m V sredo in saboto izhaja in velja: 2a celo loto . 6 for. 20 kr. n pol leta . 3 „ 30 „ » četert leta 1 „ 70 „ n mesec . . — „ 60 „ Po pošti: celo leto . 7 for. 50 kr. » pol leta . 3 „ 80 „ » Žetert leta . 2 „ — „ o mesec 70 „ V •V«. 40. „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ '1 * f J '♦ f I Nar. pesom. Oznanila. Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., k,tera se trikrat natiskuje; vež« pismenjce plažujejo po prostoru. Za vp,k list mora biti kolek (atempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. V Celovcu v saboto 19. maja 1866. TTCĆStj IS* Ali se bomo ? Vesoljna vojska terka naduri, skorej cela štorij v orožju, še Amerika nam kazezobe: strašna, dolga vojska se nam grozi ! Avstrija te vojske ni sprožila, Avstrija te vojske tudi noče ; naj vsa kri na Vesti, peče tistim, ki so jo vžgali. Avstrija se pa te vojske tudi ne boji; prisiljena na vojsko pripravlja se tudi na vojsko, in kakor se kaže, tudi ne bode brez vojske; take priprave se ne delajo tje v en dan : torej se bomo in bili se bomo na dveli strančh. Imamo za to že potrebnih ljudi; skorej bode stalo en milijon naših korenjakov na nogah, in še enkrat toliko postavimo na noge prostovoljcev in Černe vojske. Na klic: „Domovina j e v n e v ar n o s t i, bode vse zgrabilo za puško in sablo, za sekiro in koso, za vile in grablje, za cepi bi motike in bajdimo na nasprotnika. Imamo že tudi potrebnih denarjev. Za Vojsko je treba denarja, veliko veliko denarja, in minister naš ga je poiskal, pa ga tudi že dobil. Tudi minister Bismark ga potrebuje, pa dobil ga je posili in po krivici. Cerkvam, samostanom, bogoljubrmn napravam in ustanovam, družbam in zbornicam pobral je denar in jim za to zastavil der-žavna dolžna pisma. Na Talijanskem so ravno tudi po tem potu že pobrali, kar so imeli, — zdaj denarja na posodo iščejo, pa ga ne dobijo. Pri nas se je pa potrebni Lpiar priskerbel po drugem potu Vzel je minister Laris pri zemljiščini kreditni banki ha posodo 60 milijonov in zastavil deržavna nepremakljiva posestva. Dalje je vzel 150 milijonov bankovcev dunajske banke na se, da mu ni treba novih davkov^ nakladati ali pa po svetu iskati posojila jŽalostno je pri vsem res to, da je nas deržavni dolg spet za toliko narastel, dalje da nimamo deržav-nega zbora, ki bi bil to vladino djanje ali operacijo poterdil in bi se bil tako potrebni denar dobilv po ustavnem potu. To je tudi moka Šmerlingovega mlina, da še v petih letih ni stlačil deržavnega zbora za celo našo deržavo. Sedanje ministerstvo je vsaj na potu napraviti tak vesoljni deržavni zbor, le škoda, da mu do sedaj ta imenitna reč še ni šla srečno izpod rok. Naj pa ministerstvo vsaj toliko ustavnega stori, kolikor mu je mogoče; naj pokliče deželne zbore in posluša glas svojili narodov. Res da ministerstvo ni vsega storilo, kar bi se bilo že dalo storiti, res da je ministerstvo svojim narodom marsikaj na dolgu, —* pa bati narodnih zastopnikov se mu vendar ni treba. Glas : „Domovina je v nevarnosti11, združil bo Vse stranke, vse bodo potegnile za vlado in stali kot en mož proti soyražniku predrage domovine. Ministerstvo ima potrebne vojske, potrebnih denarjev, naj še išče pomoči svojih narodov, — potem pa le udrihajmo po njih: Ne dajmo se! Tako gorijo vsi narodi za vojsko in so volje za domovino darovati kri in blago; pa vendar vojska je liuda, strašna reč, zatorej ne bo jim nihče za zlo jomal, da serčno želijo, naj se ta zmedena štrena lepo in mirno zravna, — pa vendar ne tako, da bi vse pri starem ostalo. Več prašanj stoji pred durmi in čaka dokončnega razrešenja: prašanje nemško, talijansko, turško, romansko in poljsko. Ne bode pokoja, preden se te stvari dokončno ne zravnajo. — Zatorej vsakemu