konfekcija din 6.751.— Delovna skupost skupnih služb din 9.088.—
Pregled osebnih dohodkov za mesec julij za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del oz. nalog:
Razred	TOZD proizv.	TOZD Malop.		TOZD Rest.		TOZD Konf.		DSSS
4500—5000	14			1		31		3
5000—5500	27					31		8
5500—6000	89					41		7
6000—6500	114	8		4		48		9
6500—7000	116	8		2		43		16
7000—7500	54	3		2		17		9
7500—8000	31			4		10		10
BOOO—9000	37			4		21		18
9000—10000	20			2		5		16
nad 10000	16	3		2		16		48
skupaj	518	22		21		263		144
najnižji OD	4579	6215		4924		4544		4735
naj višji OD	14967	12861		14885		21850		19916
povprečni OD	6806	7277		7967		6751		9088
	Bolniški izostanki v	mesecu juliju 1980						
TOZD	To o	~- a	'o	_ S	2	5- >	ti	> 2	go <0	*-<	£1	Izost. radi nesreč v %	Izost. radi nege dr. čl. v %	Izost. radi spremstva v %	Izost. radi nos. in por. v %	Izost. radi pod. por. d. v %	Skupaj v %	Skupaj izpad, ure
Proiz. izd. iz sint. \daken	533	5,00	0,18	0.48	0,07	0,61	1,31	7.65	7.498
Indust. prodaj.	23	1,47					4,35	5.82	253
Restav. in domovi	22	7,40	0,84	0,67				8,91	371
Konfekcija	282	5,57	0,15	1,19	0,13	1,77	2,48	11,29	5.862
Delovna skupnost skupnih služb	148	2,19		0,09		1,23	1,23	4,74	1.292
Povprečni	bolniški	izostanki za	celotno	Izostanki radi	bolezni	5,40	%
podjetje:	Zaposlenih	1.008 delavcev	in	izostanki radi	nesreč	0,15	%
3 vajenci	Izostanki radi noseč
in poroda	1,00	%
Izost. radi pod. por. dop.	1.67	%
Skupaj	8,22 %
Nagradna križanka

m»/a
armada
srn
?E S ¥> Šfvo
PAucKKt
KHBZ
Pono*/ija
h Hit Altu

MA KOŠKI KRALJ
?oi »Rac
SP/
( or to i ko)


STAt/PAKt* v ZDA
?xirrns
MED* OB.GAMI.
IZRAEL
parla-
n£VT
(okraj s)
ETA »O L
kAI/J
Dalmaciji
FR A* c VEL EPS c
6LAS
GRADCA

tRaisi/ata
Pok raji
v*£Tl Wh.
O Z A Ficka PRIKAZ
AH l VEZ.
Sove'** tfi

A t>Ec EDE
Mf hi ija
jvtR. z Atu

SO*RA2.
ŠEIE2A
S ka a'Din/.
zah. HtoeZ
A vaz,
UTE Z
k Za l j
ITAKE
J OMAK p K ED TROJO
PlEDLOO

BZAT
A/A
/Ht
AmoH-KaJn


Polotoka
Ki A J a/a
PR ir A iEkJSKR
ArASPRor-CRD
mEhadua
SHRT
HTAH-ZAiKO
RADIJ
ZeZTou CEL J
?R UTA H J AR°
Radij
ocl
UST
t o trn g k/A
PR E PL a g
t

Podelili bomo tri nagrade: 1. nagrada 300,00 din. 2. nagrada 200,00 diin. 3. nagrada 100,00 din. Rešitve oddajte do 25. septembra v komercialnem oddelku pni tov. Ani Lajevec.
Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠE-VIC, Ana LAJEVEC (urednik), Otmar LIPOVŠEK, Janez KOSMAČ, Cilka MRDJENOVIC, Ingo PAS, Alojz PUSLAR, Matjaž PAVLIN, Janko UKMAR, Anton VIDENŠEK, Majda VRHOVNIK. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974).