Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din ■	=a
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
S£0VENEC
Telefoni uredništva in npraves 404)1, 40-02, 40-03, 40-04, 40-0S — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račnn: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U pra va: Kopitarjeva ulica štev. 6,
Zgodovinski dan
Francija in Anglija sta se po dolgem obiranju !n oklevanju odločili, da brezpogojno priznata Vlado generala Franca kot edino zakonito vlado y Španiji, da stopita z njo v redne diplomatično odnošaje in da prekineta z rdečo boljševiško vlado vsake nadaljnje zveze. Veliko vlad jo doslej že priznalo generala Franca. Med njimi so bile tudi mogočne velesile. Toda do sedaj ni nobeno drugo priznanje povzročilo tako mogočnega valovanja po vsem svetu, kakor ga je povzročila odločitev Francije in Anglije in — če smemo verjeti časopisju — na nobeno priznanje Francova vlada ni tako težko čakala in nobenega z večjim vese-jem sprejela na znanje, kakor francoskega in angleškega. Čeprav nacionalistična Španija trenutno še nima pod svojo oblastjo vseh pokrajin, lahko mirno trdimo, da je z današnjim dnem španska državljanska vojna dejansko končana in da je špansko vprašanje, ki je dve in pol leta sejalo strah in grozo po španski domovini sami kakor tudi po vsej Evropi, rešeno tako z vojaškega, kakor z mednarodno-političnega stališča.
Malo je verjetno, da se bo rdeča boljševiška vlada še upirala z orožjem v roki. Predsednik te Španije, ki je šla kakor krvava senca čez evropsko pozornico, se nahaja v Parizu, od koder že dalje časa roti svoje ministre, naj se brez boja predajo, medtem ko se bo sam — če se ob uri, ko to pišemo, že ni — odpovedal predsedniškemu naslovu in poslu. Ako bi se pa proti vsakemu pričakovanju zgodilo, da bi rdeča vojska še hotela nadaljevati brezupno borbo, potem je le še vprašanje tednov, da bo ves polotok očiščen od rdeče privlake in trdno v rokah nacionalne vlade.
Mnogo bolj zanimive in do gotove mere zapletene pa so zunanjepolitične posledice zaključka španske državljanske vojne, ki od svojega prvega začetka ni bila nikoli izključno notranjepolitična zadeva španskega naroda, marveč torišče raznih drug drugemu nasprotujočih si zunanjepolitičnih tokov in apetitov velikih držav. Danes vsi rade-volje priznajo, da bi bila imela državljanska vojna v Španiji povsem drugačen potek, če bi bili obe zapadni velesili, Francija in Anglija, do nasprotujočih si taborov zavzeli drugačno stališče. Nesrečno naključje je hotelo, da je bila v Franciji ob izbruhu španske državljanske vojne na oblasti ljudska fronta pod poveljstvom sodruga L. Bluma in da je bilo angleško zunanje ministrstvo zasedeno od Edena, ki mu je zatemnjevalo obzorje osebno nerazpoložen je napram Italiji in nekaterim »ijenim voditeljem. Francija pod vodstvom ljudske fronte, ki je na slepo ubogala navodila iz Moskve, ni mogla videti svojih pravih interesov in se je v protislovju z vso svojo tisočletja staro tradicijo navezala na boljševiški tabor v Španiji proti nacionalnemu španskemu taboru. Angleško zunanjo politiko, ki je pravkar v abesinskem vprašanju dobila nekaj hudih udarcev po glavi, pa je prijetno zaščegetala misel, da bo morda Anglija v republikanskem taboru dobila trenutnega tihega zaveznika, ki ga bo lahko izigravala proti Italiji in ji delala težave na Sredozemskem morju. Zgodilo pa se je drugače. Italija in Nemčija, ki se jima v začetku niti sanjalo ni, da bi v Španiji mogli kedaj imeti kakšno vlogo, sta namreč hitro planili in zasedli prazno mesto ob generalu Francu, ki je takrat podporo potreboval in je bil zanjo hvaležen. Anglija je prva 6vojo napako spregledala, toda bilo je že prepozno: Italija in Nemčija sta jo prehiteli in namesto da bi bila Španija postala v rokah Anglije nagajevalno sredstvo proti Italiji, je postala le v italijanskih in nemških rokah sredstvo za resno ogrožanje francoskih in angleških interesov v Sredozemskem morju. Angleška vlada, ki je dobro vedela, da samostojno ne more več nastopati, ampak le skupno s Francijo, se je več ko eno leto trudila, da bi zamujeno popravila, toda v Francijo se je po dveh letih ljudsko-frontaške vročine le počasi vračala treznost, ki je narekovala drugo politiko, na drugi strani pa je morala froncoska politika resno računati z novimi spremenjenimi dejstvi in previdno ugotoviti, koga je v Pirenejih dobila za soseda, preden se spušča z njim v pogajanja. Končno je bilo prizadevanje Anglije kronano z uspehom, kajti zadnji dnevi Katalonije so v Franciji dozorela prepričanja, da je treba hitro ravnati, tem bolj, ker so iz nacionalne Španije prihajali vedno bolj krepki glasovi, da hoče ta dežela ostati samostojna, da bo ljubosumno odklonila vsako tuje vmešavanje in vsako vknjižbo na njeno politično ln gospodarsko neodvisnost. Začela so se pogajanja, ki so se končala uspešno in med Francovo Španijo ter Francijo in Anglijo so vzpostavljeni odnošaji dobrih sosedov. General Franco je doživel na političnem bojišču svojo največjo zmago, ko je iz dveh zapadnih velesil, iz tistih, ki mu bosta najlaže pomagali, da odstrani ruševine državljanske vojne in tolikanj preizkušeno deželo obnovi v gospodarskem pogledu, napravil dve prijateljsko razpoloženi sosedi v trenutku, ko je bilo nevarno, da ne bi njuno nnsprotstvo Španijo potegnilo v mednarodna trenja.
