118
Naši dopisi.
z Dunaja 8. aprila. — Mrzel sever, tu in tam nekaj snega, sploh mršavo, zimsko vreme, kakoršoo smo tudi o velikonočnih praznikih imeli — to je podoba zadnjih dni tukajšnjega vremena. Ljudje zato še zmiraj radi segajo po kožuhih namesto sicer za ta čas navadnih novih spomladanskih oblačil. Prav tako, kakor vreme, pričele so se tudi seje državnega zbora prav prav mršavo. Na dnevnem redu sicer ni bilo pomenljivega, pa včerajšnja seja je pokazala, da je levičnih poslancev bilo navzočih 16 do IS več kakor onih z desnice; se ve da jih ima levica celo dolgo vrsto na Dunaji bivajočih; tudi so se ministri, ki bi sicer z desnico glasovali, namenoma odtegnili glasovanju, ker se je šlo ravno v odločilnih slučajih za rešitev prošenj, ki se redno vladi oddajajo z naročilom, in pri takih prilikah ministri nikdar ne glasujejo, ker se sklepa o naročilih do ministrov ali njih uradov. Dvakrat se je glasovalo po imenih, pa desnica je ni spravila nad 88 glasov, levica pa jih je imela enkrat 106. Poslancev desnice tedaj skoraj polovico ni bilo navzočih. Tako se je zgodilo, da je ta dan desnica s svojimi predlogi šestkrat propadla. Kar je konečno pri tem najbolj pomenljivo, je bil sklep, da se vsled tega na dnevni red prihodnje seje (torek) ni postavila po predlogu predsednika „šolska postava" , ampak česko-moravska železnica po predlogu Herbstovem , ki misli, da s tem mladočeske poslance oprosti glasovanja za šolsko postavo, ako bode poprej sprejeta za Cesko važna železnica. — Sploh je bil Herbst od samega veselja svoje večine skoraj ob pamet. Ako bi mu bila desnica hotela vračevati z enakim plačilom, ne bilo bi ji težko staviti k točkam dnevnega reda sto nasvetov in pri vsakem zahtevati glasovanje po imenih; tako bi bila zaprečila lahko vse, kar bi bila hotela; toda desnico bi bilo sram , segati po takih sredstvih, po ka-koršnih posebno Herbst zmiraj rad sega. — Začetkom seje bilo je prvo branje dveh predlogov, izmed katerih jako važen poslanca Hevere zarad ojstrejih naredeb zoper potepuhe.
Dalje je poročal dr. Poklukar o postavi, po kateri se imajo oprostiti za 10 oziroma 15 let vsi v naši državi na novo izdelani parobrodi pridobninskega in dqhodninskega davka v pospeh mornarstva; dokazal je poročevalec nadrobno s številkami, da se s tem brodarstvu privoli prav izdatna polajšava, katera znaša pri manjih parobrodih v vrednosti ilTOOO gold., pa tudi pri večih vrednosti 4G0.000 gold., od Vi s ^^^ V4 te vrednosti, to je, od 27,000 do 106.000 gold.' v 15 letih, ako se državnemu davku prištejejo tudi vse deželske in občinske priklade. Ta podpora bo tedaj mnogo viša, kot 80 premije na Laškem, in celo skoraj še enkrat veča kot visoke francoske premije. Pričakovati je tedaj, da se po tej postavi naše hirajoče mornarstvo zopet oživi in povzdigne. — Postava sprejela se je nespremenjena, iirez ugovora in tudi v tretjem branji,
V torek prične se tedaj v zbornici vojska iz novega in mislim, da se bode maroga včerajšnjega dneva prav liitro in do dobrega izbrisala.