miroljubnemu in dobroserčnemu človeku kaj lepo dopada misel, naj bi se sklical tako imenovani evropski kongres ali zbor vladarjev in ministrov vseh derzav. Ta novica skače po časnikih in se kaže tu in tam. Pa Bog nas obvari takega kongresa, Kakor je bil dunajski leta 1815. Ta je samo skerbcl za vladarje, za narode pa ni maral ničesa in je z deržavami in narodi delal, kakor da bi bili vsi premagani puntarji : narodi so dobili nekaj lepih besed in sladkih obljub, svobod in pravic pa nobenih. Le napravite kongres, ljubši nam je kakor kervava vojska, pa pri kongresu naj ne sede sami vladarji in diplomati, timveč tudi zagovorniki in zastopniki narodni in naj se posluša njih glas in svet. Če se to no zgodi, ne pričakujemo tudi od tega kongresa nobenega sadu, stavila se bode hiša na pesek, ktero bode zopet vsak vetrič majal in slednjič spet poderl, kakor tisto hišo, ki jo je stavil kongres 1. 1815. Le glejmo, da nas ta hiša vseli vkup ne pokoplje pod razvalinami svojimi. , Vojska ali kongres ? tako še enkrat pra-šamo. Mi smo za kongres, pa za kongres, pri kterem bodo govorili tudi narodi po svojih zastopnikih. Ako pa takega kongresa naši diplomati nočejo ali ne morejo napraviti, potem pa le vojsko, vojsko do poslednje kervave kapljice in poslednjega beliča, pripravljeni smo: Se bomo za pravico, — pravica pa ima svojo moč! — Avstrijansko cesarstvo. Res lepo in tolaživno je slišati, kako na-dušeno se po raznih krajih in mestih pripravljajo za vojsko, da bi spodobno, in kakor gre vselej zvestim deržavljanom starodavne monarhije, sprejeli sovražnika, ki se derzne drago nam dedino očetov naših z orožjem v roči napasti. Povsod, zlasti pa na Češkem, Gališkem, Ogerskem, na Dunaju in Tiroljskem itd,, odmeva le en isti glas — glas in klic na boj in hrambo domovine. In zares, svet naj zve, da so avstrijski narodi še vedno pripravljeni za domovino kri in življenje darovati ter jo braniti, naj velja, kar hoče. V časih stisk in nadlog je narodov moč silovita, in to je, kar bi tudi naši deržavniki pomniti imeli! Gotovo bi tedaj ne bilo napčno in brez glave storjeno, ako bi zdaj vlada sklicala vse deželne zbore, kakor to zahteva večina avstrijskih narodov. Za tako vojsko, ki se nam zdaj obeta, treba je najboljih pripomočkov, — ti pa so brez dvombe deželna zastopništva. — Z največo žalostjo pa nas navdaja, ako pomislimo kar jo oni dan pisala „W. Abendpost**, rekši, da se ne bomo vojskovali za nikako „Specifično avstrijsko idejo.“ Tem gotovo lahkomiseljnim besedam se čudom čudimo in z milijoni naših der-žavljanov stermč vprašamo : Za ktero pa spet neki, če ne za avstrijsko? Strašno smo že terpeli zarad napčne politike tujih naših deržavnikov, ki so bili vsega druzega bolj kakor avstrijskega duha navzeti; in zdaj se nam spet huda vojska na glavo na-kopuje. In zakaj ? — „W. Abendp.“ pravi: „Za nikako specifično avstrijsko idejo.“ Po pravici pravi „N a r o d“, da je tako namer-janje „nezaslišano.“ Kakšen vtis, piše na dalje, morajo take besede vladinega lista na razne narode imeti, ki jim ministerstvo Belcredi — Majlčth že tako marsiktere željo ni spolnilo in se je zaupanje vanj že bolj umanjšalo !! Da bi se narodi vsaj nekoliko pomirili, bilo bi prav zelo potrebno, da bi ministerstvo očitno povedalo, ali bo res vojska le zarad tujih neavstrijskih namenov. — Tudi h er vaš ki dopisnik v „Zukunft** piše, da so te besede vladinega lista ondi veliko senzacijo naredile. Hervaški narod, pravi le-ta, spada med tiste, ki menijo, da ima Avstrija svojo prihodnjost v narodih in v izhodu. Tako jih zelo veseli, da so tudi drugi avstrijski Slovani ž njimi enakih misli. Ako bi zdanje ministerstvo res namer-jalo prijeti se velikonemške politike in vstva-riti nemški