Leto XXXI Ljubljana, 11. maj 1989 Številka 372 Od oktobra lani do aprila letos, je bilo v Vrhovem v hidroelektrarno vSrajenih vsak mesec po 7.000 prostorninskih metrov betona. Gradisove! dosegli najvišjo projektirano koto Uspeh na HE Vrhovo Graditelji glavnega proizvodnega objekta bodoče HE Vrhovo, prve v načr-,0vani verigi sedmih hidroelektrarn na spodnji Savi in ta čas edini v gradnji, 80 v aprilskem finišu znova prijetno presenetili. Pred praznikom dela so do-SegH najvišjo projektirano koto objekta in praktično že izpolnili pred pričetkom gradnje dano obljubo, da bodo objekt zgradili v roku. Potem ko so v vsem času gradnje redno in pravočasno izpolnjevali Vrnesne roke in faze del, je zdaj že na dlani, da jim je z dobro organiza-c'i°, vestnim delom, sodobnimi teh-n°'oškimi prijemi in tudi nekaj sreče z vremenskimi razmerami uspel pra-v' podvig z mednarodno veljavo. Dela, za katera so se obvezali, da bh bodo opravili v 19 mesecih, bodo končali celo nekaj tednov prej, od °Pravljenega izkopa in vgraditve Prvih betonov ter do postavitve smrečice na doseženi najvišji koti pa J® minilo vsega dobrih 10 mesecev! Ob tem mejniku, ko graditelji predajajo glavni objekt montažerjem, se je na gradbišču zvrstilo več delegacij, med obiskovalci pa sta bila tudi Milan Kučan in Dušan Šinigoj s sodelavci. Organiziran je bil tudi ogled s tiskovno konferenco za novinarje, podatke, ki smo jih uporabili za daljši zapis - objavljamo ga na 5. strani -pa so posredovali glavni direktor SEL Jure Brguljan, zastopnik investitorja Janez Nučič iz Smelta in Željko Petovar iz Gradisa. Priprave na reorganizacijo Gradisa Posvet DPO v Ankaranu Posvet družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov Gradisa je potekal 21. in 22. aprila v počitniškem domu v Ankaranu. Na posvetu so sodelovali tudi zunanji predavatelji in sicer mag. Drago Mežnar, Sonja Lokar in Rajko Lesjak. O položaju v delovni organizaciji so, vsak za svoje področje, poročali člani poslovodnega odbora, poročilo o odgovornosti pa je podala samoupravna delavska kontrola, o bodoči organiziranosti Gradisa pa Posebna komisija. Več o posvetu preberite na 2. strani. C. P. Prvomajski nagrajenec dela_ Inž. Stanislav Fidler Med tridesetimi delavci iz vseh koncev Jugoslavije, ki so 26. aprila v palači federacije v Beogradu prejeli prvomajske nagrade dela, je bil tudi inž. Stanislav Fidler, direktor Gradisovega tozda Strojno prometni obrat. Ta tradicionalna, visoka družbena priznanja so delavci prejeli za izjemne uspehe in dosežke na področju inovativnosti, racionalizacij, izboljšanja kakovosti in produktivnosti dela. Nagrade je podeljeval predsednik skupščine SFRJ Dušan Popovski. »Nagrado razumem tudi kot priznanje tozdu Strojno prometni obrat in delovni organizaciji Gradis. Če ni pripravljenosti, da bi ideje in znanje v kolektivu sprejeli, tudi ni in ne more biti dobrih V Nova avtobusna postaja v Mariboru in delno prenovljena železniška postaja v Ljubljani Uspešno opravljeno delo rezultatov,« je dejal Stanislav Fidler. Podrobneje ga predstavljamo na 3. strani. n D V Ljubljani smo prejšnji mesec predali investitorju. Železniškem gospodarstvu Ljubljana, delno prenovljeno potniško postajo, v Mariboru pa so »odprli vrata« nove avtobusne postaje. Oba objekta sta še kako pomembna v posodobitvi javnega potniškega prometa in predstavljata pomembni pridobitvi za obe mesti. Na postajo bodo Ljubljančani lahko upravičeno ponosni. Prenovljeni del ljubljanske železniške postaje imenujejo mestna sprejemna dvorana in je začasno namenjen prodaji vozovnic, ko pa bo v celoti obnovljena sedanja železniška postaja, in ko bo zgrajena nova. bo v tej dvorani mogoče dobiti vse informacije o Ljubljani. Mariborska avtobusna postaja je bila na voljo za ogled le štiri ure. pa si jo je kljub temu ogledalo veliko število Mariborčanov. Cez dva meseca, ko bo stekel promet tudi po hitri cesti skozi Maribor, bo postaja pričela tudi funkcionalno obratovati. O obeh objektih obširneje pišemo na 4. strani. C. P. Posvet vodstev DPO in samoupravnih organov o organiziranosti in aktualnem dogajanju »Gradis naj ne bo konfederacija, ampak čvrsta in učinkovita federacija« Sprememba zakonodaje, predvsem sprejetje Zakona o podjetjih, priprave na reorganizacijo Gradisa in živahno dogajanje na jugoslovanski politični sceni so bili razlogi, da so se vodstva družbenopolitičnih organizacij Gradisa v sodelovanju s Centrom za izobraževanje odločila za organizacijo posveta o teh temah. Od prejšnjega takega posveta je preteklo že pet let, v tem času pa se je zamenjala večina vodstev družbenopolitičnih organizacij v Gradisu in vodstev samoupravnih organov tozdov in delovne organizacije. To je bil še dodaten razlog za organizacijo posveta, saj je za dobro delo na teh področjih pomembna tudi čim boljša seznanjenost s tekočim dogajanjem v Gradisu in družbi. Posvet je potekal 21. in 22. aprila 1989 v počitniškem domu Gradisa v Ankaranu, udeležilo pa se ga je več kot 60 gradisovcev, povabljeni razpravljale! pa so bili Sonja Lokar, izvršna sekretarka v CK ZK Slovenije, magister Drago Mežnar, svetovalec izvršnega odbora pri Gospodarski zbornici Slovenije ter Rajko Lesjak, sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Udeležence posveta so uvodoma pozdravili Andrej Drobnič, namestnik predsednika konference OO ZK Gradisa, ki je predstavil program posveta in dnevni red, Franc Plazar, direktor tozda GE Koper, ki je izrazil željo, da bi posvet razbistril vizijo bodoče organiziranosti Gradisa ter Franc Kositer, predsednik PO DO GIP Gradis. Vekoslav Pečnik, podpredsednik PO DO je udeležence posveta seznanil s poslovanjem Gradisa v lanskem letu, s finančno konsolidacijo Gradisa in izgubah v posameznih tozdih v preteklem letu. Menil je, da so težave nastale tudi zaradi ohlapne organiziranosti Gradisa. Rezultat v celoti pa je bil lani primeren in je realno dobro izhodišče za letos. • Tone Zaletelj, podpredsednik PO DO je govoril o angažiranosti Gradisa v letošnjem letu. Povedal je, da bo potrebno doseči skupni prihodek v višini 1140 milijard din (lani smo dosegli 370 milijard din). I. aprila letos je bilo pridobljenih že 44 odstotkov potrebnih del. kar je približno toliko kot lani v tem času. Manjši tozdi so letos bolje angažirani kot veliki. V gradbeništvu je preveč zaposlenih, konkurenca je izredno velika in včasih tudi nelojalna. Letos smo sicer izgubili nekaj licitacij, vendar je to običajen pojav in ga ni potrebno potencirati, saj delamo mnogo pomembnih objektov. Franc Kositer je spregovoril o problemih Gradisove strojegradnje in tujine. Sanacija KO Maribor je v teku, vendar jamstva za uspeh seveda ni, saj je strojegradnja povsod v težavah. Problem ni toliko v tekočem poslovanju kot v nelikvidnosti in visoki stopnji zadolženosti. Možne so dodatne težave zaradi bodočih ukrepov zvezne vlade. Največ možnosti ža uspešen izhod iz težav strojegradnje je, po njegovem mnenju, v izvozu njihovih izdelkov. Delo v arabskih državah je fizično zaključeno že nekaj let, finančno pa še ni. Odprto je ostalo vprašanje končnega obračuna. Povsem drugače je z delovno enoto v Frankfurtu, ki posluje dobro. V zadnjem času si intenzivno prizadevamo priti na vzhodnoevropsko tržišče (Sovjetka zveza, ČSSR). Vekoslav Pečnik je dodal, da se mora strojegradnja postaviti na lastne noge, tako kot so se pokrivale izgube v preteklosti, se ne morejo več, saj je gradbeništvo v hudi krizi in delovna organizacija ne more večno pomagati. Tudi tozdi so sami povedali, da je njihove pomoči konec, zato morajo biti rezultati KO Maribor ugodni že ob polletju. Izrečena so bila tudi drugačna mnenja, češ da si Gradis ne sme dovoliti še enih KO Ljubljana, sanacija KO Maribor pa ne sme biti likvidacija ter še, da bi jamstva za uspeh le morala biti. Začasnemu kolektivnemu poslovodnemu odboru pa je potrebno pomagati, ker so člani prišli od zunaj in ne morejo tako hitro spremeniti razmer. Najpomembnejša tema posveta je bila o reorganizaciji Gradisa. DPO so posredni nosilci aktivnosti v tozdih in njihova naloga je. da omogočijo široko razpravo o reorganizaciji. Žarko Slabe, predsednik komisije DO za reorganizacijo GIP Gradis, je menil, da je posvet o reorganizaciji morda nekoliko preuranjen, saj mnogo stvari še ni dorečenih. Reor-gaizacija mora doprinesti k dolgoročnim ciljem Gradisa: povečanju proizvodnje z manjšim številom zaposlenih, poenotenju tehnoloških postopkov in materialov, povečanju tržnega deleža Gradisa, zmanjšanju rizika pri poslovanju. Da bi ugotovili stališča tozdov o reorganizaciji je bil poslan v tozde vprašalnik, odziv pa ni bil ravno dober - tri dni po roku še 90 odstotkov vprašalnikov ni bilo vrnjenih, s takim odnosom do reorganizacije jo bo težko izvesti pravočasno. Razpravljale! so nasploh menili, da je za poglobljeno razpravo o reorganizaciji še prezgodaj, ker še ni iz- Udeleženci posveta v Ankaranu pravljalcem. delanih konkretnih predlogov in ker so v tozdih premalo seznanjeni z njo in zato širše razprave o reorganizaciji še ni bilo. Udeleženci posveta so se pogovarjali tudi o bodoči vlogi, položaju in organiziranosti Gradisove Interne banke, saj Zakon o podjetjih interne banke ukinja. Ukinja tudi samoupravno delavsko kontrolo, ki pa v Gradisu še nikoli ni imela toliko dela kot v zadnjem času. • Predsednik samoupravne delavske kontrole delovne organizacije Miran Terčič, je pojasnil, da imajo težave pri delu tudi zato, ker nekateri ne želijo sodelovati. Problem odgovornosti je povezan s slabo organizacijo. Če bo nova organiziranost dobra, samoupravna delavska kontrola res ne bo potrebna. Se nekaj misli iz razprav: sama reorganizacija ne bo rešila problemov, da bi se približali Evropi je potrebno spremeniti način razmišljanja in dela; reorganizacija ni jamstvo, da v bodoče ne bo več težav, že s sedanjo organiziranostjo bi lahko bili rezultati boljši; pred očmi je potrebno imeti ekonomske učinke, ne pa reorganizacijo ko tako; reorganizacija ne sme biti delana po meri posameznikov ali skupin; ne smemo razbijati Gradisa, najti je potrebno obliko, ki bo ekonomsko najbolj uspešna, ki bo dala največji dobiček; smo za močan Gradis, ne za delitve, ne za regijska podjetja. O reorganizaciji je spregovoril tudi Franc Kositer. Menil je, da naj odgovor o Gradisu v bodočnosti da stroka. Želel je, da naj bo to, kar potrebujemo in kar si želimo v Gradisu, čim bolj skladno. Vsekakor pa izboljšanja ne bomo dosegli brez resnih sprememb, ki bodo prizadele tudi osebne interese. Gradis pa naj ne bo »konfederacija, ampak čvrsta in učinkovita federacija«. Mnoga vprašanja o možnih oblikah bodoče organiziranosti je razjasnil magister Drago Mežnar, svetova- so z zanimanjem prisluhnili raz- lec pri GZ Slovenije, ki je predaval o položaju družbenega podjetja v okviru Zakona o podjetjih. Predvsem je pojasnjeval razliko med združenim