Z zaključkom državljanske vojne z zunanjepolitičnega stališča so se marsikatere postavke v veliki borbi med obema taboroma velesil občutno spremenile. Francija ni dobila še tretje meje, ki bi jo bila treba oboroževati. Izginila je zanjo nevarnost, da bi se morala boriti proti novim postojankam, ki ogrožajo njeno pot v Afriko. Za Anglijo je izginila pošast za hrbtom Gibraltarja in strah pred pomorskimi oporišči, ki bi mogii njeno pot skozi Sredozemlje ogrožati. V bližajoči se razpravi za razdelitev oblasti v Sredozemskem morju bosta Francija in Anglija sedaj nastopili okrepljeni, kar se bo kmalu pokazalo lia diplomatskem pozorišču.
Anglija in Francija
sta priznali nacionalno Španijo
Azana • predsednik rdeče Španije - je zapustil Pariz in odpotoval na švicarsko mejo
Pariz, 37. febr. c. Na današnji seji francoske vlade je bil sprejet sklep, da Francija »do jure« prizna vlado generala Franca. Vlada jo izrekla posebno priznanje senatorju Berardu za njegovo delo v nacionalistični Španiji. Zunanjemu ministru je bilo naročeno, da naj še ta teden imenuje francoskega veleposlanika v Burgosu.
Uradno poročilo, ki je bilo zvečer objavljeno po seji vlade, pravi, da je bil sklep o priznanju vlade generala Franca sprejet soglasno. Nocoj bodo še v Parizu objavili tudi besedilo treh protokolov, ki sta jih v soboto v Burgosu podpisala Berard in general Jordana.
Nocojšnji listi že pišejo o tem, kdo bo imenovan za francoskega veleposlanika v Burgosu pri nacionalistični vladi. Listi omenjajo največ ime senatorja Berarda, prav tako često pa se imenuje ime sedanjega veleposlanika v Buenos Airesu Pey-routona, poveljnika v Metzu generala Girauda in sedanjega veleposlanika v Varšavi Noela.
Uradi se selijo
Takoj po uradni objavi priznanja nacionalne vlade v Burgosu s strani Francije je španski republikanski poslanik Martinez zapustil poslopje poslaništva ter se preselil v hotel. Osebje generalnega konzulata in urada za turizem se je tudi preselilo v hotel. Ustanove, ki jih je v Parizu ustanovila republikanska Španija in ki so odvisne od poslaništva, so se začele seliti že snoči. Odbor za podporo meščanskemu prebivalstvu ter odbor za evakuacijo in zaščito otrok bosta še nadalje lahko delovala.
Chamberlain: Rdeča vlada je razbita Francova jamstva so za nas zadovoljiva
London, 27. febr. c. Danes popoldne jo v angleški spodnji zbornici Chamberlain napovedal, da bo tudi angleška vlada v najkrajšem času priznala »do jure« vlado generala Franca in sicer brez vseh pogojev.
V svojem govoru o priznanju generala Franca jo Chamberlain poudaril, da inia sedaj Franco veliko večino Španije in španskega gospodarstva v svojih rokah. Podaljšanje borbe v Španiji bi samo pomenilo hrczmiselno prelivanje krvi. Rdeča vlada je popolnoma razbita in nt mogoče verjeti, da hi predstavljala še kako suverenost. Zato smo že danes pripraviti vso potrebno za to priznanje.
Angleška vlada jo zadovoljna s Francovo izjavo o tem. kako ho hranil špansko neodvisnost in tudi s tem, kako bo postopni z rdečimi, ki niso zagrešili nobenega zločina. Sklep o
priznanju vlado generala Franca smo sprejeli ob koncu prejšnjega tedna.
Anglija
je uradno priznala generala Franca
London, 27. februarja. AA. Reuter: Angleška vlada je notiiicirala svoj sklep o formalnem priznanju vlade generala Franca po vojvodu Albi, nacionalističnem zastopniku v Londonu, in po Hodgsonu, angleškem diplomatskem agentu v Burgosu. Angleška vlada je sporočila ime svojega veleposlanika ter se pristanek nacionalistične vlade pričakuje za jutri ali v sredo.