parlament, morali bi dati slovo svojim dozdanjim prizadevam za ustanovo središčnega zbora, ki naj bi obravnaval skupne deržavne zadeve, — deržati pa se svojih starih pravic in poganjati za tako deržavopravno uredbo, po kteri bi veliko-netnška politika na dežele ogerske krone nobenega upljiva ne imela. „Gviazdka cieszynska" piše : „Avstrijsko slovansko časništvo predlaga zdaj, naj se deželni zbori skličejo. Avstrija se zamore edino le po federalizmu ohraniti, ki zadostuje raznim njenim narodom. V najnevarnejših časih so le federalisti specifično avstrijsko idejo zastopali. Nemška politika ni bila Avstriji nikdar v prid, ampak le na škodo. Avstrija naj za Šlesvik-Hol-štanj kako odškpdnino tirja in slovo da enkrat za vselej nemškemu „bundu“. — Pri vsem tem pa se nahajajo politikarji, ki še vedno na vso moč v velikonemški rog trobijo. Med nje spada tudi znani Fr. Schuselka na Dunaju. Njim le roji po glavi nemški parlament v Frankobrodu, kamor naj bi tudi Slovani svoje zastopnike poslali. Stokrat se jim je že od naše ostrani povedalo, da to ne gre, vse zastonj! Mi stojimo za Avstrijo in za specifično avstrijsko idejo — za druzega nič! Iz ogerskega zbora se še vedno nič posebnega ne sliši. Le to pravijo, da ste si Deakova stranka in pa „levica1* precej navskriž. V narodnostnem odseku je Pavel Somšič za pervosednika izvoljen. Kar se pa regnikolarne deputacije tiče, pišejo „Nar. novine**, da so Madjari proti Hervatom bolj merzli, „Pozor** pa pravi, da vse nasprotno govorice niso res in da do zdaj še ni bilo razpertije v nobeni reči. Vse gre lepo in redoma izpod rok. Dunajski mestni župan je že izdal poseben oklic zastran nabire prostovoljcev in milodarov za vojskine potrebe. Ravno tako tudi grof Starzenski. — Benedek je na Dunaju. — „Narod** naznanja, da neha izhajati, ker se združi z „Nar. listi**. Dežele notrasje-avstrijanske. Iz Celovca. s k er b 1 j ev a n j e vojakov; — e u d n e licitacije; vreme; — nesreče«) Dozdeva se nam, da se vojaki naši — dopastenci in novinci — ne oskerbljujejo, kakor bi bilo želeti. Od več strani smo že slišali, da vojaki britko tožijo, da nimajo kaj obleči, da se morajo po tleh valjati, itd. Tega smo se pa sami prepričali, da iz kosarne ne smejo, da jih je vse natlačeno, da so že dolgo v svojej do-mačej obleki in da so kaj veseli, ako jim kak darček pomoliš. Še iz kosarne k svojim ljudem več dni ne smejo. Kakotcrdajo za vsakega, ki nima kaj okroglega v že-u, da bi si mogel pri marketendarju kaj upiti. Tudi železnica dovaža iz .daljnih krajev novincev, ki so tako napravljeni, da se človeku v serce smilijo. To bi bilo lehko vse bolje ih drugači! — Ne vemo, ali je prav, da se tako le licitira. Najpred sc po-prašajo vsi, za koliko jo volje kdo ta ali uno reč prevzeti, to se zapiše, in nihče ne more več svojega glasu preklicati in še za boljši kup prevzeti. Na koncu se še le od-pro pismene ponudbe ali se poprašuje ta ali uni znani gospod, koliko je volje še jenjati. Tako sc godi, da bi še marsikdo še več odpustil, kakor ti na koncu poprašani ali pa kakor se glasijo pismeno ponudbe, pa no gre več, ker je popred izgovoril svoj poslednji glas. Tako se je draževalo ali licitiralo zastran preskerbljevanja v deželnej bolnišnici in pri prevažanju vojakom potrebne robe na Talijansko. — česar smo se bali, zgodilo se je ; slana je storila veliko škode : turšica, fižol, buče, mlada detelja itd. je vsa černa; ječmen je ves rumen in jarice je čedalje manj. Da bi le skorej potegnila toplejša sapa! — Na Ljubelju se je uniden blizo Sopotnice velika skala odter-gala in na veliko cesto priropotala. Ravno prej je neka procesija iz Kranjskega, na sv. Višarje grede, mimo šla na tistem mestu ; le nekaj trenutkov popred in morebiti veliko romarjev bi bilo ob življenje prišlo, tako je pa skala le vjela poslednja dva romarja, nekega moža in 17 letno deklino, in ju hudo poškodovala. — Iz Sent-Marjcte blizo Bajdišč slišimo, da se je neki Stoparjev sin po nesreči v Dravi vtopil. Bil je prav pošten, priden in obrajtan mladeneč, — bode pa žalost v slovečej Stoparjevej hiši ! Iz Velikovca. 