podjetjem in sestavljenim podjetjem, kot ga določa nova zakonodaja. Udeleženci posveta so sprejeli tudi nekaj zaključkov oziroma smernic za reorganizacijo Gradisa ter zahtevo za proučitev možnosti obstoja in dela Kovinskih obratov Maribor. Zaključke objavljamo posebej na 3. strani. Druga tema posveta je bila razprava o prenovi sindikata. O njej je uvodoma spregovoril Rajko Lesjak, sekretar republiškega sveta ZSS. Sindikat po mnenju republiškega sveta, ki temelji na zahtevah delavcev, ne sme biti več podaljšana roka države, ampak avtonomna, svobodna organizacija z zmanjšanim, vendar poglobljenim obsegom del. p** Sonja Lokar, izvršna sekretarka v CK ZKS, je odgovarjala na pripravljena vprašanja o razmerah in dogajanju v republiki in federaciji, zatem pa se je o aktualnih dogajanjih razvila še živahna razprava. Andrej Drobnič je posvet zaključil z upanjem, da so prisotni dobili primerno širok obseg informacij o reorganizaciji Gradisa, o novi zakonodaji in o prenovi sindikata, kar naj jim pomaga pri njihovem delu. M. M- Stanislav Fidler, dipl, inž, strojništva, prvomajski nagrajenec Nagrada v prave roke I Edfn “med štirih prvomajskih nagrajencev dela iz Slovenije, Stanislav Fid-*r> direktor tozda Strojno prometni obrat Ljubljana je nagrado dobil za učin-ov'le tehnično-tehnološke inovacije na področju visokih gradenj, za izredno organizacijo in racionalizacijo dela, za prispevek k večji produktivnosti, za sezke pri vzdrževanju strojev, za pomembne prihranke in velike material-"o-finančne učinke. Stanislav Fidler je kot študent strojne fakultete postal štipendist Gradisa. Že takrat se je odločil za tehnološko usmeritev in za diplomsko nalogo izbral temo iz vzdrževanja strojev. Ravno delo na diplomski na-logi mu je bilo pri kasnejšem delu v veliko pomoč. Po končanem študiju se je kot pripravnik zaposlil v Gradisu, že po treh mesecih pripravniške dobe je bil P°slan na gradbišče Nuklearne elektrarne v Krškem, kjer je dobil odgo-v°rno nalogo - bil je zadolžen za ce-|otno poslovanje tozda SPO v Krškem. Delo je opravljal izredno uspešno, tako da je bil pred zaključkom gradnje v Krškem, leta 1978, s strani tozda SPO, imenovan v pose- en tim, ki naj bi pripravil izhodišča Za celovito reorganizacijo SPO. V ti-mu so sodelovali tudi drugi strokovn-Jaki Gradisa in Zavoda za produktiv-n°st dela, projekt pa je vodila Gradisova razvojna služba. Naloga je bila °Pravljena v 18. mesecih. Po končani projektni nalogi reor- ganizacije SPO je bil Stanislav Fidler pred težko določitvijo, ali nadaljevati realizacijo naloge in jo dopolnjevati z razvijanjem računalniško vodenega poslovanja z rezervnimi deli, ali pa prevzeti mesto direktorja tozda SPO.. Glede na kadrovsko politiko, ki jo je takrat vodila kadrovska služba delovne organizacije, je moral prevzeti mesto direktorja SPO. Zato je bilo delo na računalniškem vodenju rezervnih delov za avtopark in težko mehanizacijo ustavljeno. To nalogo so s pridom nadaljevali v GIP Ajdovščina in so Gradis v sami izvedbi projekta prehiteli, vendar je sedaj tudi pri nas ta obsežna naloga v zaključni fazi. V kratkem se bo skladišče rezervnih delov preselilo v nove prostore, kjer bodo lahko vse podatke o rezervnih delih računalniško spremljali, kar bo pripomoglo k boljšim poslovnim rezultatom. Med razlogi, da je Stanislav Fidler dobil prvomajsko nagrado dela, so tudi poslovni rezultati, ki jih je tozd Zaključki s posveta vodstev DPO in samoupravnih organov Komisija za izoblikovanje zaključkov posvetovanja vodstev DPO in samoupravnih organov DO Gradis na posvetovanju v Ankaranu ugotavlja, da je prevladalo vsesplošno mnenje, da Je potrebno ohraniti in razvijati skupne interese za afirmacijo Gradisa v širšem družbenem prostoru v smislu podjetništva in učinkovitosti na tržišču. 1. Izvajanje Zakona o podjetjih, oziroma prehod na organiziranost po tem zakonu, predstavlja najprej izziv in zahtevo Po temeljiti analizi sedanjega stanja in organiziranosti Gradisa. Le na podlagi analize, ki naj vsebuje tudi kritično analizo vseh slabosti, je možno dovolj strokovno opredeliti strategijo razvoja in temu cilju prilagoditi organiziranost Gradisa v skladu z Zakonom o podjetjih. Zato zahtevamo, da vodstvo DO ter vodstva vseh organizacijskih enot v DO z vso odgovornostjo zagotovijo, da bodo vse te naloge izpeljane strokovno, kvalitetno in v dogovorjenih r°kih, kot je to zastavljeno s programom dela projektnega teama za reorganizacijo DO GIP Gradis. 2. Vsi vodilni, vodstveni in strokovni delavci v Gradisu so dolžni po vseh svojih sposobnostih sodelovati pri pripravi in 'zvedbi te naloge. Stališča o reorganizaciji Grdisa (razvojni strategiji, organizacijski strukturi ter tehnikah in metodah vodenja) bomo sprejemali, ko bo strokovno pripavljena in pred-°žena dokumentacija in to po predhodni obravnavi med člani kolektiva. 3. Udeleženci posveta z vso skrbjo in kritičnostjo sprejemajo na znanje situacijo v zvezi z izgubami oziroma motnjami v Poslovanju nekaterih tozdov in zahtevajo, da KPO pripravi do naslednje seje delavskega sveta DO poročilo o tem, kakšne so realne možnosti obstoja in razvoja tozda KO Maribor. SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA Odbor za dodeljevanje prvomajske nagrade dela podeljuje PRVOMAJSKO NAGRADO DELA Stanislav Fidler H nagradi u Uradna raaultata. doaatana na področju Inovalontva In učinkovita Uholčao-Mhaololka Inovacija na področju visoka gradnja, u Uradno organUadlo la radoaalUaciJo dala, m Uradan prispavak k povačanju produktivnosti, m visoko LISTINA DELA Prvomajska nagrada dela je izredno družbeno priznanje, ki se podeljuje za spodbujanje in javno priznavanje najvažnejših uspehov delavcev neposrednih proizvajalcev, da sc v nadaljnjem revolucionarnem razvoju Jugoslavije ohrani kontinuiteta med dosedanjimi pridobitvami socialistične revolucije, delom današnjih rodov in nadaljnjim razvojem samoupravnih socialističnih odnosov, kot tudi, da bi bilo proizvodno delo družbeno še bolj priznano. Predsednik .—-."r ■ ■ " (—" SPO dosegal v zadnjih osmih letih, ko je Fidler direktor tega tozda. V tem času so povečali tudi število obratovalnih ur, zmanjšali stroške vzdrževanja, organizirali mrežo regionalnega vzdrževanja, končujejo delavnico za preventivne preglede vozil v Mariboru, ki bo prva taka v naši panogi in bo v celoti zadoščala zahtevam cestno prometnih predpisov, uspešno so speljali tipizacijo mehanizacije in nabavljali predvsem kvalitetno (in zato tudi drago) mehanizacijo, spodbujali so vse oblike inventivne dejavnosti in v tozdu zaposlovali na najodgovornejših mestih strokovnjake s potrebno visoko izobrazbo. Vse to je pripeljalo do spoznanja, da so vodstveni delavci v SPO pošteni in pravični do vsakega delavca enako, po drugi strani pa strogi, saj mora vsak delavec v celoti izpolnjevati svoje delovne obveznosti. Tisti delavci, ki se temu niso podredili, so morali zapustiti SPO. V začetku je bilo tudi veliko nasprotovanj in zato disciplinskih prekrškov, v zadnjih dveh letih pa ni skoraj nobenega. Delavci vedo, da bodo za dobro delo tudi dobro nagrajeni in plačani, za slabo delo pa jim ni mesta v tozdu. Slabi delavci se morajo upravičeno bati za svoja delovna mesta. SPO je znan tudi po tem, da v njem vlada ena najstrožjih disciplin v Gradisu. V osmih letih so speljali 150 disciplinskih postopkov in v njih izrekli 80 ukrepov prenehanja delovnega razmerja. Da so disciplinske komisije ves čas delale strokovno in korektno pove podatek, da niti enega disciplinskega postopka, ki so ga delavci sprožili na Sodišču združene- ga dela, v SPO niso zgubili in je sodišče razsodbe potrdilo. Nova organizacija SPO tudi ni zahtevala tako velikega števila delavcev, kot jih je bilo pred tem. Tako so število zaposlenih zmanjšali iz 823 na okrog 560. To pomeni, da se da s strokovno in pametno kadrovsko politiko in s tehničnim znanjem, doseči najugodnejše razmerje med obstoje- ' čo mehanizacijo in številom zaposlenih. SPO je pod vodstvom Stanislava Fidlerja sodeloval na vseh Gradisovih projektih doma in v tujini. Sedaj je eden izmed največjih projektov na katerem delajo, sodelovanje pri gradnji mostov in viaduktov pri Vi-šegradu v Bosni in Hercegovini, kjer so opravili 1.200.000 kubikov izkopov. Stanislav Fidler je imel izreden posluh za inovativno delo. V tem času je nastala naprava za pregled in vzdrževanje mostov in viaduktov, ki je edina taka v Jugoslaviji, ogromen pa je tudi njegov prispevek k razvijanju opreme za zabijanje pilotov na slabo nosilnih tleh. Skratka, danes je SPO uspešen tozd s 150 vozili v avto parku in 180 stroji težke mehanizacije. Velika zasluga, da je temu tako, gre tudi 13-letnemu trdemu delu Stanislava Fidlerja ob sodelovanju celotnega kolektiva SPO in Gradisa in kot je prvomajski nagrajenec dela na koncu sam dodal: »Želimo biti tudi v prihodnje srce Gradisa, kot SPO dostikrat imenujejo in bi kakršno koli drugačno mišljenje o SPO moralo biti prepovedano, ker bo le v tem primeru Gradis ostal velik in še močnejši Gradis.« „ „ Nova avtobusna postaja v Mariboru Lepa, da je kaj ... 26. aprila so »odprli vrata« nove avtobusne postaje v Mariboru za vse Mariborčane in vse druge, ki so želeli videti kako bo, dokončana bo čez kakšna dva meseca, izgledala ena najlepših avtobusnih postaj pri nas. Od 12. do 16. ure, toliko je bilo na voljo za ogled, si je gradnjo ogledalo veliko število obiskovalcev. Vsi so si bili edini, da je z gradnjo tega prepotrebnega objekta ta del Maribora dobil veliko lepšo podobo. Mlinska ulica je bila vse od vojnih dni prava sramota za mesto ob Dravi. Čez dva meseca bo stekel tudi promet po novi hitri cesti in ta- krat bo avtobusna postaja dobila šele svojo pravo funkcijo. Sedanji prometni režim namreč ne dovoljuje pričetek obratovanja avtobusne postaje. V pripravi je tudi že idejni projekt zahodnega dela Mlinske ulice nasproti avtobusne postaje, ki bi bila nekaka povezava s središčem mesta. Franjo Štromajer Obiskovalci avtobusne postaje v Mariboru si ogledujejo fotografije o poteku gradnje, ki jih je razstavljal Franjo Štromajer. Posodobljena in polepšana železniška postaja v Ljubljani Skrbno prenovljen objekt 4. redna seja samoupravne delavske kontrole Priznanje lastne nemoči Gradisova delavska kontrola na ravni delovne organizacije je po znanih zapletih, v aprilu vendarle obravnavala 23 strani obsegajoče skupno poročilo posebne komisije »... za pregled zbrane dokumentacije in sestavo poročila z ugotovitvami, v postopku ugotavljanja odgovornosti organov in posameznih delavcev za nastalo izgubo v obeh Kovinskih obratih, razširjeno na ugotavljanje odgovornosti DO, Interne banke, delovno skupnost Skupne službe in tozd Inženiring, za poslovanje z izgubo pri izvajanju investicijskih del v tujini ter za ugotovitev vzrokov in odgovornosti za nastale likvidnostne težave DO«. Z argumentiranim poročilom je bila dokaj