Azana odpotoval na švicarsko mejo Njegov odstop sklenjen
Pariz, 27. februarja. A A. DNB. Po pisanju pariškega tiska je dosedanji predsednik španske republike snoči zapustil Pariz. Odstop bo verjetno objavljen v teku današnjega dneva. Azana je odpotoval v Colognes-Sous-Saleve na švicarski meji. V njegovem spremstvu se nahaja njegov zet. Na postaji v Parizu se je od Azane poslovil predstavnik francoskega ministra za zunanje zadeve. Azana ni hotel dati predstavnikom tiska nobene izjave. Azana je v Bellegardu s svojim spremstvom stopil iz vlaka in se odpeljal v Colonges. Novinarjem je Azanov nečak izjavil: »če bi bil Azana odstopil, bi to tudi jaz vedel. Njegovega odstopa še ni in lahko zavrnete glasove, da bi bil izročil svoj odstop španskemu poslaništvu v Parizu. č'e bi bil Azana odstopil, bi to najprej vedeli na Španskem. Mogoče do odstopa sploii ne bo prišlo. Možni so tudi drugi izhodi. Nečak jc dodal, da se bo Azana ustavil za nekaj dni v Colongeu, da se odpočije in da bodo časnikarji že o pravem času izvedeli, če sc bo kaj važnega zgodilo.
Pariz, 27. februarja, c. Republikansko špansko veleposlaništvo v Parizu je objavilo, da Azana ni odstopil in da se strogo drži svoje obljube, da se v Franciji ne bo pečal s politiko.
Azana
Odmev v Burgosu
Burgos, 27. febr. AA. Havas: Britanski diplomatski agent v Hurgosu Ilodgeson jo danes sporočil nacionalističnim oblastveni sklep britanske vlade, da prizna vlado generala Franra kot zakonito špansko vlado. Ilodgeson jc obenem sporočil, da je britanska vlada sklenila imenovati pri nacionalistični vladi svojega poslanika. Ime novega poslanika ho londonska vlada v kratkem sporočila generalu Francu. Dotlej bo pa llodgson upravljal službo odpravnika poslov.
Burgos, 27. febr. c. Še te dni bo nacionalistična vlada imenovala svojega veleposlanika v Parizu. Prav tako bodo že te dni imenovani v vseh večjih francoskih mestih nacionalistični konzuli, tako posebno v Mareeilleu, Bordeauxu in Perpignanu.
V sredo se sestane v Bayonneu in Hendayeu francosko - španska železniška konferenca, ki bo uredila zadeve prometa med Francijo in nacionalistično Španijo
Mehika ne mara
Azane in Mlaje
Mexico, 27 februarja. AA. DNB: Vlada je izdala poročilo, v katerem pravi, da so netočne vesti, da bi Mehika ponudila predsedniku španske republike Azani in generalu Mijaji zatočišče.
Cerkev z verniki pognana v zrak
Ho* način boljševiškega boja proti veri
Riga, 27. febr. Boljševiška vlada v Moskvi jo vedno bolj vznemirjena zaradi verske propagande, ki se baje z uspehom širi med ljudstvom. Zato je naročila znanemu Judu Brauderju, ki je vodja protiverskega odseka v GPU, da izdela nov načrt za protiverski boj. Brauder je sedaj pričel pošto-
Kaj vse so odkrili v »Zeleni hiši" v Budimpešti
Zaboji bomb - Lista članov „črne fronte" -Hungariste odpravljajo v koncentracijski tabor
Budimpešta, 27. februarja. TG. Vlada grofa Teleky,ja zelo odločno nadaljuje ukrepe proti članom razpuščene narodno - socialistične stranke »h u n g a r i s t o v« (madžarskih narodnih socialistov) in jo bilo tekom današnjega dne aretiranih 150 vidnejših članov tega gibanja. Vsi so bili odpeljani v koncentracijsko taborišče.
Vlada je dobila v roke mnogo obte-iilnega gradiva, ki dokazuje, da je bilo delovanje »hungaristov« nevarno za obstoj driave in da je imelo svoje korenine v inozemstvu, od koder so tekle tudi močne denarne podpore.
*Hungaristi« niso nič drugega, kakor nadaljevanje »pušličastih kriiev«, ki jih je vodil major Szalasi in ki so bili ie pred letom dni razpuščeni, Szalasi pa obsojen na ječo.
Hungaristi so imeli tudi svojo oboroženo četo, ki si je nadela ime »Črne fronte«, člani »Črne fronte« so bili brezimni, ker se niso vpisali pod svojim imenom, marveč pod gotovo številko. Samo pod to številko so bili drug drugemu znani. Poleg lega so imeli »hungaristi« poseben strankarsko • obrambni oddelek, ki je imel nalogo skrbeli za to, da so vsa vidnejša politična mesta prišla v roke njihovih pristašev. Ta odsek je imel v svojih arhivih
listo vseh oseh, ki jih jc treba odstraniti, in vseh mest, ki jih je treba — tudi s silo — zasesti. Člani tega odseka so bili zavezani k pokorščini pod smrtno kaznijo.
Notranje ministrstvo je dobilo v roke tudi podrobnostni načrt o ro varjen ju »hungari-stov«, o demonstracijah, ki so jih izvedli, ki so jih še nameravali, o političnem hujskanju v javnosti in podtalno, o hujskajočem tisku, ki ga jo treba porazdelili med ljudstvo. V strankinih prostorih so našli celo zaboje ročnih granat in bomb, ki jih jo stranka imela pripravljena za svoje podvige. Vse granato so tujega izvora.
Hungaristi so imeli v Budimpešti svojo osrednjo organizacijo nameščeno v *Zeleni hiš t« v Andrassijjevi ulici. Poleg tega so razpolagali še s 125 strankinimi prostori, razdeljenimi po vseh delih mesta.