14. maja. J. Z. (V o j a k i. Kaj se govori? Vreme.) V našem mestu je zdaj vse živo. Kaj se je pa zgodilo, boš morebiti, ljubi čitatelj, vprašal? Da, Velikovec ima vse polno vojakov, tako Besednik. Štajerski poglavar baron Meezery na deželnem zboru. Lepo znamenje slovanske vzajemnosti je sledeči članek, kterega smo brali v češkem dnevniku, v „Ndrodnih Listih11. V njem se moško zagovarja jezikova ravnopravnost v uradih in šolah in biatovski branijo se Slovenci, ki se za njo potegujejo. Poslušajmo tedaj, kaj pravijo Čehi o odgovoru gosp. poglavarja barona Mcezdrya, ki ga je dal poslancu dr. Razlagu na vprašanje zastran jezikove ravnopravnosti v šolah in uradih. „Mi Čehi, pišejo „Ndrodni Listy“, imamo še v dobreni spominu svojega rojaka gosp. barona Meczčrya, nekdanjega poglavarja češkega kraljestva in poznejšega ministra av-strijanske policije. Sedaj prišla je vrsta na naše mile pobratime Slovence, da si dobro vtisnejo v glavo njegovo ime in djanje kot poglavarja štajerske dežele. S svojim odgovorom na vprašanje gosp. poslanca dr. Razlaga zastran jezikovo ravnopravnosti je zo- — 158 — da v kosami, ktera ni ravno majhna, še vsi prostora nimajo, in je tako 1 kompanija se v občinsko hišo preselila, kjer so za ta namen izbe pripravljene. Ti vojaki so nadvojvoda Franc- Dragotinovega polka Nr. 52; večidel Ogri. Prišli se 4. maja s štabom. Da je bilo ta dan vse na nogah, razume se samo po sebi. Še celo iz okolice je privrelo dosti ljudi semkaj, da so kardelo videli in vojaško muziko slišali. Dve kom-paniji ste šle v bližnji terg Grebinj. Dva dni potem (6. maja) pa so prišli lovci iz Celovca, ki so tu samo čez noč ostali. Ker je bila ta dan ravno nedelja, bili so ljudje od vseh krajev skupaj in so popoldne vojaško muziko, ktera je na mestnem tergu igrala, poslušali. Govori se povsod le od vojske. Kjer koli si, slisiš take in enake pogovore; vsak hoče v politiki modrejši biti in več vedeti kakor drugi. Vreme je zdaj za polje prav ugodno. Žita prav lepo kažejo. Unidan je pa bila vendar taka nevihta, kakor jo ne pomnimo kmalo take. Lepa žita je veter na marsi-kterih njivah tako na tla potlačil, da ne bojo več vstala. Bog nas varuj hude ure! Maribor dne 10. maja. — s — („Mariborčanka" in njena resničnost. Kako je bilo z veselico?) Teta „Mariborčanka1* je spet o Slovencih eno zagodla takrat o tukajšnjih slovenskih dijakih, opominjajo jih, naj ne bodo nestrpljivi proti nemškim, saj jih predosti dobiva pri meščanih — ki so „Mariborčanki*1 se ve da sami Nemci! — jesti in si služijo lepe denarce pri njih s tem, da njihovo deco pod-uČujejo; zato naj brzdajo svojo strast proti Nemcem, ki je mendaže v mlada srca vcepljena Da je to kriva tožba proti slovenski mladini, kaže učiteljsko očitovanje, ki ga je natisnila „Mariborčanka** 4. t. m. kot popravek njenega sumničenja, ki je bilo v sestavku „lipa in hra»t“ natisnjeno 2. t. m. V tem popravku se izrekoma krivica od slovenske strani odvrača in obema stranima zapiše. Cele te svaje, ki so med mladino lehko vname pa hitro spet do čistega po-gasne, no bi bilo vredno omenjati, da je ne bi naši nasprotniki zarinili ter iz nje sklepali nesramnih in zavržljivih sklepov za mladino slovensko. Dogodka je ta. Pripravljali so se nemški in slovenski dijaki na izhod dne 1. maja. Vadili so se pevati pesmi nemških in slovenskih, vsi vzajemno kakor se spodobi, da se