jasno prikazana »slika stanja« kar se tiče vodenja in poslovanja v preteklosti, ob obravnavi poročila pa je nenehno sililo v ospredje vprašanje o smislu razprav glede na prenehanja delovnih razmerij, zastaranje, likvidacijo in podobno. Nesporno je, da je delovna organizacija utrpela veliko škodo, da so v celoti zatajili kontrolni mehanizmi in da bo saniranje še dolgotrajen in drag proces; evidentna je bila tudi želja, da naj bi se iz te drage šole kaj naučili, pa čeprav se bo - kot kaže - neodgovornost znova skrila v podružbljeni anonimnosti. Delegati pa tudi tokrat niso zmogli oblikovati sklepov, kakršne bi sicer osebno želeli, na podlagi teh pa naj bi se kot s kakšno čarobno paličico spremenil odnos slehernega delavca do dela in do družbene lastnine. Kompleksnost točke na dnevnem redu jih je med nekaj ur trajajočo sejo nekajkrat oddaljila od samega bistva, proti koncu sestanka pa so lahko žal le še ugotovili, da se jim je porazgubila za sklepanje potrebna večina. Letošnji praznik - 15. april - so železničarji praznovali s pomembno pridobitvijo. Na potniški postaji Ljubljana so odprli del prenovljene postaje, ki ga imenujejo mestna sprejemna dvorana, delo pa je opravil naš tozd Gradbena operativa Ljubljana. Dvorana je začasno namenjena prodaji vozovnic, že sedaj pa je urejena tako, da bo služila svojemu končnemu namenu mestne sprejemnice. V njej bo ob prihodu v mesto mogoče dobiti vse informacije o Ljubljani. Otvoritve so se udeležili med nih del je nekaj manj kot 10 mi- Ko bo zgrajena nova železniška postaja, bo sedanja dvorana blagajn služila kot sprejemnica Ljubljane. drugimi tudi Jože Slokar, zvezni sekretar za promet in zveze, Nuša Kerševan, predsednica skupščine mesta Ljubljane, Peter Marn, namestnik predsednika republiškega komiteja za promet in zveze, Franc Premk, predsednik Sisa za železniški in luški promet SR Slovenije, predstavniki ŽG Ljubljana in predstavniki Gradisa. Navzočim je spregovoril Hrvoje Draškovič, predsednik izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane. Čeprav je bila železniška postaja že večkrat rekonstruirana in adaptirana, že vrsto let ni ustrezala potrebam potnikov, za tolikšen promet je postala pretesna in nefunkcionalna. Njene prenove so se lotili po etapah. Posamezna etapa je projektirana tako, da predstavlja zaokroženo celoto, ki jo je mogoče po zgraditvi takoj predati namenu. Projekte za obnovo ljubljanske železniške postaje je naredil arhitekt Marko Mušič, ki je ohranil zunanjost tako, kot je bila leta 1848, prizadeval pa si je tudi, da notranjost zgradbe, ki je kulturni spomenik, ne bo izgubila svoje zgodovinske vrednosti. Poleg mestne sprejemne dvorane so urejeni tudi spremljajoči prostori za funkcioniranje terminalske prodaje železniških vozovnic in informatike. Obnovljenih je 1078 kvadratnih metrov, na sprejemno dvorano pa jih odpade 355. Vrednost sedaj konča- lijard dinarjev. Precej pa bo treba še narediti, da bo prenova stare železniške postaje končana. Preurediti bo treba vestibul (to je najvišji del postaje, kjer je bil doslej glavni vhod v postajo), čakalnico, garderobo, avlo informacij, prostore za gostinsko dejavnost, trgovino ter dostop za nadhod nad tiri. Skupna površina v tej fazi opravljenih del bo znašala 1737 kvadratnih metrov. V Železniškem gospodarstvu Ljubljana so odločeni, da bodo nadaljevali s prenovo postaje in z gradnjo novih objektov, ki pa že sodijo v celovit projekt gradnje Potniške postaje Ljubljana, dostikrat imenovane tudi ljubljanska »prometna glava«. Ta faza zajema gradnjo severne železniške postaje, nadhod nad tiri kot podaljšek Moše Pijadejeve ulice, ki bi predstavljal povezavo s severnim delom mesta ter gradnjo minimalnega obsega avtobusne postaje. Tehnična dokumentacija za omenjene objekte je že izdela-ha. Gradnjo severne postaje in nadhoda bi bilo seveda najbolj smotrno začeti hkrati s prestavitvijo glavnega kolektorja in drugih komunalnih naprav. Nadaljnja gradnja je v prvi vrsti odvisna od zagotavljanja sredstev. Upajmo, da se bodo sredstva našla in da bo tudi v prihodnje glavni izvajalec del Gradis. Besedilo: C. Pavlin Foto: M. Marčič Vrhovo v roku, pričetek izgradnje drugih HE v verigi se odmika________________ Za »Projekt stoletja« manjka sprotnega denarja že na začetku Verige sedmih načrtovanih hidroelektrarn na spodnji Savi se je kmalu po prvih objavah o nameravani gradnji prijelo ime »Projekt stoletja«. Po dejanskem pričetku gradnje prve, čelne hidroelektrarne v verigi januarja lani v Vrhovem, je zdaj že mogoče videti v naravi gradbeno skoraj dokončan prvi člen. Hidroelektrarna Vrhovo bo za Gradis rokovno in finančno uspešen objekt kot tudi primerna referenca za prihodnje gradnje. Po prvotnem planu je bilo predvideno, da naj bi gradbeni stroji ta čas že pripravljali teren za drugo hidroelektrarno (HE Boštanj), za katero pa še ni pridobljeno niti lokacijsko dovoljenje. Mnogi si bodo oddahnili, če bo - kot pričakujejo - izdano prihodnji mesec, hkrati pa bo to prineslo dodatne skrbi investito-ju Savskim elektrarnam Ljubljana (SEL), kje in na kakšen način dobiti denar za novo investicijo, ko pa energetskih sredstev že primanjkuje za opremo in dokončanje prve hidroelektrarne. »Gradnja HE Vrhovo je bila od vsega začetka zastavljena tako, da bi s kontinuirano gradnjo (gradnjo v seriji) dosegli kar najnižje stroške na enoto, obenem pa kompleksno reševali infrastrukturo. Danes s ponosom kažemo prvi glavni proizvodni objekt, ki je gradbeno dokončan, v pogledu kritičnosti vpliva na končni rok predaje elektrarne v pogon pa to pomeni dokončanje ene najzahtevnejših in najbolj kritičnih faz. Za gradbena dela tolikšnega obsega je bilo na razpolago samo polovica celotnega roka do predvidenega začetka obratovanja elektrarne - poskusno konec leta 1990. Vzpostavili smo dobro sodelovanje z izvajalci del, le-ti pa so svoje delo opravili v rokih in kvalitetno«, je na tiskovni konferenci 25. aprila na gradbišču v Vrhovem omenil direktor investitorja (SEL) inž. Jure Brguljan. Nakazal je tudi možne vire financiranja za nadaljevanje del: »Zdaj že ni več dvomov, da bo treba pritegniti in uporabiti tudi tuje kredite ...« in »... verjamem, da bomo deležni razumevanja republike ali morda direktnih tujih sovlagateljev ...«. V kolikor bo investitorju SEL uspelo sproti zagotavljati finančna sredstva, potem končni planirani rok zagona prvega agregata ne bo vprašljiv. Čeprav je bil rok za izgradnjo (in izdelavo opreme) 36 mesecev, kar je tudi za svetovne razmere kratek rok, je po besedah predstavnika Smelta inž. Janeza Nučiča ta trenutek najbolj pomembno dejst- vo, da gradnji korektno in odgovorno sledijo tudi vsi ostali sodelujoči proizvajalci opreme: Litostroj, Rade Končar, Metalna, EM.Hidromontaža, Mostovna in projektantje iz IB Elektropro-jekt. Tudi inž. Nučič je odločen zagovornik kontinuirane izgradnje »verige«: »Zamiki naj bodo kar najmanjši. Vloženi napori so dali rezultate! Našli bomo skupne kontakte in zdaj, ko smo tehnične probleme in povezave rešili, bi finančni zapleti izničili pre-nekateri trud, ne le preložili in s tem znatno podražili dokončanje izgradnje.« O poteku del, organizaciji gradbišča in o koordinaciji na relaciji DE Vrhovo - DO Gradis je spregovoril vodja DE Vrhovo inž. Željko Petovar. Omenil je, da ima Gradis kot izvajalec del na praktično vseh pomembnejših energetskih objektih pri nas veliko izkušenj, ki jim je z uspešno izgradnjo HE Vrhovo dodal nekaj novih. »Vsak faktor kakovost-cena-rok nekaj znese. Načrte in tehnične rešitve preverjamo pred in med gradnjo in vidimo, kje bi se dalo kaj lepše, bolj kakovostno, s poenostavitvami in ceneje napraviti. Za HE Vrhovo sta Smelt in investitor sprejela našo iniciativo o unificiranem zgornjem objektu, o kakršnem smo v Gradisu že dolgo modrovali. Zdaj smo to uspeli uresničiti tudi v praksi -nekateri predlogi in tehnične rešitve pa so še v obdelavi in jih pripravljamo za naprej.« Poudaril je tudi, da je imela DE Vrhovo kot začasna skupna delovna enota Gradisa (nekakšen model skupnega nastopa več Gradisovih tozdov) vsa pooblastila za naročanje in plačevanje storitev »zunanjih« strokovnja- • Na tiskovni konferenci tudi ni bila prezrta posebnost gradnje HE Vrhovo, ki jo je direktor investitorja novinarjem predstavil takole: »Na tem objektu smo v sodelovanju z GIP Gradis prvič v Sloveniji uveljavili nekatere tehnološke in organizacijske prijeme ... Po pomenu je na prvem mestu montažna hala strojnice, katere konstruktivni del je bil zmontiran v enem tednu. Če bi jo gradili klasično, bi trajala gradnja po planu tri mesece ... Rezultat novih rešitev in vestnosti izvajalcev gradbenih del je, da potekajo gradbena dela v celoti po planu in bi nekatere roke lahko celo skrajševali, vendar prehitevanje samo nekaterih del v celotnem sklopu ne vpliva na prejšnje dokončanje celote ! ...«. kov, da pa so pripravljenost in potrebno znanje vselej našli znotraj matične DO. Na glavnem proizvodnem objektu se bodo v naslednjih mesecih zvrstile številne specializirane skupine, ki bodo vgrajevale potrebno opremo, gradbinci pa jim bodo pri tem v pomoč kot serviserji. Opraviti bo treba tudi še vrsto ureditvenih in zaščitnih del (bazen elektrarne, zaščita Radeč) kot tudi realizirati sočasne lokalne obveze in programe. Ena izmed prav gotovo najzahtevnejših nalog bo ekološka sanacija reke Save. Do roka, ko naj bi bazen elektrarne napolnili do nominalne kote, bi moral biti zadovoljivo rešen tudi ta problem. r--------;------;---------------\ Obnova ptujskega sodišča_____ Polepšana hiša pravice • Kar precej manjših objektov se je nabralo letos v tozdu GE Gradnje Ptuj. Vse več je tudi rekonstrukcij in adaptacij. V slednje sodi tudi obnova ptujske hiše pravice. Potem, ko je bila obnovljena notranjščina in ostrešje ter zamenjana dotrajana električna instalacija, so se delavci Gradenj lotili pročelja stare hiše ptujske enote Temeljnega sodišča Maribor, ki ga je treba polepšati. Besedilo: C. Pavlin i Foto: M. Marčič G. B. GO Ljubljana gradi tudi srednjo gostinsko šolo na Fužinah. Ob prazniku občine Ljubljana Moste-Polje Priznanji za GOL in Maksa Mlakarja Na slavnostni seji občinske skupščine, ki je bila 25. aprila, ob občinskem prazniku, so podelili priznanja občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1988. Med dobitniki priznanj sta bila tudi Gradbena operativa Ljubljana in Maks Mlakar iz Uprave delavskih domov. Gradbena operativa Ljubljana je prejela nagrado občine za dosežene uspehe v gospodarstvu. Kot je znano. je ta tozd nastal z združitvijo treh temeljnih organizacij (GE Ljubljana, GE Ljubljana okolica in Železokrivnica). Združitev se je začela leta 1985. formalno pa je bila zaključena v letu 1985. Ekonomsko upravičenost in smotrnost te združitve dokazujejo finančni rezultati, ki jih je Gradbena operativa Ljubljana dosegala od leta 1985 