Pri preiskavi je policija v »Zeleni hiši« odkrila listo vsega državnega uradništva, ki je bilo včlanjeno, čeprav je zakon državnim uradnikom izrecno prepov()dal članstvo pri tej stranki. Aretiranih je bilo že večje število višjih uradnikov, ki so jih danes vos dan zasliševali. Zaseženo obremenilno gradivo ho proučeval poseben odbor. Za aretirane hungariste so pripravili koncentracijsko taborišče v K i s t a r c s i.
pati na sledeč način: Kadar boljševiška policija za zna, da so se v eni ali drugi cerkvi skrivoma zbrali verniki za zaprtimi vrati, jo obkrožijo policijski agenti in z dinamitom poženejo v zrak. Na ta način so v Ičevsku in Saropolu v pokrajini Udmutskaja bile z dinamitom razstreljeno nekatere votline, ki jih je ljudstvo imenovalo »tajniki«, to so skriti kraji, kjer so se verniki zbirali k verskim obredom. Pri eni sami razstrelitvi je bilo ubitih nad 120 oseb.
V gorovju Georgije je mnogo malih skritih samostanov, v katerih se skrivajo mladi menihi, imenovani služabniki sv. Jurija. Tem načeljuje duhovnik Koškov. V zadnjem času je prišlo ponovno do bojev med temi menihi in policijskimi agenti, ki so hoteli razstreliti njihova zatočišča. V teh bojih je bilo pobitih nad 70 menihov. Nekaterim pa se je posrečilo uiti.
Na podoben način nastopajo sovjeti tudi proti muslimanskim vernikom v srednji Aziji. Tudi tam je v kraju Oso prišlo do poboja zaradi verskih obredov in je bilo ubitih 64 oseb. V koncentracijskem taboru v severnih tundrah so zaradi pomanjkanja in bolezni umrli škofje Antonij iz Arhan-gelska, Feodor iz Rostova in Aleksander iz Jekn-terinoslava. Sovjeti so jih deportirali 1032. leta. Boljševiki so prijeli ludi v pokrajini Liteks škofa Cistijakova in Tostoborova, ki sta nadaljevala tajni verski družbi in uživala velik ugled med ljudstvom. V Moskvi so ustrelili duhovnika Jesipenka.
Znamenita katedrala Vuspenskaja, zgrajena v 12. stoletju, je bila spremenjena v skladišče za drva. Katedrala sv. Dimitrija pa je bila spremenjena v skladišče za alkohol.
»Brezbožnik« komunistično glasilo v Moskvi, objavlja, da je vodja brezbožniške organizacije naročil natisk knjig za šolsko mladino, ki naj služijo predvsem za pobijanje verstev. Prav tako so boljševiki začeli intenzivnejšo propagando po radiu proli veram. Odprtih je bilo že več učilišč za brezboštvo.
Pierlot odstopil
Bruselj, 27. februarja, c. Vlada Piertota, ki se je iele pred dnevt predstavila parlamentu, je danes odstopila zaradi spora v socialistični stranki.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno, hladneje z lokalnim deževjem.
Strankarsko gibanje
Zadnje čase ee povsod po južnih krajih Juti živahno strankarsko gibanje. Srbski zemljoradniki so imeli svojo strankarsko konferenco v Iianjaluki v Bosni, kjer je ta stranka, zlasti med Srbi precej močna. Obširno poročilo je na tej soji podal vodju stranke Joca Jovanovič. Davidovičevi demokrati pa 60 imeli svojo strankarsko konferenco v Belgradu v stanovanju Ljube Davidoviča. — Ista politična skupina je imela v nedeljo strankarsko konferenco v Užicah, kjer so izvolili delovni odbor bivše demokratske stranke. V Sanskem mostu je bilo v nedeljo veliko zborovanje JHZ, ki se ga jo udeležil tudi minister brez porlfelja dr. Branko Mi-Ijuš, kateremu je bil prirejen slovesen sprejem, ker je poslanec tega okraja. Na zborovanje je prišlo mnogo Srbov in tudi muslimanov. Po zborovanju je minister sprejemal deputacije iz raznih krajev svojega volivnega okraja.
Stari radikal Živojin Tajsič umrl
V Smederevu je umrl nekdanji radikalni narodni poslanec Živojin Tajsič, ki je bil poslanec Pašičeve radikalne stranke zadnjikrat leta 1923. Rajni Tajsič se je udeleževal političnega življenja že v predvojni Srbiji, kjer je bil že leta 1901 izvoljen za poslanca. Rajni Tajsič je bil leta 1003 izvoljen kot poslanec tudi v parlamentarno delegacijo, ki je odšla v Ženevo, odkoder je pripeljala v Srbijo kralja Petra. Zadnje desetletje so e umaknil iz političnega življenja zaradi starosti, aj je bil že 74 let 6tar.