Sicer je bil Dunaj zadnje dni poln govorice o morilcu Majlatovem z imenom Spon ga. Ko so časniki naznanili,   da je Sponga tukaj,  je  ves Dunaj govoril
samo o Djeni, vsak Dimajčan gledal je samo po oOlet-nem, sredDJevelikem močnem človeku z rumenkastmi lasmi, brkami in prasko na levem licu. Vsako uro slišalo se je kaj novega in vsak na novo izšli list vedel je pripovedovati kaj novega. Stanoval je v gostilni ^^pri zlatem jagnjetu" na videnskem predmestji, spal je drugje, obril si je brado, vozil se s fijakarjem št. 63, večerjal v gostilni pri „avstrijskem dvoru", potem šel v ponoč-njaško kavarno ;Jjafferl" na Franc-Josipovem nasipu itd. Včeraj opoludne došli so telegrami, da so ga vjeli v Trstu, dve uri kasneje preklical je drug telegram prva poročilo. Danes vedo časniki poročati, da so v Pešti zaprti trije strežaji obstali, da so ga skupno s Sponga umorili, drugi časniki pa zopet trdijo, da še vsi zato-ženci taje trdovratno; in tako se bodo gotovo Dunajčani še precej časa lahko radovali z lovom za Spongo, dokler ne pride na dnevni red morebiti zopet kaka nova grozovitost. Upam, da mi bode danes teden mogoče, kaj bolj veselega poročati o vremenu, državnem zboru in o Spongi.
\i moravske okolice 2. aprila. — Jasni in topli dnevi svečana so nas letos uže vabili na polje in vrte ter nam prerokovali zgodnjo in gorko pomlad. Toda žalibog, mrzel in viharen sušeč nas je odvračal, delo setve in vrtnarstva zakasnil. Slednjič je vesele velikonočne praznike spremenil v božične, da smo morali o praznikih po stanicah okoli peči posedati mesto se po krasnih tratah in livadah sprehajati ter zgodnje pomladanske cvetlice pozdravljati. Zdaj je vendar vse zdramil mali traven, ako nas ne opehari, upamo, da bode vsaj h koncu meseca mati narava razgrnila svoj pisani in čarobni plajšč. Vse seje, vse se giblje, sadjerejci po vrtih pridno sadijo, cepijo in požlahtnujejo sadiče po skušnjah in pravilih izvedenega tukajšnjega sadjerejca gosp Fr. Avbeljna v štev. 9 letošnjih „Novic" navedenega. K cepljenju ali požlahtnovanju je neobhodno potreben tudi cepilni vosek, brez katerega se imenovana delo izvrševati ne more. Da bi pa ono sredstvo pravilno, za rabo koristno si pripravljali, potrebovali bi še nekaj pojasnila. Zategavoljo se si. vredništvo ^^Novic*^ vljudno prosi, v tej stroki kmetijstva svetovati način pripravljanja cepilnega voska, iz katerih tvarin se kuha^ da je vedno bolj mehak in za cepljenje ugoden.
F. tJ., okoličan.
Iz Vipave 9. aprila. — Dne 5. aprila, to je, zadnji četrtek, imeli smo Vipavci zopet svojega ljubljenega častnega občana in tržana v svoji sredini. Prišel je namreč visokorodni gospod A. Winkler, c. kr. deželni predsednik, z drugimi gospodi pregledat potok Močilnik^ kateri hudournik pri vsakem najmanjem dežji napravi veliko škodo na polji in na c. kr. cesti, ker gre popolnem iz svoje struge.
Ob 9. uri zjutraj zbrali so se pod „Izercami'*', kjer se je začelo pregledovanje, g. grof Lanthieri, župan g. K. Dolenc, g. deželni poslanec Lavr^enčič, g. A. Deperis,^ g. A. Perhavec in gg. županje iz St. Vida, Poddrage, Goč, Lož in Slapa in nekaj radovednežev. Kmalu pa 9. uri pripeljejo se iz Postojne g. deželni predsednik, C. k. okrajni glavar Globočniiv, c. k. stavbeni svetovalec Pompe in c. k. okrajni glavar grof Pace. Gosp. deželni predsednik je vse pri izstopu iz voza prijazne pozdravil in z vsakim navzočih besedico spregovoril. Koj se je začelo pregledovanje, in vkrepalo se je, kako da se ima stvar regulirati. Pri pregledu, kateri je trajal nad 2 uri, podali so se gospodje v vozeh do Vrhpolja pregledat jezove in zidove napravljene pri potoku ^Bela**.