do danes. Nekateri kazalci poslovanja kažejo, da je temeljna organizacija poslovala uspešneje, kot pa panoga dejavnosti - visoke gradnje. Tako je bila bistveno višja produktivnost, akumulativnost, reproduktivna sposobnost in ekonomičnost poslovanja. GO Ljubljana je po združitvi zgradila številne pomembne objekte med katerimi izstopajo: stanovanjska soseska Fužine z novo osnovno šolo. ploščad Borisa Kraigherja, Gruberjev in Fužinski most, IMV v Novem mestu, premostitveni objekti na južni ljubljanski obvoznici in na avtocesti Šmarje Sap - Višnja gora, izobraževalni center za jedrsko tehnologijo v Podgorici, novi objekti za Inštitut Jožef Stefan in Kemijski inštitut Boris Kidrič in še in še bi lahko naštevali. Ni nepomembno tudi dejstvo, da GOL sodi med tiste Gradisove tozde, ki so bili pobudniki za začetek reorganizacije delovne organizacije, ki naj bi jo, če bo šlo vse po sreči, delno speljali že letos. Glede na to, da je ustrezna stimulacija in nagrajevanje delavcev eden izmtd odločujočih dejavnikov za čim boljše delo, so temu namenili veliko pozornosti. Pozabili pa niso tudi na razvoj družbenega standarda zaposlenih. Maks Mlakar je prejel plaketo občine Ljubljana Moste-Polje. Je dolgoleten gradisovec, samski dom v Bavdkovi ulici v Ljubljani pa vzorno vodi že trideset let. V domu prebiva dvesto delavcev iz vseh območij Jugoslavije. Maks je v domu uvedel številne novosti, ki lajšajo življenje stanovalcev, vzgojno pa je vplival tudi na sodobne načine prehranjevanja, uvajanje higienskih navad pa tudi na pestrejše oblike zabavnega in kulturnega življenja. Njegova zasluga je. da je tudi okolica doma skrbno očiščena. Še posebno pozornost posveča notranji in zunanji estetski podobi doma, saj ga vedno obdaja skrbno negovano cvetje. Dom in okolica sta po urejenosti vzgled vsej soseski. V domu, v katerem je upravnik Maks Mlakar vladajo zgledna disciplina in dobri medsebojni tovariški odnosi med delavci vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Stanovalci doma pa imajo tudi dobre sosedske odnose s prebivalci krajevne skupnosti. Nagrajencem čestitamo! q p Inventivna dejavnost prehaja iz kvantitete v kvaliteto Potreben bo miselni preskok Člani Sveta Raziskovalne enote Gradisa so se 20. aprila sestali na 8. seji. Pregledali so letno poročilo in porabo sredstev v letu 1988, potrdili zapisnik 7. seje Sveta RE, ki je bila 19. oktobra lani ter zapisnike 7. seje Programske komisije in 22. in 23. seje Komisije za inventivno dejavnost. Sprejeli so tudi plan razvojno-raziskovalnih nalog za leto 1989. Izbor in sofinanciranje razvojno raziskovalnih nalog je lani potekalo s strateškimi usmeritvami dolgoročnega razvoja Gradisa in srednjeročnega plana razvoja raziskovalne dejavnosti. Naloge so izhajale pretežno iz tržnih potreb, pokrivale pa so vsa področja Gradisove dejavnosti, glavni poudarek pa je bil na projektu »Premostitveni objekti«. Iz letnega poročila, ki je tudi letos izšlo v lično oblikovani brošuri, v nakladi 300 izvodov, je razvidno, da je bilo dokončanih precej nalog, nekatere pa se bodo nadaljevale tudi v letošnjem letu. • Nekaj inovacij je izstopalo še posebej. Med njimi je tudi inovacija »Tehnologija globokega temeljenja s koli malega preseka,« ki je rezultat večletnega raziskovalnega dela. Konec leta so bila tej inovaciji dodeljena iz slovenskega »razvojnega denarja« nepovratna sredstva v višini 557 milijonov dinarjev. V sklopu te inovacije je bil razvit tudi specialni samohodni stroj G-20 za zabijanje kolov malih presekov. Domiselne rešitve so pritegnile finsko firmo Junttan, s katero potekajo dogovori o prodaji teh strojev in dolgoročnem sodelovanju. Uspelo nam je uvoziti tudi statični konusni penetrometer in napravo za kontrolo zveznosti. Nabavo so, poleg Gradisovih tozdov, financirali ZRMK, Luka Koper, Raziskovalna skupnost Slovenije, Smelt in druge manjše DO. S proizvajalcem te opreme, italijansko firmo Ismes, je bil podpisan dogovor o poslovno tehničnepi sodelovanju. Za razvojno raziskovalno dejavnost je bilo lani v Gradisu >z različnih virov, namenjenih dve milijardi dinarjev, od katerih so združena sredstva Gradisovih tozdov znašala 698 milijonov dinarjev. Na osnovi ugotovitve, da je za ohranitev stika z razvojem v svetu nujna uvedba računalniškega projektiranja in konstruiranja, je Svet RE imenoval komisij0’ ki bo v kratkem pripravila predlog prehoda projektivnih birojev in konstruktivnega oddelka na računalniško projektiranje V Mizarstvu so ugotovili. oa ^ ko takšno delo prava »zlal;1 . j vendar nujno v narekovajih.5 da enostavno reči - to bolh j temveč je za takšno delo pot jj ogromno znanja, volje in se je potrebno kvalitete in r° • Pri svojem delu sodelujejo seveda tudi z inštitucijami, kis ^ jo za ohranjanje dediščine. Ravnatelj zavoda za varstvo naf3^, in kulturne dediščine v Mariboru Janez Mikuž je za prospe^ zarstva dal naslednjo izjavo: ■ j »Za ohranjevanje pričevalnosti arhitekturnih spomenikov med Pre ^ je zelo pomembna ohranitev avtentičnosti stavbnega pohištva, ki le vena sestavina pojavne slike arhitekture. V primeru, ko je zaradi uničenosti staro stavbno pohištvo potreb menjati z enakim novim, nastopijo težave, saj ga na tržišču ni mog° ^ piti. Gre namreč za posebne oblike in izvedbe, prilagojene času a35 in značaju posameznih arhitekturnih spomenikov. Zaradi tega je zelo pomembno delo delavnic, kakršna je Mizarsb'0^ tisovih Gradenj s Ptuja. V njej resda s pomočjo strojev, vendar ž ‘ ^ Zaradi tega je zelo pomemono eteto delavnic. Kasrsna je disovih Gradenj s Ptuja. V njej resda s pomočjo strojev, vendar z ^ ročnega dela in z veliko ljubeznijo do materiala, s katerim delajo- ^ .V,, ....,/fil. nhlilr Vi Uh nmiKtvnrinin rttiinin svoj pri^P* Slika v sliki - v vzorčni delavnici vlada delovno in prijateljsko vzdušje. ročnega dela m z veliKo ljuoeznijo ao materiala, s naicr beznijo do plemenitih oblik, ki jih poustvarjajo, dajejo varovanju in ohranjanju naše kulturne dediščine.« vd' ; Pogoj j 2a uspeh____________ ^hunski unikatni izdelki ij Material je potrebno prenesti ideje in j kije projektanta, se »ujeti z njim«. Pri njih so se združili pogoji, nujno T Potrebni za vrhunske stvaritve: tradici-| )a obdelovanja lesa. ki je doma prav I na Ptujskem polju, delo, ki je bilo iz-?'v za njihove sposobnosti, spodbujan-le in prepričevanje, da zmorejo, dobra 0rganizacija in vodenje. Gradisu plačilo približno enako za zidarja kot za vrhunskega mojstra - umetnika, ki rezbari z dušo in srcem. Seveda imajo še druge težave: status delavnice in vodje delavnice ni urejen; prostori so jim že pretesni; tehnološko so slabo opremljeni, stroje, ki bi jih potrebovali, pa lahko dobijo le v tujini, za uvoz pa ni sredstev; težave imajo Vlado Forbici pravi, da je pomemb-I P° prepričati sodelavce, da so v svo-le|n poklicu zmožni doseči vrhunski ni-| v° kvalitete. »Moji mizarji so umetniki : 'n le kot taki lahko delajo,« pravi Vlado. • Mizarstvo je specifičen poklic-če naj bo izdelek kvaliteten, seveda. Les je živ material, za izdelek iz njega pravijo da je »to-pel« izdelek, še posebej, če je bil narejen ročno in je unikat. Mizar Pa ima do njega tak odnos, kot nnietniki do svojih umetnin, je navezan nanj, saj ga je naredil s Srcem in če je sam zadovoljen z njim, mu je to že pol plačila. Zadovoljstvo je velika motivacija, °da ne more biti edina. Da bi ljudje rajno vlagali tolikšne napore v svoje do, delali tudi več kot sto nadur na >c, prostovoljno prišli zamenjat iz-dek v kalupu v nedeljo, prinesli od °nia tudi kak svoj stroj v delavnico, e Sre z njim delo hitreje in lažje, jih 15 Potrebno tudi primerno nagraditi, pa že nastajajo težave, saj je v z lesom, za zahtevna dela potrebujejo hrastov les, ki se je vsaj deset (!) let sušil na zraku; ovira jih še vedno pre-toga zakonodaja. Vendar niti trdo delo, znanje in zaupanje v lastne sposobnosti ne bi bilo dovolj za uspeh brez homogenega kolektiva, medsebojnega zaupanja, razumevanja in zainteresiranosti vseh, da uspejo s kvalitetnim delom. Če se bo nadaljevala sedanja skrb za ohranitev kulturne dediščine in če bo denar, seveda, se jim ni potrebno bati pomanjkanja dela. Tako resno računajo, da bi dobili delo pri obnovi gradu v Gornji Radgoni, računajo na dela v nekaj cerkvah, njihova velika želja pa je, da bi sodelovali pri obnovi impozantnega dvorca v bližini Ptuja - več o tem, upajmo, kdaj drugič. • Njihovo delo je pomembno še z enega vidika: iz pozabe in skorajšnjega izumrtja so rešili poklic unikatnega, ročnega in umetniškega obdelovanja lesa. hkrati s tem pa obnavljajo in ohranjajo kulturno dediščino naših prednikov. V Mizarstvu ptujskih Gradenj si že- ■ lijo izdelovati opremo tudi za lovske sobe po naročilu, radi bi razvili še avantgardno stavbno pohištvo in interier za najzahtevnejše kupce. Resno razmišljajo da bi se ukvarjali še s steklarsko dejavnostjo, ker menijo da so potrebe po njej tako v tozdu kot v Gradisu dovolj velike. Razvijhli bi jo postopoma, tako da bi bili na koncu sposobni prevzeti dela tudi na najbolj zahtevnih sakralnih objektih. Načrtov imajo torej veliko, volje in znanja tudi, zato jim želimo, da bi se jim njihovi ambiciozni načrti kar v največji meri uresničili. Vendar to ni odvisno le od njih samih, ampak tudi od tega, kakšen odnos bo zavzel do njihovega dela Gradis. Z nekaterimi tozdi že dobro sodelujejo, predvsem z GE Koper, GE Ravne in z Nizkimi gradnjami, z nekaterimi pa nikakor ne morejo vzpostaviti pravega stika, predvsem ne z GE Maribor. S pred kratkim odprto Jugobanko se mizarji zares lahko ponašajo. Jugobanka - starinsko in moderno Pred kratkim so delavci Mizarstva Gradenj iz Ptuja končali tudi z opremljanjem Jugobanke v gradu Rotenturn. Masivno leseno pohištvo, kot se spodobi za grad, se prav lepo ujema z računalniškimi terminali banke. Njihova ponudba ni zajemala le izdelkov iz lesa, ampak Vso notranjo opremo, od stoječih pepelnikov do zaves. Celo za slike so poskrbeli - v slovenjegraški Jugobanki tako sedaj visijo umetnine domačina Jožeta-Tis- ! nikarja. Vzorčna delavnica - srce obrata Posebno delavnico, kjer delajo vzorce in posebej zahtevna dela od lesnega strugarstva do rezbarstva imenujejo »vzorčna delavnica«. V njej je zaposlena posebna ekipa delavcev - nekaj je starih mojstrov, ki se bodo kmalu upokojili, nekaj pa zelo mladih, ki se pri njih učijo in imajo voljo, da nadaljujejo s tradicijo. Vzorčna delavnica je srce obrata, zato v njej vlada poseben »režim«: delavci sami skrbijo za delovno disciplino in kvaliteto dela in so podrejeni nepos- redno vodji obrata Vladu Forbiciju. Vodja vzorčne delavnice je mojster - mizar Ciril Tominc, ki je povedal, da ni vsak za delo pri njih. Za njihovo delo moraš imeti mnogo potrpljenja in močne živce in seveda znanje ter občutek za les. Zelo se namučijo pri delu. toda ko vidijo končen izdelek v pravem okolju - tudi montirajo namreč sami - jim je to v veliko zadovoljstvo. Posebej je potrebno omeniti tudi Franca Brumna, so rekli v delavnici, ki je glavni strugar. M. M. Potujoča reklama Za prodor na tržišče je potrebna tudi agresivna ekonomska propaganda. Medtem, ko se za prikaz njihove dejavnosti na sejmih šele pripravljajo - enostavno za to nismo imeli časa, pravi Vlado Forbici - so dali natisniti lep barvni prospekt, ki predstavlja njihovo dosedanje delo. j, Reklamo pa si delajo tudi z napi- zarstva. Lastnik tovornjaka pravi, som na ceradi tovornjaka, ki je last da Je reklama res precej živa, ven-Franca Šega iz Lenarta, ki opravlja dar povsod pritegne pozornost, kar razna strojna zemeljska dela za je prav, saj lahko z dobro reklamo Gradnje in prevaža izdelke Mi- dosti narediš. ■ ••••■■■•■M Polaganje betonskih cevi kanalizacijskega kolektorja v Ulici heroja Nandeta na Teznem. 