spoštovanje do obeh narodov vzbuja. Razprla pa jih je zastava, ki bi pri onem izhodu imela veselje poviševati. Naročeno in dogovorjeno je bilo na zastavo liro našiviliti, a ker se je delala v neki nemški hiši , oplela se je pet pokazal (!) gorečo ljubezen do slovanskega naroda, ljubezen, ktero smo mi Čehi v najobilnejši meri vživaii za dobe njegovega poglavarstva na češkem. Besede , s kterimi je zagovarjal vlado, so kakor krajcar krajcarju podobne tistim, s kterimi vso za Bacha in Smerlinga prikrivali na Češkem brezobzirno ponemčevanje. Tudi naš jezik je bil iztiran iz šole in urada , tudi pri nas je moralo teči vse duševno delovanje po tesnem koritu nemške omike, tudi nd smo morali klicati iu vpiti za narodnost in svobodo. In kaj se nam jo odgovorilo na naš klic? „Vi hočete, da se vaš jezik rabi v javnem življenju; no, vaša beseda je še premalo razvita in opiljena; vi nimate no knjig ne književnosti; manjka Vam učiteljev in učenih mož; vi nimate učenih del, zatorej vzemite si za ljubo z nemščino, dokler si niste pridobili pripomočkov izobraževanja*'. Res ta britka ironija je imela svojo logiko, pa mi smo bili obsojeni kakor stari Tantal v tartani! Bila je sicer vlada tako milostljiva pripustiti nam, da smemo izobraževati svojo narodno besedo, pa zvezali so nas na rokah in nogah, da se nismo mogli z mesta še ganiti ne. Le-ta blaga igra se pri nas na Češkem ali navlašč ali iz kratkovidnosti lira s hrastovim vencem. Slovenski dijaki to zve-devši zahtevajo odločno, da se hrastov venec izplete ali pa še lipov vsi vili. Tega pa nemški dijaki niso privolili. Prašamo tedaj teto „Mariborčanko**, ki Slovence tako rada podučava, kje je nestrpnost? Dalje. Pridejo nekteri dijaki do Felberjevega otoka k veselici pevskega društva. Slovenski pozdravljajo nekega kavar; narja, on pa ne odzdravi, ampak se grozi in „pereat** kliče. Slovenski dijaki se odločijo oditi in se vsemu izogniti. Odšedši zapiše eden na mizo: odpusti jim ,» ker ne vedo, kaj delajo- in drugi pristavi: die Schwa-ben. Ne zamerite, da Vaš list s takimi pokvekami nakidam, ali to je ono grobo raz-žaljenje, o kterem „Mariborčanka** govori. Nepošteno je od „Mariborčanke**, da pri celem tem prigodku zamolči, v čem da je bilo žaljenje in kaj je bil žaljenju povod. Kakor vidite, je ta prizor na otoku celč otročja svaja in je z onim zastavinim pri-godkom vred „Mariborčanki** vesela prilož; nost, da na njeni podlagi sumniči in krivi slovenske dijake in jim oponaša jed in zaslužke nesramno in krivično. Kar se zaslužkov dotiče, pošteni Mariborski meščani dobro vodč, da je podučevanje in zaslužek ozirna dobrota, pogojena je služba in plača, dobroto dobiva učenec dobroto poduka, učitelj pak dobroto plače zasluženo. Dobrota je tedaj na obe strani in nobenemu pametnemu človeku ne more priti na misel komu kaj očitati. Zastran siromaškega obeda pa naravnost zavračamo gotovo tudi v smislu vseh milo-dariteljev nesramnost „Mariborčankino**. če tvoja desna da, naj leva zato ne ve, je načelo kristjanslco, inače nima dar nobene vrednosti. In tako davajo nemški in slovenski Mariborčanje iz svoje obilne mize milodare svoje nemškim in slovenskim dijakom in posebno tudi slovenskim dijakom j dobro vedoči, da so jim slovenski kmetje 9 svojo drobižjo, žitom, vinom in delom pripomogli k njihovi obilnosti. A nikdo iz tega no sklepa, naj zato ta ali ta dijak zataji svojo narodnost, kar „Mariborčanka** za; hteva zahtevajoča, naj bi slovenski dijaki dobrovoljno in molkoma stopali za nemško zastavo ali dobrovoljno in molkoma pogoltnili nasprotniške rlavale. Mladini se mora sprava in mir priporočati in ga tudi rada prejme, če mu je podlaga pravičnost; nepravičnost, nadvlada in ponemčevanje pak pravijo, da je tako