Izjava donavskega bana
Za novega bana donavske banovine je bil menovan šidski odvetnik dr. Jovan Radivojevič, ki je bil leta 1925 in 1927 tudi narodni poslanec narodne radikalne stranke. Po letu 1929 6e je docela umaknil iz politike ter je bil ves čas v opoziciji. Ko je sedaj prevzel uradne dolžnosti kot ban, je izjavil: »Na položaj bana donavske banovine prihajam iz svobodnega poklica. Zato imam za svojo prvo dolžnost, da v zaupani mi banovini uvedom bolj elastičen in bolj ekspeditiven upravni režim, ker se mi zdi, da ni hujšega kakor upravna birokracija in pa tisto znano reševanje aktov »na nadležnost...« Najvažnejše vprašanje je gospodarsko. Brez rešitve gospodarskih vprašanj, ki so elementarno zadovoljevanje vsakega človeka, ne moremo pričakovati niti rešitve drugih vprašanj našega družabnega življenja.«
Srbska fronta in dr. Lazar Markovič i
Kakor poroča zagrebški »Obzor« je na svojem popotovanju po Bosni in Hercegovini ter po Dalmaciji znani voditelj srbijanake združene opozi- | cije dr. Lazar Markovič pokrenil vprašanje ustanovitve srbske fronte. Zoper to namero je nasto- j pil hrvatski »Obzor« ter pravi, da je srbska fronta nepotrebna. Druge skupine združene opozicije, ka- J kor tudi skupina Ace Stanojeviča, ki ji dr. Markovič pripada, izjavljajo, da s tem niso zadovoljne ter da je dr. Markovič to započel na svojo roko. Sedaj je dr. Markovič v listih dal izjavo, ! da ni nikdar mislil na ustanovitev srbske fronte. Dr- .Markovič lako-le veli:. »Ta govorica je bila namerno ustvarjena na podlagi enega njegovega stavka v govoru, ki ga je imel v Sarajevu pred večjim številom Srbov in Hrvatov. Moja pot ima zgolj ta namen, da svoje prijatelje poučim o novem političnem položaju.«
Razmejitev med Srbi in Hrvati
šibeniška »Nova Tribuna« piše, da je hrvatsko vprašanje ali hrvatska nezadovoljnost ali pa je res hrvatsko vprašanje. Ako je res hrvatsko vprašanje, ima državnopravni značaj. »V tem primeru je potrebno, da mu damo zemljepisne meje njegovega delovanja, in sicer složno ter sporazumno. Kdor pa pozna narodnostno karto našo domovine, bo to delo razmejitve imel za najbolj važno, ker je po mišljenju pisca teh vrst zelo težko potegniti mejo med Srbi in Hrvati tako, da bi bili obe stranki zadovoljni. Končno je treba omeniti, da je pri reševanju tega najvažnejšegla vprašanja naše notranje politike potrebna tudi volja in saniopre-magovanje na obeh straneh, ker z ozirom na današnji svetovni položaj nimamo mnogo časa čakati, ker je pač čakanje onemogočila, da se hrvatsko vprašanje ni do danes še rešilo.«
Srbstvo v Vojvodini propada
V prostorih Matice Srbske v Novem Sadu je društvo »Sloga«, ki ima prosvetne in gospodarske cilje, priredilo svoje »selo«, kjer je predsednik društva dr. Nikola Prodanovič izjavil, da je jugoslovanski živelj v Vojvodini v nevarnosti, da pa najbolj ovirajo napredek srbskega življa v Vojvodini moda, zapravljanje, pijančevanje in razprtije. Glavna točka dnevnega reda lega »sela« je poleg dekmamacij bilo predavanje g. Toma Iskruljeva, ki je naglašal, da so Jugoslovani v Vojvodini neorganizirani, nemarni, ki puščajo, da tujci njihovo zemljo kupujejo ter nje potiskajo iz vasi. »Nekdaj čisto srbske vasi so sedaj za nas izgubljene. Vas Srbski Miletič, nekdaj čisto srbsko selo, danes pa rnajo v njej Srbi samo eno stot:nko vse zemlje in hiš. Celi srbski kraji so ogroženi, celo sama Šajkaška, nck-laj zibelka srbstva. V Čurugu in Žablju e okoli 30% tujcev, v šaikaškem Sv. Ivanu pa kar polovica... Moramo dobiti kapital, da ne bomo prodajali, marveč ku-oovali zemljo. Novih sil je treba dobiti: kmete iz Šu-madije, iz Hrvatske. Neorganizirani smo pozabili na svoje predvojno geslo »Svoji k svojimi« Sedaj podpiramo tuja trgovce, svoje konkurente ter jih bogatimo, sami pa propadamo.« — Značilne besede javnega de-'avca, ki dajo misliti.
Srbi in Bunjevci na Madžarskem zahtevajo svoje pravice
Novosadski list »Dant prinaša iz Subotice daljše poročilo o nastopu srbske in hrvatske narodne manjšine na Madžarskem. Začenja lakole: »Srbi in Bunjevci na Madžarskem se pred kratkim v Budimpešti izročili ministru prosvete značilno spomenico. V tej spomenici Jugoslovani, ki žive na Madžarskem, zahtevajo 6voje temeljne nanjšinske pravice. V srbski spomenici je nagla-sena odločna zahteva, naj madžarska vlada ustavi ladaljne rovarjenje odstavljenih pravoslavnih po-oov, ki brez vsakršne pravice rogovilijo po Ma-Ižarskem, kjer ustanavljajo nekake madžarske »rško-vzhodne (pravoslavno) cerkve.« O spomenici Bunjevcev naglaša, da odločno zahteva, da se mora dopustiti, da se po bunjevskih katoliških cerkvah rabi le bunjevski jezik. Zahtevajo, naj se enkrat preneha madžarizacija bunjevskih priimkov, ki so jo Madžari uganjali zadnja lota. Bunjevci zahtevajo 6voje, srbske ali hrvatske čitalnice, društva, igro in šol«,
Ministrstva za ljudsko kulturo ne bo
Vlada je v finančnem odboru umaknila pooblastilne predloge prejšnje vlade
Belgrad, 27. febr. m. Današnja seja finančnega
odbora se je pričela ob pol (i popoldne. Vodil jo je predsednik finančnega odbora Dimitrije Maga-raševič. Zapisnik zadnje seje je prečital tajnik Slanoje Protič, nakar je finančni odbor nadaljeval razpravo o predlogu finančnega zakona. Brez pripomb so bila sprejeta vsa pooblastila v finančnem zakonu: za poštno, kmetijsko in trgovinsko ministrstvo, za ministrstvo za gozdove in rudnike, za socialno ministrstvo, ter za ministrstvo za ljudsko telesno vzgojo.