900 metrov dolg magistralni vod Kanalizacija na Teznem Hkrati z gradnjo dela ceste med Mariborom in Ptujem so delavci Nizkih gradenj na Teznem delali kanalizacijo oziroma kanalni kolektor, na katerega bodo priključene ulične kanalizacije s približno dveh kvadratnih kilometrov mesta. Pri polaganju magistralnega kanalizacijskega voda so morali dela usklajevati z gradnjo Ptujske ceste, saj teče del voda pod traso razširjene ceste proti Ptuju. Gramoz, ki je ostal po položitvi kolektorja, pa bodo uporabili pri gradnji omenjene ceste. M. M. v___________________________________________________y Obnova zadnjega kilometra ceste Ptujska cesta bo štiripasovnica Cesta od mejnega prehoda Šentilj proti Zagrebu je ena od najbolj obremenjenih cest v Sloveniji, še posebej v času dopustov in poletne turistične sezone, ko se po njej valijo kolone morja željnih turistov in delavcev na začasnem delu v zahodni Evropi, ki potujejo od Šentilja proti Zagrebu. Dodatno gnečo pa povzroča še tranzitni tovorni promet. Ves ta prometni tok teče tudi skozi Maribor po Ptujski cesti, ki je tudi najbolj obremenjen del prometnice. Za primerno posodobitev Ptujske ceste seveda nikoli ni bilo dovolj denarja, tako da so jo obnavljali postopoma. Večji del ceste skozi Maribor na Teznem so obnovili oziroma jo razširili v štiripasovnico že v preteklih letih. Ob Tovarni avtomobilov Maribor pa je ostal okoli kilometer dolg ter ozek odsek, ki je bil razglašen za najslabši del povezave med ZRN in Turčijo, razen tega pa ga v zadnjih letih za- DOPISUJTE V SVOJE GLASILO! radi predvidene rekonstrukcije niti obnavljali niso več. Ta del sedaj urejajo in širijo v štiripasovnico delavci Nizkih gradenj. Kljub temu, da je potrebno narediti le približno kilometer ceste, je dela precej, saj morajo položiti tudi nove komunalne vode. Prav tako tudi del novega kanalizacijskega kolektorja teče pod novim delom ceste. Pri delu pa ovira še nenehen in gost promet, saj delajo drugi pas štiripasovnice tik ob stari cesti, ki jo bodo uredili v del nove. Z gradnjo naj bi kljub vsem oviram končali do pričetka letošnje turistične sezone, to je do julija. Seveda pa bo šele predvidena Phyrinska avtocesta dejansko omogočila varno in hitro vožnjo voznikom, ki potujejo iz srednje v jugovzhodno Evropo. M. M. Topel sprejem nekdanjih sodelavcev_____ Upokojenci Gradisa v Kopru Na povabilo Gradisove enote je bila razširjena seja odbora Društva upokojencev Gradis tokrat v Kopru. Kot v dobro organiziranem društvu, je seja potekala po že vnaprej pripravljenem dnevnem Vodje panog so: za šah Vinko Koleto, za kegljanje Dora Klemenčič, za balinanje Bruno Wa-bra, za streljanje Ludvik Šnaj-der. Vodje panog so dolžni da poskrbijo vse potrebno za izvedbo tekmovanja. Za obvestilo nastopajočim so dolžni pododbori, prav tako za organizacijo potovanja. Po seji je bil organiziran ogled Luke Koper s strokovnim vodstvom. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo kolektivu Gradisa v Kopru za topel sprejem nekdanjih sodelavcev, danes upokojencev, s prijetnim občutkom, da smo še Gradisovi in nepozabljeni. Želimo mnogo uspehov ter sreče pri delu. Ludvik Šnajder Ko bo cela Ptujska cesta na Teznem štiripasovnica bo promet vsaj v mestu bolj tekoč. __________Primemo za jokanje__________________________ Zadnjič sem srečal dobrega prijatelja, gradisovca. Ob pozdravljanju sem opazil, da joka. »Zakaj pa jokaš?« ga vprašam. »Bral sem v Gradisovem vestniku, da če jočeš, se izogneš stresu.« »Ja, že,« mu odgovorim, »ampak tam piše, da je tudi smeh koristen.« »Tudi to sem prebral,« mi odgovori, »vendar, kakšne so razmere v Gradisu in v naši družbi, je le vse skupaj bolj primerno za jokanje.« L. Šnajder • Športno srečanje bo predvidoma 22. maja v Ljubljani, na Starem Vod-matu, kjer je bilo vsako leto do sedaj. Pričetek tekmovanja bo ob 9. uri. Tekmovanje bo v šahu, kegljanju, balinanju in streljanju. Ekipe bodo lahko sestavljene iz pododborov in tudi mešane moški in ženske. redu. Sejo je otvoril predsednik društva Lojze Cepuš ter ob tej priliki pozdravil navzoče in se zahvalil našim gostiteljem. Na seji je bil prisoten tudi direktor tozda Franc Plazar ter vodja splošno-kadrovske službe Sonja Seljan. Posebnost, oziroma presenečenje, je pripravil direktor, ki je žrtvoval svoj prosti čas, ker je bil ta dan na dopustu, pa se je kljub temu udeležil naše seje. Seznanil nas je z delom in zasedenostjo njihove enote. Po njegovih trditvah, so kar dobro angažirani. V luki, kjer so tako-rekoč abonirani na vsa večja dela, so začeli z dokaj zahtevnim delom - podaljškom kontejnerskega terminala. Poleg tega pa so prodrli tudi v Istro. Po zaključnih besedah direktorja, se je prešlo na dnevni red. Obravnavani so bili sklepi zadnje seje, podano je bilo finančno poročilo, sledil je pogovor o pripravi na športno srečanje Gradisovih upokojencev ter priprava na letno skupščino. Sklepi zadnje seje so bili izvršeni. Po finančnem poročilu ni bilo preveč, razprave, ker so sredstva, s katerimi društvo razpolaga, dokaj pičla. Nove tendence gradbeništva (1) Bioklimatska gradnja tudi v Gradisu V Gradisu, natančneje v njegovem tozdu Biro za projektiranje Ljubljana, se skupina delavcev - Mirko Kajzelj, Metka Erjavec in Herbert Končan ob podpori in razumevanju direktorja tozda Borisa Vedeta - ukvarja s temo, kije za naše razmere še precej nepoznana, to je z ekološko naravnano bioklimatsko gradnjo oziroma arhitekturo. S posameznimi deli tega projekta so se ukvarjali tudi že drugje v Sloveniji, toda nikjer tako celovito. Projekt teče tudi kot razvojna naloga pri Gradisovi Raziskovalni enoti. Bioklimatska arhitektura želi biti predvsem zdrava arhitektura in to na vseh področjih. Človeku želi omogočiti, da bi živel in delal v čim bolj zdravem grajenem okolju, ki bo nanj ugodno delovalo v fiziološkem in psihološkem smislu. Svoj cilj poskuša uresničevati s čim bolj striktnim spoštovanjem že tisočkrat potrjene ugotovitve. da je za človeka najbolj zdravo to, kar je najbolj naravno. Pri tem izhaja iz nesporne povezanosti človeka z naravo. Bioklimatska gradnja se tako ukvarja z zelo širokim področjem dela, z ugotavljanjem mnogih dejavnikov, ki vplivajo na človeka - in tudi z vplivom človekove dejavnosti na okolico, torej s celoto interakcij. Njeno področje dela je zato zelo široko, od izbire prostora za gradnjo, preko urbanizma do oblikovanja opreme in vrta. Za lažje razumevanje njene usmeritve in lažjo predstavitev področij proučevanja naj jo razdelimo na štiri sklope, ki pa so med seboj seveda povezani. • Prvo področje proučevanja bioklimatike za zdravo gradnjo je ekologija, oziroma ekološki pristop h gradnji, drugo je gradbena biologija, tretje je energetski pristop, četrta tema pa je praktična možnost vpeljave izsledkov bioklimatike v samo gradnjo. Nekatere od dejavnikov, s katerimi se ukvarja bioklimatika priznava tudi uradna ali »trda« znanost, ker so količinsko merljivi z povsod priznanimi metodami in instrumenti. Drugi spet so manj priznani ali celo od uradne znanosti nepriznani in jih tudi drugod po svetu šele poskušajo vpeljati v načrtovanje in gradnjo objektov. Ekologija je v razvitem svetu v zadnjih desetletjih postala splošno priznana znanost, ekološki pristop k razvoju družbe pa je postal že splošna usmeritev. S tem je ekološki pristop tudi pri gradnji dobil »domovinsko pravico«. Bioklimatska arhitektura pa proučuje tudi vplive posa- mezne hiše na okolico, ne le globalnih posegov človeka v okolje. Osnovne predpostavke, iz katerih izhaja bioklimatika, so enake kot tiste, iz katerih izhajajo ekološka gibanja širom po svetu: človek, kot vse živo na našem planetu je neločjivo povezan z okoljem v najširšem smislu, to je z naravo, živo in mrtvo. Je njen sestavni del in to mora upoštevati, če hoče preživeti, tudi kot vrsta. Človek sodobne družbe se je naravi odtujil, brezobzirno jo izkorišča, onesnažuje, uničuje, kot da narava (ali okolje) nista pomembna, kot da ne vplivata na človeka in njegovo življenje. Ta odmik od sožitja z naravo se je pričel pravzaprav že z razvojem naravoslovnih znanosti v pre jšnjih stoletjih oziroma v času industrijske revolucije. Razvoj tehnologije je napeljal ljudi do prepričanja, da zmorejo obvladovati naravo, da so njeni absolutni gospodarji, ne pa njen del, prebivalci Zemlje in odvisni od nje. Začelo se je brezobzirno izkoriščanje narave. Nekoč je bilo drugače, ljudje niso delali škode naravi, niso je uničevali in brezobzirno izkoriščali za svoje kratkoročne koristi. Lep in bližnji primer takšnega sožitja so naši predniki, kmetje in njihova ljubezen in povezanost z zemljo ter skrb zanjo. Tak odnos do zemlje, gozda, žita je bil seveda razumljiv, saj so se globoko zavedali, da so od teh naravnih dobrin odvisni. Ker so vedeli, da bodo od tega odvisni tudi njihovi otroci in vnuki, so skrbeli tudi za to, da so plodno zemljo, bogat gozd itd. zapustili tudi njim. Na brezobzirno izkoriščanje in uničevanje niti pomislili niso. Seveda obstajajo tudi že sedaj okolja, kjer je naravni krog zaključen, kjer človek ne dela škode naravi, ampak živi z njo v sožitju, v harmoniji, vendar tako živijo predvsem »nerazvita« ljudstva kje v odmaknjenih področjih sveta, vendar v globalu živi človeštvo v razkoraku z naravo. V širšem obsegu se zavedamo povezanosti človeka in narave in njune usodne medsebojne povezanosti šele v zadnjih letih. Zavest, da je človek del narave in da se mora do nje obnašati z dovolj veliko mero odgovornosti, odpira v arhitetkuri nova spoznanja. Bioklimatska gradnja oziroma arhitektura se strudi, da bi čim bolj kompleksno zajela celovitost odnosov med neživo in živo naravo, v katero spada tudi človek. Želi čim manj vplivati na krhko in labilno ravnovesje v naravi, ga čim manj rušiti ali spreminjati - kar se dogaja seveda pri vsakem posegu v naravo (ali prostor) torej tudi z gradnjo, tako naselij, kot posameznih stavb. Okolje neprestano vpliva na hišo in preko nje. na človeka v njej, enako pa obstaja vpliv hiše na