že minulo. Slovenski dijaki tedaj, ki so tukaj v večini, nadvlade nemških dijakov, ki so v' manjšini, dasi se od deleč množajo, ne bodo nikdar trpeli, pravico in ravnopravnost bodo pak zahtevah ne sme več igrati. Sila narodnega napredka in zdrava misel češkega ljudstva je zlomila verige, v ktore nas je vkovala sistema po; nemčevanja; namesto tega pa vidimo zdaj med brati Slovenci staro igro z rijastimi pušicami v najlepšem cvetu. Slovenci, žlahten ali pod prejšnjimi vladami neizrečeno stiskan narod, vprašali so po svojem poslancu dr. Razlagu državnega komisarja v štajerskem deželnem zboru: „Ali je visoka vlada volje, vpeljati tudi pri štajerskih Slovencih pravično ravnopravnost njih jezika v šolah in v uradih ?** Dne 17. februarja je odgovoril državni komisar, baron Meezery, na let6 vprašanje gosp. poslanca dr. Razlaga. Bravši let& od; govor gosp. poglavarja smo brž spoznali premile glasove, s kterimi nas je tolikrat sladila predšmerlingova vlada, ktere goreči služabnik je bil gosp. baron Meezery. Kaj živo je morala zavzeti tudi naše brate Slovence beseda ustavnega uradnika pod mini-sterstvom gosp. grofa Belcredija, v kterega so vsi avstrijanski Slovani toliko upanj® stavili. (Konec prid«.) ža se in jo skazovali po svojem slovenskem značaju tudi svojim součencem, naj si bodo ktere koli narodnosti. Naj tedaj „Maribor-čanka“ ravnopravnost uči istinsko in djansko ravnopravnost, vse druge nasprotne njene nauke mi odbijamo in zavračamo. Iz hIov. .Štnjerja. Okoli in okoli rožla orožje in železje, — rodoljubi naii pa vendar narodnih zadev in potreb ne pozabijo in imajo skerb za narodnost slovensko. Snidli so se pervi rodoljubi naši in sklenili važne roči, ki utegnejo nam koristiti in okrepčati nas. I. Postavil se je osrednji volitni odbor za Bpodnje Štajersko. Sedež mu bode v Celju, imel bo prvosednika in 24 odbornikov. Celi odbor razpada v 6 odsekov, za vsaki volilni okraj eden. Odseki so samostalni in se v posameznih okrajih napravijo in vedejo kot volilni odbori, pomnoživši se s 15 do 20 možmi celega okraja, posebno se oziraje na najveljavniše kmete. II. Pomenkovalo se je zastran kandidatov in zaznamovali so se za kmečke občine in za mesta; pa za zdaj še ne stalno, ampak le začasno. III. Izdala so bo, pa no pred mesecem septembrom, knjižica: „Delovanje deželnega zbora in naša slovenska poslanca Herman in dr. Razlag.1' Naložilo se je nekemu gospodu, naj jo spiše. Obsega naj 5 do 6 pol in na vse strani razlaga, kaj dela dež. zbor, kako važne so volitve, ktere so politične in narodne razmere štajerskih Slovencev i. t. d. Tiskalo se bo 2000 iztisov, ki se bodo prodavali po 10 kr., deloma pa podarili, tako da bode razširjena v vsakej občini. Za stroške je že podpisanih 110 gld. (med temi je 50 gld. od nekega domorodca); kar bo premalo, pa upajo domorodci skup spraviti ali po darilih ali po razprodaji. IV. Napravila se bode monštre-peticija naravnost do cesarja, ker pri deželnem zboru ni pravice za nas ! Odločilo so je, da prosimo: 1. ) naj se prenaredi volilni red v Slovencem pravičnem smislu; 2. ) naj se napravi poseben slovensk odsek deželnega odbora ali naj sta vsaj 2 odbornika slovenska poslanca; 3. ) naj so napravi poseben odsek deželnega poglavarstva (Stsitthalterei-Abtheilung) za slovensko spodnjo Štajersko; 4. ) naj se slov. jezik vsaj enkrat v resnici vpelje v uradnijah in naj se postavi obrok, do kterega naprej naj bo po vsem slovenskem Štajerskem slovenski jezik u-radni ali poslovni, nemški pa naj se le piše, če stranke želijo ; 5. ) naj se uravna zemljiščni davek, ki je posebno v vinorejnih krajeh nezmerno visok; 6. ) naj se poniža cena soli, ki je za kmetijstvo toliko važna reč. V. Ker se bodo menda po Štajerskem v kratkem