Pri drugih odredbah finančnega zakona jo pri § 79 predloga finančnega zakona, ki določa, da se s 1. aprilom 1939 ministrstvo za ljudsko telesno vzgojo proimeiiuje v ministrstvo za ljudsko kulturo, se je oglasil k besedi minister za ljudsko vzgojo tor je v sporazumu z drugimi v poštev prihajajočimi ministri izjavil, da kr. vlada umika ta paragraf, ter bo v tem pogledu predložila tudi posebne amandemente. Kakor znano, je predlog finančnega zakona izdala prejšnja Stojadinovičeva vlada. V gornjem členu je bolela s 1. aprilom tedanja vlada ustanoviti ministrstvo za ljudsko kulturo. To ministrstvo bi se po predlogu v finančnem zakonu delilo na dva oddelka: oddelek za fizično kulluro in oddelek za duhovno kulturo. Vsak oddelek bi vodil načelnik. Oddelek za telesno kulturo bi imel tri odseke: sokolstvo, šport, gasilstvo. Oddelek za duhovno kulturo pa pet odsekov: gledališče, umet-
Iz železniške službe
Belgrad, 27. februarja. A A. S kraljevim ukazom so premeščeni pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani:
Za inšpektorja v 5. skupini prometno-komer-cialnega oddelka Franc Rozman, doslej pri pro-inetno-komercialnem oddelku s sedežem v Mariboru; za višjega kontrolorja 6. skupine prometno-komercialnega oddelka Ferdinand .Žužek, doslej višji kontrolor istega oddelka s sedežem v Mariboru;
za višjega kontrolorja 6. skupine prometno-komercialnega oddelka Rudolf Likar, doslej višji kontrolor istega oddelka s sedežem v Ljubljani;
za kontrolorja 7. skupine na postaji Ljubljana Viktor Veber, doslej kontrolor postaje Kraljevat-1'relog;
za kontrolorja 7. skupine na postaji Prager-sko Franc Janežič, doslej kontrolor ua postaji Ribnica.
Belgrajske novice
Belgrad, 27. februarja. AA. S kraljevim ukazom je upokojen Josip Vlah, višji progovni nadzornik 7. skupine na železniškem ravnateljstvu v Ljubljani.
Belgrad, 27. febr. m. Za senat kraljevine Jugoslavije je potreben debatni stenograf za slovenski jezik. Mesečna plača znaša 2500 din. Pismene ponudbe je treba poslati kabinetu pred-sedništva senata.
Belgrad, 27. febr. m. Prestavljena sta Janko Vrečko, prometnik, s postaje Borovnica na postajo Brezno-Ribnica, in Jožo ilagorc s postaje Bled-jezero na postajo Pragersko.
Belgrad, 27. febr. m. Naklad išče Janževefld vrh, za katerega so doslej interesenti morali plačevali rajeinniuo, je glavno ravnateljstvo proglasilo za javno.
V nekaj vrsticah
Snoči se je končal kongres svetovnega gospodarstva v Berlinu. Kongres je priredilo društvo za svetovno gospodarstvo za 20 letnico svojega obstoja. Kongresa se je udeležilo več tujih delegacij.
Davi je v Lamenogu umrl tuniški prestolonaslednik princ M ah mu t - b e j, rojen leta 1866. Prestolonaslednik je bratranec sedanjega beja. — Na osnovi tuniškega nasledstvenega prava bo novi prestolonaslednik nečak sedanjega beja Taharbej.
Začetek parlamenta Karpatske Ukrajine, ki bi moral biti 2. marca, je odložen za 9. marec.
Avtomobil, v katerem sta se nahajali gospa Del Vayo, iena rdečega španskega ministra, in gospa Hofman, hčerka predsednika belgijskega parlamenta, je trčil v drug avtomobil. Ranjeni so: trije potniki.
Snoči je v nekem plesnem lokalu v Belfastu na Irskem eksplodirala bomba. Porušil se je strop dvorane. Ranjeno je bilo več oseb med njimi nekatere težko.
Norveški kitolovci »Niken«, »IsJeU in »Saltda-lingen< so se zaradi burje v severnem delo Atlantskega oceana izgubili. Dozdaj so našli samo ladjo »Salldalingen«.
roročajo iz Sueza, da sla v arabskem delu mesta eksplodirali dve bombi. Ob tej priliki je bilo ubitih 21 oseb, 41 pa ranjenih.