okolje. Naj-pothembnejši »materiali« izmenjave so sončna energija, voda in odpadki. Tako sonce ogreva hišo, ki pa mora biti primerno orientirana, grajena in izolirana ter dblikovana. Hiše, ki v veliki meri pasivno ali aktivno izkoriščajo energijo imenujemo solarne hiše. Čista voda je vedno bolj redka in dragocena, kljub temu pa se pitna voda troši tudi tam, kjer bi lahko uporabljali manj čisto, na primer za pranje in za WC. Za pitje in kuhanje se uporabi samo dva do tri odstotke vode! Ponekod v svetu že imajo dvojno vodovodno napeljavo, za pitno in industrijsko vodo. Odpadki predstavljajo vedno večji problem. Ekologi se zavzemajo za reciklažo odpadkov, to je za njihovo ponovno koristno izrabo z vračanjem materialov industriji ali s predelavo v gnojilo in plin za ogrevanje. Tako se kar se da malo obremenjuje okolje. Hiša ali naselje seveda še na mnoge druge načine vplivajo na okolje oziroma ga obremenjujejo - vplivi mest na podnebje, onesnaževanje zraka, vode, odvečna toplota (pregrevanje rek in jezer), hrup. vpliv na razstlinski in živalski svet. Ti vplivi seveda tudi za človeka niso koristni. Omenjeni vplivi so že precej znani, bolj abstraktno in zato manj priznani in upoštevano področje ekologije v arhitekturi pa je vpliv oblik in meril (velikosti) na človeka. Velike hiše (nebotičniki) vzbujajo podzavesten strah, povzročajo občutek odtujenosti. slabo počutje v takem okolju pa povzročajo tudi padec kreativnosti. Lep primer drugačnega posega v okolje so stare kmetije, ki se kar zlijejo z okoljem in ga ne kazijo, ali pa stara mesta, ki so kljub urbanem okolju ohfanila »dušo« in se v njih dobro počutimo. Prizadevanje ekologov (in biokli-matske arhitekture), da se okolje kar najmanj obremenjuje, seveda ne pomeni, da ti nasprotujejo tehniki in napredku, ampak želijo le ekološko osveščeno tehnologijo in gradnjo, ki mora čim manj negativno vplivati na okolje, saj je napredek za ceno brezobzirnega uničevanja okolja žaganje veje na kateri sedimo - tako mi. še bolj pa naši potomci. Nadaljevanje prihodnjič. M. M. 40 let dela v našem kolektivu Peter Kolarič upokojen V Ravnah na Koroškem se je upokojil Peter Kolarič, eden od najstarejših gradisovcev, v našo delovno organizacijo je namreč prišel že leta 1948. Lahko ga imenujemo tudi za pionirja pri obnovi domovine, saj je gradil po celi Koroški in tudi izven nje. Peter Kolarič, ki je bil rojen leta 1929, se je v Gradisovi enoti na Ravnah zaposlil kot navaden delavec. S kvalitetnim delom, pridnostjo in disciplino je z leti napredoval do visokokvalificiranega zidarja. Poznamo ga tudi kot vztrajnega delavca, ki ni zmanjševal storilnosti niti po štiridesetih letih dela. Močna narava in trdno zdravje pa sta mu omogočila, da se je lahko redno upokojil in to še dokaj vitalen. Uredil si je tudi zasebno življenje, tako da mu želimo. da bi čil in zdrav zasluženo upokojitev užival še mnogo let. L. Rudolf Pogovor s predsednikom komisije za kadre in izobraževanje pri Splošnem združenju gradbeništva Jožetom Groblerjem Brez gradbeništva ni razvoja družbe Z vprašanjem, ali je gradbenikov ta čas preveč in kaj storiti, da bi spremenili izobrazbeno strukturo v tej panogi, se ukvarjajo tudi (ali pa še največ) na Splošnem združenju gradbeništva in industriji gradbenih materialov Slovenije (SZG IGM). V tem združenju deluje tudi komisija za kadre in izobraževanje, katere predsednik je Jože Grobler, sicer pomočnik direktorja za splošne in kadrovske zadeve v mariborski Gradbeni enoti. »Ugotavljamo, da je med vsemi zaposlenimi v naši republiki 9,7 odstotka gradbenikov, do leta 2000 pa naj bi se delež gradbenikov znatno zmanjšal. Načrtovano je, da bo znašal 8,5 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji. Znano je namreč, da je že za sedanje naloge, za v prihodnje pa tudi ni mogoče pričakovati bistvenega izboljšanja, gradbenikov preveč in tako nas bo leta 2000 prav toliko kot leta 1988, to je 85.000. To pa ne pomeni, da se bo zmanjšal pomen te gospodarske panoge, ki dinamizira kar 12 drugih gospodarskih panog. Vsem dovolj razumnim je namreč že dolgo jasno, da razvoja v neki družbi brez gradbeništva ne more biti. Ampak je žal manj razumnih še vedno precej, zlasti tistih, ki so mnenja, da so prav gradbeniki lahko dežeruni krivci za vse zgode in nezgode sedanjega kriznega časa.« • Če se ne boš učil, boš pa šel za gradbenika«, so še ne tako dolgo »strašili« starši svoje otroke, kako pa je danes? »Vsi, ki želijo biti aktualni pravijo, da nas iz te globoke družbene in gospodarske krize lahko reši le večje znanje. Tudi na naši komisiji za kadre in izobraževanje pri SZG IGM Slovenije je to stalno prisotno, čeprav vemo, da vse skupaj le ni tako enostavno. Vemo, da je premalo samo prisegati na več znanja in ostajati le pri besedah, da ni dovolj neprestano ponavljati, da je večje znanje pogoj za prodor na tuja tržišča, pa za to nismo pripravljeni nič storiti, Za izboljšanje stanja sta potrebna denar in ljudje dobre volje. Torej, brez večjih vlaganj v šolanje kadrov, ne bo šlo. Pri tem mislim na kadre, ki bodo v gradbeništvo šele prišli in na tiste že zaposlene. Da pa brez težav ne bo šlo, se ve, saj je žal še vse preveč tistih, ki menijo, da lahko dela v gradbeništvu opravljajo na pol pismeni delavci. Potrebno bo tedaj še marsikaj postoriti, da bi se kaj spre- menilo tudi v miselnosti tistih, ki ta problem oziroma rešitve poenostavljajo. Drugače povedano, tudi na tem področju bo treba niti prepustiti tistim, ki so za to kvalificirani in jim zaupati.« • Kakšna pa je sedanja izobrazbena struktura delavcev v gradbeništvu? »Izobrazbena struktura delavcev v gradbeništvu je prav gotovo velika cokla za razvoj te panoge. Še za sedanje naloge ne ustreza povsem. Kar 45 odstotkov naših delavcev nima nikakršne strokovne izobrazbe, samo 7,4 odstotka jih ima višjo oziroma visoko šolo, 15,5 odstotka štiriletno srednjo izobrazbo, ostanek pa so kadri s tro in dvoletno strokovno izobrazbo. V strukturi vseh zaposlenih v gradbeništvu je 60 odstotkov domicilnih poklicev, preostalo pa so kadri iz drugih dejavnosti. Če bi kritično vzeli pod drobnogled le domicilne kadre, bi lahko ugotovili, da je struktura med temi kadri še slabša. Bilo b; narobe, če bi rekli, da v naših organizacijah še ni bilo nič storjenega za izboljšanje stanja, vendar še vedno ne dovolj. Vsepovsod se vendarle še ne zavedajo povsem, da je skrb za kadrovsko reprodukcijo potrebna tudi v teh kriznih časih, ko se obseg investicijskih del zmanjšuje.« » Dejali ste, da je gradbenikov preveč, kaj torej? »Ja, dejali smo, da se število gradbenikov mora zmanjšati, vendar pa bo kadre, ki bodo ostali potrebno dodatno izobraziti, nadomestne potrebe pa pokriti s šolanimi, dovolj izobraženimi kadri. Pa smo spet pri naslednjem velikem problemu; gradbeništvo namreč vedno težje pridobiva mlade sposobne kadre, saj neprestano upada zanimanje mladine za vpis v vzgojnoizobraže-valne programe gradbeništva. Petletni plan vpisa mladine v Izobraževalni skupnosti gradbeništva je bil v obdobju 1981/1985 realiziran samo 49 odstotno, trenutni podatki pa kažejo, da v obdobju do leta 1990 ne bo nič bolje. Nekaj tudi zaradi tega, ker uvedba usmerjenega izobra- Jože Grobler, predsednik komisije za kadre in izobraževanje pri Splošnem združenju gradbeništva in industrije gradbenih materialov Slovenije. ževanja ni dala tistih rezultatov, ki so jih trmasti zagovorniki tega novega »zveličavnega« načina izobraževanja obljubljali. Vsakdo, ki se vsaj malo ukvarja s problematiko pridobivanja kadrov ve, koliko truda in dela je vloženega, v primerjavi z drugimi panogami, prav gotovo največ. Če tudi razpisujemo veliko štipendij, ostaja iz leta v leto precjšnje število nepodeljenih štipendij. No, najprej se bo seveda družba morala odločiti za to, da gradbenike resnično potrebuje. Pa tudi za to, kar v gradbeništvu že dobro vemo, da je naše delo potrebno ustrezno ovrednotiti. Pravo vrednotenje tega dela je odločilnega pomena za obstoj dobrih kadrov v panogi in tudi za pridobivanje novih kadrov. Tudi gradbeniki sami, to je le treba samokritično priznati, bomo morali odpraviti niz pomanjkljivosti. Priznati moramo, da največji del proizvodnih delavcev tvorijo tisti, ki jim je obdobje fizičnega dela in razmeroma nizka življenjska in kulturna raven, zbrisala večino znanja, ki so ga pridobili z rednim šolanjem. Ker je strokovno znanje neustrezno ovrednoteno in ker je bilo možno tako rekoč masovno napredovanje na višje ovrednotena dela brez izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, je motiviranost teh delavcev za nadaljnji profesionalni razvoj nizka.« • Kakšne pa naj bi bile naloge kadrovskih služb v delovnih organizacijah? »Našim kadrovskim službam bo potrebno dati tisto mesto, ki jim gre in jih po potrebi okrepit' s strokovnimi delavci zlasti s področja andragogike, ki bodo usposobljeni za ugotavljanje usposobljenosti kadrov in potreb po znanju, ki ga zahtevajo proizvodni in delovni procesi ter tehnologija dela. Seveda brez sodelovanja z razvojno-tehnološkimi strokovnjaki ne bo šlo. Tu pa se postavlja vprašanje ali imajo tehnično-tehnološki kadri in neposredni vodje delovnih procesov zmeraj dovolj znanja za delo z ljudmi ali so jih sposobni mobilizirati za njihovo usposabljanje oziroma izpopolnjevanje. To je morda nekaj samokritičnih ugotovitev. Z roko v roki z vsemi prizadetimi pa se bo še enkrat treba lotiti prenove gradbenega šolstva. ^ republiškem zakonu o delovnih razmerjih bi moralo odsotnost 1 dela zaradi izobraževanja uredit' bolj prožno tako, da bi čas namenjen izobraževanju bil opredeljen kot delovna obveznost i" ne kot dopust, sprejeti bi bil° poseben zakon o izobraževanja odraslih, ki bi omogočil potrebne pogoje za enakopravno delovanje tega »podsistema« izobraževalnega sistema. V sistemski in izvedbeni zakonodaji bi bilo nujno zagotovit' davčne olajšave za naložbe posameznikov in podjetij v izobraževanje. Mogoče za konec le še to, da je tudi gradbeno šolstvo na pote' zi. Naj mu bo prav letošnje praz' novanje 100-letnice (sicer sred' njega, visoko pa praznuje 70-let' nico) vzpodbuda za to. Sicer pa, kjer je volja tam je tudi pot in z roko v roki se daj0 rešiti še tako veliki problemu F. V okviru Mednarodnega sejma gradbeništva in IGM v Gornji Radgoni je bila organizirana tudi proslava (z nekaj zamude) 100-letnice gradbenega šolstva v Sloveniji. Ob tej priliki smo pripravili, v nekaj nadaljevanjih, kratko zgodovino srednjih gradbenih šol v Ljubljani, Ajdovščini, Celju in Mariboru. V prvem nadaljevanju objavljamo kratek zgodovinski pregled nastanka srednje gradbene šole v Ljubljani. Boj za slovenske šole za časa Avstrije je bil del narodnostnega boja za priznanje materinskega jezika in drugih pravic, ki jih je takrat terjal slovenski narod. Ko so leta 1809 prišli Francozi tretjič na Kranjsko in tu ostali štiri