vpeljala okrajna zastopništva, imajo odborovi odseki tudi važno nalogo skrbeti, da pride kolikor mogoče narodnjakov in zanesljivih kmetov v ta zastopništva. VI. Ker se moramo posebno tudi ozirati »a to, da se poboljša materijalno stanje našega naroda in ker je podlaga>mu na Štajerskem vino —, sadjo-reja i. t. d. sploh kmetijstvo, razložil je veljaven rodoljub svoje misli o ustanovljenju gospodarskega društva za spodnje Štajersko. To društvo imelo bo tako organizacijo ali uravnavo, da bo kot mreža na dežeii ležalo in nas pri vsem podpiralo. Prosil se je ta gospod, naj izdela dotična pravila. Potem se prosi s peticijo vred presvitli cesar tudi za privoljenje „slovenskega društva za povzdigo vino * n s a dj or e j e.“ To je v kratkih besedah, od česa so odšli vsak na svoj dom. Pravijo, da pridejo kmalo v beneško luko tuje bojne ladije, francoske in angleške, da varujejo svoje deželane. Na vso mod pa se pripravljajo na Laškem za vojsko, kar jih stane že strašno veliko denarja. Govori pa se, da jim je Bismark 400 milijonov poslati obljubil , če vojsko začnejo. Okoli Bolonje, Piačence itd. je menda vse polno vojakov. Kralj sam prevzame više poveljstvo in vlada je od zbora pooblaščena, da ravna o vojskinem času samovlastno. Posebna vladina naredba naznanja, da se napravi hitro 20 batalijonov prostovoljcev, kterim bo poveljnik Garibaldi. On in kralj sta si tedaj spet dobra. Tudi se organizuje narodna straža, dijaki pa kar derve k akademiškim kardelom. Silovit bo-jin duh je prešinil vse, vlado in ljudstvo. Se celo Mazzini je za vojsko. Pravijo , da se mora kaj prenarediti, drugači mora Italija razpasti! Lamarmora, Cialdini, Cucchiari, Durando, Prim, Menabrea itd. bodo vodili posebna kardela, na morju pa bo komandiral admiral Persano; kontre-admiral Vacca je že menda tako razverstil svoje ladije v adrijanskem morju, da bode Avstrijancem na vse kraje pot zaperta. Društvo „Lloyd" je res tudi že vso vožnjo ustavilo. —Francoska postavi po najnovejšem sporočilu dva prežavna oddelka, enega pri mestu Lijpnu, druzega pa pri m Nancy. — Pruski polki so že neki tikoma saksonske in avstrijske meje postavljeni. Se znamnja se čaka, potlej pa je vse, kar je. Glavni’ stan je v So-ravi na Lužiškem. Bismark je med tem arlament razpustil in nove volitve razpisal, aveljne bo brez vojske, če tudi niso Prusi kaj posebno zanjo vneti, ker jim je Bismark že vse premalo! Da bravci naši vedo, koliko da šteje pruska vojna kardel in vojakov, navajamo jim vse po imenu in številu. K orožju se more zdaj poklicati: 243 batalijonov pešcev, ki štejejo okoli 243.000 mož; 10 batalijonov lovcev in strelcev z 10.000 m.; 116 bat. pešcev brambovcev (perve nabire) s 58.000 m. ; 81 namestovavnih batalijonov, ki bodo tudi imeli okoli 81.000 m.; 10 namestovavnih kompanij lovcev in strelcev z 2000 m. Vseh pešcev bo tedaj 394,000 m., konjnikov 63.000 m., topničarjev 37.000, 15.000 konj in 3714 topov, pionirjev 10.000, voznikov, strežajev za bolnike, rokodelcev itd. 1O.OO0 Brambovcev druge nabire bo 120.000 m. z 22.000 konji, tedaj v vsem skupaj 645.000 m., 100.000 k. in 3714 topov, razun konj in vozov za drugo bojno vožnjo. Pervemu kardelu zapoveduje general pl. Bonin, drugemu kraljevič naslednik, tretjemu princ Fric Karol, četertemu general pl. Sak, petemu gen. pl. Steinmetz, šestemu gen. pl. Mutius, sedmemu gen. Vogel pl. Falkeusteinski in osmemu gen. Jlervarth pl Rittenfeldski. Govori se tudi zelo, da kralj sam prevzame više poveljstvo nad vso vojno Druge srednje deržave štejejo vojakov: Parska 110 120.000 m. izvzemši bram- bovce, ki so le doma za rabo; Virtember-ška in Badenska okoli 40 -50.000 m., tedaj imajo vse deržave za vojsko pripravljenih vojakov 150—170.000 m. Polovica