niško šolo, radio, kinematografija in razstave. Poleg teh odsekov bi ministrstvo imelo tudi odsek za računovodstvo in splošni odsek za administracijo. Po izjavi ministra za ljudsko telesno vzgojo Čejo-viča sedanja Cvetkovičeva vlada ne vztraja pri tem pooblastilu ter se s 1. aprilom nc bo ustanovilo ministrstvo za ljudsko kulturo, temveč bo še nadalje ostalo ministrstvo za ljudsko vzgojo.
Nato so bila sprejela druga pooblastila. Finančni minister se je oglasil k besedi pri § 84 ter je izjavil, da bo predložil aniandement, s katerim so bo ukinilo določilo v predlogu finančnega zakona, da bi se uslužbencem finančne kontrole preprečevalo vsako strankarsko delovanje. To pooblastilo je zase zahtevala prejšnja vlada.
Prav tako je finančni minister izjavil, da bo zboljšal § 84, točka 3, ki govori o napredovanju državnih uslužbencev v višjo skupino.
Pri današnji razpravi o pooblastilih v finančnem zakonu se je večkrat k besedi oglasil od slovenskih poslancev dr. Ogrizek ter zahteval, naj bi so vse uredbe, ki jih misli izdelati kr. vlada, izdajale v sporazumu s poslanskimi odbori skupščine in senata. S tem je bila razprava zaključena ter so bila vsa določila soglasno sprejeta.
Polem je prosil za besedo Luka Kostrenčič ter je v smislu določil skupščinskega poslovnika predložil za poročevalce finančnega odbora za plenum skupščine tri člane in to dr. Otona Gavrilo-viča, Franca Gabrovška, Ačima Popoviča. Finančni odbor je predlog Kostrenčiča soglasno sprejel.
Tajnik odbora Stanoje Protič je nato prečital poročilo, ki ga je sestavil finančni odbor o svojem delu za plenum skupščine. Prebrano poročilo so vsi člani odbora odobrili in podpisali, nakar ga
je predsednik odbora Magaraševič takoj izročil
predsedniku skupščine Sinionoviču.
Razprava o proračunu v sredo
Na jutrišnji seji skupščine, na kateri bo izvoljen odbor za proučevanje mednarodnih pogodb, bo predsednik skupščine obvestil poslance, da je finančni odbor proučil predloga državnega proračuna in finančnega zakona. Poročilo finančnega odbora bo že na jutrišnji seji razdeljeno med poslance ter bo stavljeno na dnevni red prihodnje skupščinske seje, ki bo v sredo 1. marca. Tedaj se bo v skupščini pričela tudi proračunska razprava. Prihodnja seja finančnega odbora bo sklicana pismeno. To bo verjetno med 7. in 8. marcem. Dotlej bo kraljeva vlada izdelala vse amandemente in jih predložila v pretres in odobritev finančnemu odboru.
Obširnejši govor o naši notranji politiki
bo predsednik vlade, kakor je izjavil v finančnem odboru, imel na seji skupščine. Že za predsednikovo poročilo o notranjem ministrstvu, je bilo tako veliko zanimanje, da 60 se seje udeležili tudi poslanci opozicije, dasi niso sicer zastopani v finančnem odboru. »Pravda«, ki poroča o tem, na koncu pravi: »Kakor se iz teh izjav predsednika vlade vidi, bodo vprašanja, ki so bila tako jasno in nedvoumno sprožena v vladni izjavi, bolj podrobno razložena na seji plenuma narodne skupščine. To pa bo najbrž med 10. in 15. marcem. Takrat namreč utegne priti na vrsto preračun notranjega ministrstva.
Mož ustrelil svojo ženo - nato sebe
Pretresljiva žaloigra v mariborski tekstilni tovarni
Maribor, 27. febr.
Danes popoldne okrog pol 4 se je pripetila v tekstilni tovarni Hutter in drug v Melju pretresljiva žaloigra. V tej tvornici sta zaposlena 37-letni Franc Sokan in njegova žena, 28-letna Marija Sokan kot tekstilna delavka v tkalnici. Med mladima zakoncema, ki imata dva otroka v starosti 4 in 8 let, že dolgo časa ni bilo soglasja. Mož je zanemarjal ženo. Na dnevnem redu so biti pretepi, ni hotel skrbeti za otroka in tako se je naposled zgodilo, da ga je žena zaradi neznosnih družinskih razmer zapustila ter se je na koncu lanskega leta preselila k svojim staršem v Mejno ulico 16. Delala pa je še naprej v tovarni
in skrbela za otroka. Ker pa |e videla, da ji mož ničesar ne prispeva za oskrbo otrok, sama pa tudi premalo zasluži, mu je hotela zarubiti del njegove plače. To pa je moža strahovito razburilo. Ko je bila danes dopoldne zaposlena Sokanova pri svojem stroju, je prišel njen mož v službo, ki pa jo je nenadoma zapustil ter odšel v tkalnico ter brez besed oddal na ženo dva strela. Zadel jo je v trebuh in rame ter jo nevarno ranil. Nato pa je obrnil orožje proti sebi, se ustrelil v sence in bil pri priči mrtev. Ženo so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je bila operirana, vendar je njeno stanje zelo nevarno in je malo upanja, da bo okrevala.
Nov val terorja v Palestini
M	" -K*	.'nI lil.