leta, so dovolili uporabljati slovenski jezik v vseh nižjih šolah in nižjih razredih srednjih šol. Veliko zaslug za to je imel Valentin Vodnik, ki je bil tedaj gimnazijski učitelj. Po odhodu Francozov so se vrnili stari časi Avstrije in Slovenci so čakali dolgo vrsto let, da so zopet dobili svoje šole. Leta 1886 je državni poslanec Franjo Šuklje zahteval v avstrijskem parlamentu pravico do uporabe slovenskega jezika na vseh ljudskih in srednjih šolah. Priporočil je tudi ustanovitev slovenske obrtne šole V Ljubljani. Pritisk na avstrijske oblasti je bil tolikšen, da je tedanje ministrstvo za šolstvo leta 1888 izdalo ustanovitveni odlok o ustanovitvi strokovne šole za lesno industrijo v Ljubljani. Šola je imela oddelke za stavbno in pohištveno mi-•' zarstvo, strugarstvo, rezbarstvo in druge. S tem je bila izbojevana zmaga v boju za slovensko strokovno šolstvo. Ta boj je uspešno vodil tedanji tajnik trgovske in obrtne zbornice, odvetnik Ivan Murnik. Iz teh dveh šol se je po stalnem izpopolnjevanju in spremem-hah razvila šola, ki je imela pod skupno streho med drugim naslednji šoli: - Državno tehniško srednjo šolo z odseki: arhitektonsko-grad-beni, strojni in elektrotehniški, - Državno delovodsko šolo z oddelki: gradbeni, strojno- Počitniški dom Ankaran postaja spet bolj privlačen mojstrski, elektroinštalaterski, mizarski in strugarsko-mojstrski. Z odlokom iz leta 1888 so bili torej položeni temelji gradbenega šolstva v Ljubljani in Sloveniji. Od ustanovitve pa do leta 1924 je to šolo vodil ravnatelj Ivan Šubic. Šola je v začetku delovala v različnih poslopjih, leta 1911 pa so za tedaj ogromno vsoto en milijon zlatih kron zgradili novo poslopje na Aškerčevi, ki stoji še danes. Pri gradnji tega objekta je imel ogromno zaslug ljubljanski župan Ivan Hribar. Šola je večkrat menjala ime in organiziranost. V šolskem letu 1920/21 se je preimenovala v Tehniško srednjo šolo, ki je imela med drugimi tudi arhitektonsko-gradbeni in geodetski odsek. Leta 1924 je umrl ravnatelj Ivan Šubic, njegovo mesto pa je prevzel prof. Jožef Reisner. Ta je bil leta 1928 upokojen in ravnateljstvo šole je prevzel prof. Leon Novak. Po končani drugi svetovni vojni sta arhitektonsko-gradbeni in geometrski odsek postala samostojna Šola - Gradbeni tehnikum, • za ravnatelja pa je bil imenovan inž. arh. Vladimir Mušič. Šola je imela tri odseke: za visoke gradnje, za nizke gradnje in geodetski odsek. Po mnogih spremembah in dopolnitvah se je leta 1963 preimenovala v Gradbeno tehniško šolo. Po upokojitvi Vladimirja Mušiča sta šolo vodila prof. Ivo Kalin in prof. Berta Cimperšek, leta 1962 pa je bil za ravnatelja imenovan inž. Vinko Kregar. Ta je vodil šolo do leta 1965, ko je bil za ravnatelja imenovan inž. Štefan Hočevar, ki šolo še danes uspešno vodi. V šolskem letu 1968/69 se je šola preselila v novo poslopje, v letu 1981 pa so se v prvi letnik vpisali prvi učenci »usmerjene šole«. Z referendumom so se leta 1984 združili Gradbena srednja šola in Srednja gradbena šola Ivana Kavčiča v enotno šolo z imenom Srednja gradbena šola Ivana Kavčiča v Ljubljani. Naslednjič nekaj več o gradbeni tehniški šoli v Celju. C. P. 100-letnica gradbenega šolstva v Sloveniji (1) Srednja gradbena šola v Ljubljani Kako izkoristiti enega najlepših koščkov naše obale? Letos, ko smo ostali brez počitniškega doma v Biogradu, seje povečalo zanimanje naših delavcev tudi za letovanje v Ankaranu. Tudi to je eden od raz-logov, da je Jožica Lipar, ki je bila v tem domu upravnica že lani in predlani, letos prišla v ankaranski počitniški dom prej kot običajno. Dom in okolico sedaj z možem Borisom urejata, tako da bodo gostje čim bolj zadovoljni. Počitniški dom je bil zato lahko odprt za goste že med prvomajskimi Pfazniki, v njem pa je 20. in 21. apri-|a potekal tudi posvet vodstev DPO 'n samoupravnih organov o organiziranosti Gradisa in aktualnih družbenopolitičnih dogajanjih v Jugoslaviji. Za udeležence posveta je bilo v njihovo splošno zadovoljstvo zelo le-Po poskrbljeno, predvsem so bili zadovoljni s pravo domačo hrano - s samimi specialitetami. Mimogrede -kuhinja je praktično brez strojev, tako da morajo vse pripravljati ročno. Gotovo udeleženci posveta ne bi 'nieli nič proti, če bi se v bodoče tudi drugi podobni sestanki odvijali v Ankaranu. Razen tega s tem ostanejo sredstva, ki bi jih morali dati za prenočišča in hrano, v Gradisu. Od gradnje počitniških hišic ter °srednjega poslopja je minilo že le-Po število let, predvsem zadnja leta pa so pustila precej svojih sledi na domu in okolici. Tako je bilo potrebnega ogromno truda, da sta Liparje-va spravila v red poslopja in okolje, saj je zemlje, ki pripada domu, več kot štiri hektarje. S celodnevnim delom sta v štirinajstih dnevih uspela pripraviti vse potrebno za bivanje 85 ljudi, očistiti med ostalim strehe hišic, urediti poti in jih posipati s peskom, pokositi travo, posekati grmovje, porezati žive meje... Za pomoč za oskrbo udeležencev posveta so upravnici Jožici dodelili le dve pomočnici, kar pa je bilo odločno premalo1, tako da sama pravi, da ne bi zmogle vsega, če jim ne bi prostovoljno priskočile na pomoč še dve sodelavki iz lanske počitniške sezone. Vsi, ki delajo v počitniškem domu si želijo, da bi ankaranski počitniški dom ostal naš, saj leži na enem od najlepših koščkov slovenske obale in nepopravljiva škoda bi bila. Če bi ga izgubili. Da pa bi ga izkoristili tako kot bi bilo treba, bi ga bilo potrebno temeljito prenoviti ter nujno zgraditi tudi bazen, kot ga je GE Koper že naredil v kampu v Ankaranu in kot jih sedaj dela v Portorožu. Upravnica se trudi, da bi bil<> letovanje v Ankaranu že letos čim bolj privlačno za goste. Zato že delajo balinišče in obnavljajo igrišče za odbojko. naredili pa bodo še kaj, če bo le možno. Računa tudi, da bo letos več gostov kot jih je bilo lani in eden od argumentov za optimizem je tudi ta. da lani v Ankaranu morje ni cvetelo in tudi letos pričakujejo, da ne bo. M. M. Lenka, Marija, Lojzka, Cirila, Boris in Jožica so poskrbeli, da so se letošnji prvi gosti v PD Ankaran dobro počutili. Zgodovina kegljanja (3) Razvoj kegljanja v Gradisa V prejšnjih dveh zapisih smo spoznali razvoj kegljaškega športa v svetu, v Jugoslaviji in v Sloveniji. Danes pa poglejmo, kako je to šlo v Gradisu. O tem je bilo v našem časopisu že veliko napisanega, zlasti ob jubileju - 25. letnici (1976 leta) in 35. letnici (1986. leta). Ker pa se generacije tudi v Gradisu menjajo, veliko pa pozabimo, naj ponovno zapišemo nekaj vrstic. f | \ Nagrajenci nagradne križanke Nagrade za pravilno rešitev križanke, objavljene v aprilski številki Gradisovega vestnika, prejmejo naslednji reševalci: 10.000 din - Ani Vončina, 63000 Celje, Ul. 14. divizije 8 8.000 din - Iztok Polak, 64220 Škofja Loka. Mestni trg 22 8.000 din - Matilda Sevnik, 63320 T. Velenje, V. Vlahoviča 51 6.000 din — Drago Dolenc, BP Ljubljana, Gradnikove brigade 11 5.000 din - Nada Gostič, 61230 Domžale, V. Vlahoviča 9 Rešitve v majski številki objavljene križanke pošljite do 7. junija 1989 na naslov: GIP Gradis Ljubljana, Gradisov vestnik, Šmartinska 134a Ljubljana, s pripisom Nagradna križanka. Uredništvo Po vojni je gradbeništvo dobilo primarno nalogo obnovo porušene domovine. Malo je bilo prostega časa, saj se je delalo v podjetju, potem pa ob nedeljah še na prostovoljnih akcijah. Tudi življenjski standard nam prvih pet let po osvoboditvi še ni dopuščal, da bi se tudi športno udejstvovali. Šele po letu 1950 smo lahko pričeli misliti tudi na to. da si tudi s športom pridobivamo svežih moči za jutrišnji dan. Tako so se takrat v tovarnah in drugih gospodarskih organizacijah začele obnavljati športne aktivnosti v rekreacijski obliki - pričel se je pojavljati »delavski šport«. Na pobudo takratnega glavnega direktorja Gradisa Cirila Mravlje je bil v Gradisu formiran iniciativni od- bor za ustanovitev športnega društva Gradis. V marcu 1950 je bila sklicana ustanovna skupščina, na kateri so bili prisotni 103 delegati iz vseh Gradisovih gradbišč. Naj omenim, da je kljub oddaljeni letnici nekaj članic iniciativnega odbora še živih: Dora Klemenčič, Ljuba Tome, Bernarda Smrajc in Francka Erjavec. Ostali pa, mislim, da niso več med živimi. Na občnem zboru so bila potrjena pravila društva, ki so uveljavljala predvsem program, naloge in organiziranost društva. Ob ustanovitvi društva je bilo organiziranih 14 sekcij. V upravni odbor pa so bili izvoljeni (sedaj že vsi pokojni): ing. Živko Šumer, ing. Boris Pipan in Herman Slamič. S pomočjo sindikalnih organizacij, razumevanja vodstva delovne organizacije, ob podpori športnega društva Gradis, ob materialni podpori delavskega sveta podjetja in enot se je športno rekreativno udejstvovanje zelo razmahnilo in tako je ŠD Gradis L in 2. septembra 1951 na gradbišču Litostroj organiziralo prvi preizkus lastnih športnih moči. Na tem športnem dnevu so tekmovalci vseh aktivov društva tekmovali v osmih disciplinah: v plavanju, v kolesarjenju, motorištiki, odbojki, nogometu, šahu, namiznem tenisu in kegljanju. V kegljanju je bila izmed štirih nastopajočih ekip najboljša ekipa aktiva Ljubljana. To so bile prve športne igre Gradisa, ki so bile temeljito pripravljene v predhodnih tekmovanjih med športnimi aktivi Gradisa. Tako pripravljeni smo že naslednje leto (1952) nastopili na športnih igrah gradbincev, na katerih je sodelovalo 9 gradbenih podjetij. Čeprav so bile Gradisove ekipe sestavljene iz raznih aktivov - gradbišč, smo ekipno dosegli 1. mesto. Od šestih nastopajočih ekip v kegljanju so bile kar tri ekipe iz Gradisa, ki so tudi zasedle vsa tri prva mesta. Po tem obdobju smo pričeli graditi v Gradisu za rekreacijo predvsem kegljišča, ker je bilo za to športno panogo največ zanimanja. Poleg že obstoječega enosteznega kegljišča v Ljubljani, je bilo zgrajeno še enost-ezno kegljišče na Jesenicah in v Kidričevem, med tem ko je gradbišče Šoštanj zgradilo lepo moderno štiri-stezno kegljišče. Z dograditvijo teh največjih objektov in s premestitvijo delavcev na druga delovna mesta, pa je zamrlo delo na športni rekreaciji v prvotnem smislu in pod okriljem športnega društva Gradis s sedežem v Ljubljani. Ljubljanski aktiv je imel klubske prostore v sindikalni dvorani v Ma-lenškovi ulici (Vodmat) kjer je bilo tudi cnostezno kegljišče in igrišče za odbojko. V dvorani so dobili prostor tudi namiznoteniška sekcija, šahisti in strelci. Razumljivo je, da je imel ljubljanski aktiv najugodnejše pogoje za nadaljevanje pričetega dela pri športni rekreaciji, saj je bilo tu največ organizatorjev - bivših aktivnih delavcev in tudi aktivnih športnikov. Leta 1952 so kegljači imeli 32 aktivnih kegljačev in 11 kegljavk, v glavnem so bili vsi člani Gradisovega kolektiva. Iz tega aktiva športnega društva se je leta 1955 osamosvojila sekcija kegljačev v kegljaški klub Gradis, saj so od vsega začetka edino