od njih brani pokrajine ob Rajni, druga polovica pa se pridruži avstrijski ali saksonski vojni. Razne novice. * Njeg. veličanstvo je blagovolilo v odpisu 9. t. m. za člane jugoslovanske akademije premilostljivo poterditi: Dra. Bleiweisa Janeza, vrednika „Novic" v Ljubljani; Bogoviča Mirka, literata v Zagrebu; Jagiča Vatroslava, gimnazijalnega učitelja v Zagrebu ; — 160 — Kukuljeviča Ivana, velikega župana županije zagrebške; Ljubiča Simeona, gimn. učitelja na Reki ; Mažuraniča Antona, gimn, ravnatelja na Reki; Dra. Muhiča Pavla, ravnatelja pravoslavne akademija v Zagrebu; Dra. Račkega Franca, kanonika in šolskega nadzornika v Zagrebu ; Dra. Subotiča Jovana, prisednika stola sedmerice v Zagrebu; Dra. S 1 o s e r j a Josipa, namcstnijskega svetnika in velikega zdravnika v Zagrebu ; S u 1 e k a Bogoslava, literata v Zagrebu; T o r b a r j a Josipa, i’avnatelja više realke v Zagrebu; V e b e r j a Adolfa, gimn. ravnatelja v Zagrebu, in Vukasoviča Živka, gimn. ravnatelja v Oseku. * „Novicam" se' piše, da je nek kmet v vasi Gaberčah, popravljaje pot tik svoje hiše, s krampom udaril po mestu, od koder se mu 80 srebernjakov razne velikosti in podobe izsuje. Nevedni kmet jih nese koj v Terst in proda za 2 gld., ie enega je izprosil g. Avg. Gardeli ter ga poslal v Ljub ■ Ijano na ogled. Muzejni kustos g. Dežman je povedal, da je ta denar b e n e š k in sicer dožda (doge) Frančiška Dandula, ki je vojvodeval od 1. 1330—1839. * Oni dan je na Dunaju prinesla neka gospa list na pošto z napisom : An den ab-scheulichen Grafen Bismark, t. j. naj prejme ostudni ali gerdi grof Bismark. Uradnik jo zavorne, da pisma s takim napisom ne gre pošiljati, — ona pa mu veli: Da bi vi gospod brali, kaj sem mu pisala, potem bi še le stermeli. S takim gospodom ne gre drugači govoriti! — Razume se, da poštar pisma ni sprejel. * V Ostrogo n u na Ogerskem je bil oni dan velik ogenj. Pogorelo je neki 60— 90 hiš. * Daši nekobko pozno, dobijo udje Ma-tičini za 1. 1865 že napovedane knjige berž ko bodo natisnjene. Da se pa določi, kaj izda Matica za 1866. leto, obrača se Mati-čin odbor do slov. pisateljev z uljudno prošnjo, naj oni, ki imajo izgotovljen kak rokopis, kterega more Matica po §. 2 svojih pravil izdati , kmalo ga odboru pošljejo. („Nov.") * Iz graške jetnišnice v Karlavem predmestju bilo je po ces. milosti izpuščenih 10 Slovencev in 7 Nemcev, iz jetnišnice v Lanko vicah pa, kjer se pokorč ženske, 16 Slovenk in 10 Nemk. * V Podragi, kakor se piše „Novicam", napravili bodo v kratkem narodno — kme-tiško knjižnico. Slava Podražanom! * Siloviti tolovaj, U d m a n i č po imenu, ki je zlasti po Slavonskem ropal in moril, ušel je oni dan iz županijske ječe v Zagrebu. To je zares čudno, da se je kaj ta-cega zgoditi moglo, ko vendar mestni policaj g. Urica druge . blezo ne tako nevarne ljudi, n. pr. pisatelje, koj zvoha in odpravi. Kvaternik paRadoševič že vesta, kaj je to ! Družba sv. Mohora. Dalje so plačale za 1. 1866: dek. Dolina, Jelšane in Ospa, fara Kranjska gora in Kerka; dek. Hoče in Ptuj; — dek. Gorica, Devin. v # Žilna cena. v pšenice reži 1 je2- JI mena j II ovsa tursice gld. 1 k, j gld, k.[| gld [ k.| gld. j k.jgid. | k. Ma riboru 3 7« 2 95 2 30 1 65 2 46 Celju 3 95 2 75 2 69 1 75 2 80 Ptujem 3 70 2 1«5| 2 ,10 1 40 2 30 Lj ubljani 4 3.3 3 122 2 ;G5 2 25 3 — Kranju 4 6» 3 ,151 2 |50 3 50 iNoveniiiieStu 4 26 2 |80' 2 j 50 1 70 2 61 Gorici . C cloven (5 4 j63 3 23 2 85 2 35 3 24 Terbižu(Ji 5 80 4 40 3 |82 3 180 4 80 Varaždinu 3 ,60 2 174 1 ;96 1 I50 — — Reki j — —. L. — — — — Sisku 3 ;40 __ j 2 84 _ l_ 2 78 Loterija. Terst: 31 40 43 9» 3». Prihodnja srečkanjo je 30. maja 1866. Živežna ceua. V .2 7 g-S 1 S? t- O g-lk I 1 0 -7. £ s -2 Š grab l >0 1 slama O