Atentat na vlak: 32 mrtvih, 52 ranjenih
Jeruzalem, 27. febr. A A. DNB.: V Palestini se jc spet začel val terorja. Tako se jc v arabskem okraju Haife pripetil atentat na vlak, ki je terjal življenje 32 Arabcev, 52 jih je pa nevarno ranjenih. V Jaffi so ubili nekega Arabca. V okolici Tel - Aviva so našli trupla več Arabcev. Novi val terorja, čigar žrtve so skoraj izključno sami Arabci, se zdi, da jo izraz židovskega maščevanja za neuspeh, ki ga jc židovska teza doživela v Londonu.
Davi je v kleti poslopja, kjer ima svoje prostore judovska agencija, nastal požar, vendar so ga hitro udušili. Mislijo, da je ogenj povzročila zločinska roka. Snoči so v vsej deželi priredili židovske shode v protest proti poskusu, da se židje degradirajo na položaj manjšine, nc glede na poroštva, ki bi jim jih utegnili dati.
Jeruzalem, 27. febr. A A. Havas: Snoči so prebivalci v arabskih vaseh od samega vesolja zažgali kresove in vzklikali
ffisJiJ^V''"*-	
	i
V - • ..;•>	
Chamberlainu in muftiju Huseinu: »S pestjo in mečem smo izvojevali našo neodvisnost!« Pri Židih se pa opaža seveda Nezadovoljstvo. Mestni svet v Tel Avivu jc izglasoval resolucijo, po kateri židje nc pristanejo na to, da sc podre začeto delo obnove.
Umrl nam je danes, 27. februarja, naš dragi soprog, oče, ded, brat in stric, gospod
Jakob
carinski inšpektor t pokoju
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 1. marca ob 4 popoldne izpred hiše žalosti Poljanska cesta 15, VII. stopnišče, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 27. februarja 1939.
Elvira roj. Nabergoj, soproga; Mirko, Milica, Karlo, Nada, Slavko, otroci; Nataša roj. Krisper, Zora roj. Turk, snahi; Miklavž, Tomaž, Fcdja, vnuki — in ostalo sorodstvo
Obvezni vojaški pouk za poljske akademike
Varšava, 27. februarja. AA. Na včerajšnjem občnem zboru študentovskih organizacij, kateremu je prisostvoval tudi namestnik vojnega ministra general Oluhovski, je bil sprejet sklep o uvedbi nacionalne službe na univerzah. Vsak študent in vsaka študentinja, bodo morali mesec dni živeti v taborišču, kjer bo uveden vojaški nači' siljenja.
t Dr. Dinko Trinajstič
Crikvenica, 27. februarja, b. Okrog polnoči je umrl v Crikvenici senator dr. Dinko Trinajstič, v 81. letu svojega življenja. K večnemu počitku ga bodo položili 1. marca ob 1 popoldne v Crikvenici. Nato bodo preneseni zemski ostanki v njegov rojstni kraj Vrbuik nad morjem. — Dr. Dinko Trinajstič je pred svetovno vojno pod vodstvom rajnega dr. Matka Laginje v istrskem deželnem zboru zastopal svoj hrvatski narod ter se ramo ob rami s Slovenci boril za pravice Slovencev in Hrvatov v Istri. Pred vojsko je bilo ime dr. Tri-najstiča med avstrijskimi Slovenci in Hrvati dobro znano. Po vojni pa se je zaradi starosti umaknil v ozadje. Naj se veseli večne Pravice in Resnice!
Zagreb, 27. februarja, b. Po krajšem bolehanju je v 66. letu svojega življenja preminul izredni profesor tehnične fakultete Milan Vukič.
Uredba k dodelitvi pravice prostovoljske zemlje
Belgrad, 27. februarja. AA, Na podlagi uredbe ministrskega sveta o izdajanju državnih obveznic vojnim prostovoljcem namesto agrarne zemlje, je kmetijski minister sporazumno s finančnim ministrom izdal pravilnik o izvedbi te uredbe. Namen te uredbe je, da se uresničijo pridobljene pravice vojnih prostovoljcev, ki se jim je do vštetega 8. decembra 1. 1. priznalo pro-stovoljstvo. Ker kmetijsko ministrstvo ne razpolaga z zadosti zemlje, da bi ustreglo vsem prostovoljcem, daje uredba možnost, da lahko prostovoljci dobe namesto zemlje, ki jim gre po zakonu o prostovoljcih državne obveznice v tisti višini, ki jo določa uredba. Pravico do obveznic imajo prostovoljci in prostovoljci-vstaši, ki jim je do vštetega 8. decembra 1. 1, vojno ministrstvo priznalo prostovoljstvo, in ki še niso dobili zemljo, ali pa so zemljo že dobili, a jim ni dovoljena, da se tja naselijo, ali pa so dobili zemljo, pa se niso v zakonitem roku preselili,
Vsi prostovoljci in njihovi dediči morajo do vštetega 9. junija t. 1, poslati kmetijskemu ministrstvu osebno svoje prošnje. Če prostovoljci-vstaši in njihovi dediči, ki so že vložili na kmet:jsko ministrstvo prošnje za zemljo, ne vlože novih prošenj, bo kmetijsko mi-ni«tn?tvo sklepalo 0 podelitvi obveznic r.a podlagi prejšnjih prošenj.