kegljači vedno in redno vadili in nastopali na raznih tekmovanjih. Že leta 1953 je naša ženska ekipa dosegla L mesto v ljubljanskem in republiškem prvenstvu in 2. mesto na državnem prvenstvu. To so bili v takratnih pogojih res zavidljivi uspehi naše ženske ekipe. Moški pa v tem času še niso dosegli pomembnejših uspehov. Ženska ekipa je potem vrsto let dajala tekmovalke celo za državno reprezentanco (zlasti Erjavčevo), še večkrat - kar redno pa tudi v republiško reprezentanco. Leta 1953 smatramo kot prelomno leto v kvaliteti, predvsem za žensko ekipo ter posameznice, pa tudi posameznike. (Dalje prihodnjič.) Franc Hočevar Kegljanje_______________ Jugoslovanski pokal Kegljaška zveza Slovenije je tudi letos razpisala tekmovanje za jugoslovanski pokal v kegljanju v disciplini 6 X 200 metov za moške in 6 X 100 metov za ženske ekipe. Tekmovanje bo po ligaškem vzorcu potekalo v vzhodni in zahodni skupini, prvaki pa bodo igrali med seboj 13. in 14. maja na nevtralnem kegljišču. Zmagovalec bo sodeloval v finalu jugoslovanskega pokala, ki bo 20. maja v Splitu, če pa bosta iz Slovenije lahko nasto-j pili dve ekipi, se bosta obe pomerili s konkurenti iz drugih republik in pokrajin. Republiško prvenstvo za posameznike in posameznice pa se bo začelo 27. in 28. maja. Finalni nastop 24 najboljših posameznikov in posameznic bo šele 23. in 24. septembra. C. P. Abrahami Potem, ko smo v zadnjih treh mesecih imeli izredno malo 50 in 60-letnikov, jih je ta mesec veliko. Predvsem to velja za Abrahame, ki jih je maja celo največ v letošnjem letu - 21. Ob življenjskem jubileju jim čestitamo, voščimo vse najboljše, še na mnoga leta in prijetno praznovanje. - Ivan Javornik - Strojno prometni obrat Ljubljana - Mehmed Šabič - GE Celje - Galib Kahvedžič - Gradbena operativa Ljubljana - Anton Altbaver - Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana - Marija Cimperman - Strojno prometni obrat Ljubljana - Safet Hrvanovič - GE Jesenice - Ahmet Šiljič - Gradbena operativa Ljubljana - Anton Habjanič - GE Gradnje Ptuj - Janez Ghinfeld - Inženiring Ljubljana - Anton Čarman - Gradbena operativa Ljubljana - Branko Filipovič - GE Jesenice - Mijo Pavič - GE Nizke gradnje Maribor - Anton Pristolič - GE Jesenice - Muhamed Hibič - GE Maribor - Anton Marko - Strojno prometni obrat Ljubljana - Jovan Mijatovič - GE Jesenice - Milan Jevtič - Gradbena operativa Ljubljana - Anton Škrget - GE Ravne na Koroškem - Olga Češnovar - Biro za projektiranje Ljubljana - Milena Grilc - GE Jesenice - Marjan Orlič - GE Ravne na Koroškem 60-letniki Maja imamo štiri 60-letnike in sicer tri iz GE Maribor in enega iz Kovinskih obratov Maribor. - Franc Kocbek - GE Maribor - Florijan Vinkovič - Kovinski obrati Maribor - Anton Lukša - GE Maribor - Vid Zelenko - GE Maribor M. F. L M Tokrat objavljamo nekoliko drugačno nagradno križanko, upamo Pa , da ne bo pretežka. Opisi za besede, ki jih morate uganiti in vpi-Sati v lik križanke, so podani po vodoravnih vrsticah (označene so s številkami) in po navpičnih kolonah (označene so s črkami). Polja, ki '°čijo besede med seboj, so že vrisana v lik križanke. vODORAVNO: T zunanjepolitična usmeritev Jugoslavije, 2. priprava za merjenje človeškega telesa, 3. huda posledica duševne ali telesne preobremenitve - jugoslovanski revolucionar in publicist (Moša), 4. sodobna oblika telesne rekreacije - skala v tnorju - industrijska rastlina za tekstilstvo, 5. zobne prevleke - acetatna ce-luloza, primerna za izolacijo v elektrotehniki, 6. kraj vzhodno od Bovca -Teslova kislina, 7. najmanjši od štirih glavnih japonskih otokov (naša oblika pisave) - nižji starorimski bog, varuh čred, polj in gozdov, 8. koroški ljudski Ples - mineral, ki se drobi v zelo tanke lističe, 9. vrsta v glavnem papirnate enibalaže - rekvizit za negovanje nohtov, 10. žensko ime - del teniške igre, ustrežljivost, zlasti do žensk, 12. vzgojni zavod za predšolske otroke - z r°ko oblikovan sprimek snega, 13. postrvi podobna morska riba - ime slo-venskega pisatelja Kersnika, 14. izraelska filmska igralka in pevka (Daliah) -Srd. bes - mostiček preko potoka, 15. kopno sredi morja - že umrli ameriški humoristični pisec (George) - oddelek v železniškem vagonu, 16. način konjskega teka - triprsti tropski lenivec - zvok, ton. NAVPIČNO: A. zaporedni črki v sredini abecede - začetnici književnika Rudija Šeliga - veliko večstanovanjsko poslopje, B. napušč pri hiši - dolina pod slovenskimi Julijci, C. eden izmed osnovnih pojmov v termodinamiki - sodobni slovenski pesnik iz Trsta (Marko), P. meteor-slovenski ekspresionistični slikar (Fran), E. meteorolog, F. desni pritok reke Dneper južno od Kijeva - glasno, navdušeno pritrjevanje ali odobravanje; tudi soglasna izvolitev koga (z vzkliki in splošnim odobravanjem), G. začetnici slikarja Štefana Planinca - ako - 22. in 11. črka v abecedi - kemijski znak za aluminij - ime srbske igralke Arnerič, H. majhen čop - človek, ki posodi denar - slovenski strokovnjak za biplogijo morja (Miroslav), I. področje emirjeve oblasti - črevesno obolenje, driska, J. sovjetski šahist, nekdanji sekundant Skpasskega - več zaporednih strelov iz brzostrelke - znane belgijske toplice - okrajšava za kilogram, K. ostanek v talilnici - originalno ime Carigrada, L. pomirilo, blažilo v medicini - del vodovodne napeljave - cunja, M. vojaški voz, pratež - okrajšava za »neznanca« -etiopski plemiški naslov - vrsta žitarice. Sestavil Jože Petelin XZ*t**M |n2d!H»0!a3 Gradisov športni dan 24. junija na Ravnah Konec aprila je bil na Ravnah prvi sestanek za pripravo in organizacijo 35. letnih športnih iger delavcev Gradisa. Čeprav vajeni organizacije številnih zimskih tekmovanj, se Ravenčani tokrat prvič lotevajo organizacije tudi v letnih športih. Na seji je bil imenovan organizacijski odbor, ki mu predseduje Miran Kert, pokroviteljstvo nad igrami pa je prevzel direktor tozda August Škrinjar. Matija Krnc V rekreacijskem centru Kleče__________ Ustanovljena teniška sekcija Tenis postaja vse bolj popularen tudi med gradisovci v Ljubljani, še posebej od lanskega leta, ko smo jeseni odprli športnorekreacijski center v Klečah, kjer imamo na voljo šest igrišč. Republiška prvaka v dvojicah Urbanc - Juvančič 6. in 7. maja je na kegljiščih v Litiji in Ljubljani potekalo republiško prvenstvo parov v moški in ženski konkurenci. Naslov republiških prvakov je osvojila Gradisova dvojica Urbanc-Juvančič, ki sta podrla 3674 kegljev. Drugo mesto sta zasedla predstavnika mariborskega Konstruktorja Pihlar-H. Steržaj. podrla sta 3635 kegljev, tretje Ivačič-Bizjak (Gradis) s 3523 podrtimi keglji itd. Naš tretji par Janša-Zdešar je podrl 3430 kegljev in zasedel sedmo mesto. Pet najboljših dvojic pri moških in sedem pri ženskah bo nastopilo na državnem prvenstu. ki bo konec septembra v Vojvodini. Ugodna zima in lepa pomlad sta letos omogočili, da se je teniška sezona začela mesec.dni prej, kot običajno. Tudi aktivnosti okrog organiziranja teniške sekcije so bile pripeljane tako daleč, da je bila sekcija ustanovljena 17. aprila. Medtem je stekla tudi akcija vpisovanja novih članov. Članarina za delavce Gradisa in družinske člane znaša 150.000 dinarjev letno (tisti, ki se letos prvič včlanjujejo pa morajo plačati še 40.000 dinarjev vpisnine), za otroke pa 50.000 dinarjev, plus 20.000 dinarjev vpisnina. V teniško sekcijo je vključenih že 160 gradisovcev. 60 njihovih družinskih članov, 20 članov pa je zungnjih, to so predvsem poslovni partnerji. Od 8. do 12. maja je bil organiziran tudi prvi letošnji teniški tečaj za začetnike, če bo dovolj interesa ga bodo ponovili, pripravili pa naj bi tudi nadaljevalni tečaj tenisa. V Klečah imamo tudi tri balinišča in igrišče za odbojko, za katere bo verjetno več interesa v času. ko se bodo začele ekipe pripravljati na letne igre. C. P. je glasilo delovne organizacije GIP GRADIS Izdaja ga odbor za informacije: Srečko Friš - predsednik, člani: Marjan Čebokli, Aleksander Bojanič, Franjo Štromajer, Polona Kejžar in Milan Marčič - tajnik. Glavni, odgovorni in tehnični urednik: Cveto Pavlin. Člani uredniškega odbora: Sonja Vršič, Zoran Debelak, Emil Korenjak, Ivanka Golob in Ludvik Rudolf. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana Naklada: 8.800 izvodov Naslov uredništva: GIP GRADIS. Gradisov vestnik, Šmar-tinska 134a, 61000 Ljubljana. Telefon: (061) 441-422, int. 232 in 220 Letovanje v počitniškem domu v Ankaranu bo letos bolj privlačno kot prejšnja leta tudi zato, ker bo več možnosti za rekreacijo, na primer na novem balinišču, ki bo kmalu gotovo. Malo balinanja, pa hladno pivo in osvežitev v morju - res škoda, da še ni poletje! Višje cene v počitniških domovih Penzion 80.000 dinarjev Skokovito naraščanje cen kot posledica rekordne inflacije je narekovalo spremembo penzionskih cen v naših počitniških domovih sprejetih 2. marca. Sedaj veljavne cene so bile potrjene na seji odbora za standard in rekreacijo 17. aprila letos. Tako znaša poln penzion v Ankaranu, Poreču in na Pohorju v sezoni 80.000 din za delavce Gradisa in njihove ožje družinske člane, za otroke pa 65.000 din, v pred in posezoni bo cena 66.000 din za odrasle in 54.000 din za otroke do vključno 10 let. Za negradisovce je cena seveda višja. V Ankaranu stane pen-, zion v sezoni za odrasle 114.000 din, za otroke pa 93.000 din, v Poreču in na Pohorju pa 128.000 din oziroma 105.000 din za otroke. Predsezona je nekoliko cenejša. V Ankaranu znaša dnevni penzion 94.000 din, za otroke pa 77.000 din, v Poreču in na Pohorju pa 105.000 din oziroma 86.000 din. Sedaj, ko smo ostali brez počitniškega doma v Biogradu, ker smo ga morali zaradi finančnih težav v delovni organizaciji prodati, nam je ostalo v počitniških domovih še 197 ležišč, od tega 22 na Pohorju. Letos je bil interes za letovanje v Gradisovih domovih velik. Vsi tisti, ki jim je bilo letovanje odobreno, so že prejeli potrdila o rezervaciji, ta mesec pa jim bodo pri izplačilu Osebnega dohodka trgali prvi obrok, zadnjega pa 15. avgusta. Tiste, ki še nimajo preskrbljenega letovanja pa obveščamo, da je nekaj prostora še v Ankaranu. Informacije in potrdilo rezervacij dobite pri Alojzu Polajnarju na DSSS v Ljubljani. C. P. Športne igre gradbincev s Spremenjeni \ datumi tekem ^ Na zadnji seji Komisije? za šport in rekreacijo pri ^ Republiškem odboru sindi-s kata gradbenih delavcev s Slovenije, so bili obravna-s vani predvsem termini za s preložene panoge. Kljub S vsem naporom pa še vedno s ni organizatorja za odboj-^ ko, tako da ni znan niti da-^ tum tekmovanja. Od predhodno objavlje-I* nih datumov, so spremenje-!; ni datumi za šah, ki bo 27.s maja v Ljubljani v organi-s zaciji SCT, namizni tenis bos 13. maja v Mariboru - or-s ganizator Konstruktor, te-s nis pa v Radovljici 17. juni-5 ja. Za ostale panoge so da-j; turni predtekmovanj in or-^ ganizatorji nespremenjeni. ^ Matija Krnc s