Pred obedom v gostilni gosp. K. Dolenca v Vipavi sprejel je gosp. deželni predsednik razne deputacije in korporacije.   Po obedu vsedli  so se gospodje zopet na
119
voze in razni gospodje iz Vipave spremili so drage nam goste do Št. Vida.
Da bi se vresničili vkrepi te komisije kaj kmalu, da bode mogel naš revni dninar kaj prislužiti si v teh hudih in slabih časih.
Hvala za to sprožilo, da naj se regulira „Močilnik^S gre g. K. Dolencu, grof Lanthieriju, A. Deperis-u, g. deželnemu poslancu Lavrenčiču in g. c. kr. okrajnemu glavarju Globočniku, kateri gospodje se trudijo za blagor Vipavcev.
Iz Ljubljane. {V mestnem zboru ljubljanskem) se nem-škutarji zopet kujajo in zato v uže dvakrat zaporedoma sklicanih sejah zarad nezadostnega števila navzočih odbornikov zbor ni mogel sklepati. — Nemškutarji tele-grafirali so po širokem svetu , da se jim je pri rešitvi pritožeb zoper imenike volilcev godila krivica, ker iz-bacnili so se iz imenika oni vpokojeni vojaki, kateri v Ljubljani ne plačujejo davka , pri častnih meščanih pa se je volilna pravica prenesla iz prvega v tretji razred. Po obširnih obravnavah teh vprašanj v kranjskem deželnem zboru ni dvomiti, da vojaški pokojniki v Ljubljani ne plačujejo davka, in ker je to, jim po duhu in besedah ljubljanskega mestnega reda ne pristaja tukaj volilna pravica. Enako jasno pa govori mestni red tudi o pravicah častnih meščanov, in poleg tega je po našem prepričanji volilna pravica v tretjem razredu enako častna kakor v prvem , ker podlaga za razrede je poglavitno v višini davka. — Da je razpad njihovih umetno skrj anih trdnjavic v Ljubljani neprijeten, verujemo, toda s tem se še ne opravičujejo laži, da jim narodna stranka dela krivico!
— {Mestne volitve ljubljanske,) Narodni volilni odbor je ravnokar razglasil oklic do volilcev, v katerem po-vdarja, kaj se je koristnega storilo za mesto, kar je večina narodna. in kako so jeli nemškutarji nagajati s tem, da k sejam ne prihajajo in delovanje ovirajo; da se temu konec stori, naj pride vsak in voli može, katere mu odbor priporoča, in ti so:
V IIL razredu:
Gospod dr. Josip Derč, zdravnik.
,.      Anton Klein,  posestnik tiskarne, predsednik obrtnega društva itd.
V  11. razredu:
Gospod  dr. Hinko Dolenec, c. k. sodnijski pristav.
„      Miroslav Krlžnar, c. k. profesor.
„      Alfred Ledenig, trgovec.
;,      dr. Fran Papež, odvetnik.
„      Fran Šuklje, c. k. profesor.
;;      Josip Tomek, civilni inženir in grajščak.
„      Fran Žnžek, c. k. inženir.
V  L razredu:
Gospod Fran Kolman, hišni posestnik in trgovec. „     Ivan Murnik, tajnik trgovinske in obrtnijske
zbornice. „      Mihael Pakič, hišni posestnik, trgovec itd. „     Fran Ravnihar, deželni blagajnik in hišni posestnik. Volitve bodo, kakor smo uže naznanili, v ponedeljek 16. t. m. za tretji, v torek 17. t. m. za drugi in v četrtek 19. t. m. za prvi razred.
Naj jih toraj nobeden narodnjak ne zamudi!
— {Državni poslanec knez Windischgrdtz) prišel je včeraj zopet v državni zbor vdeležit se posebno obravnave o šolski postavi. Gospod knez je prav prav zdravega obličja in tudi sicer krepak, vendar ga pa še tu in tam nadleguje nekaj kašlja, kar pa upamo, da v kratkem času tudi preide.
—  (Monslgnora Štefana Kocijančiča) ^ seminiškegJt' vodjo v Gorici, slovečega učenjaka, zadel je mrtvoud, za katerem je tudi umrl. Bil je znan sloveask pisatelj* Prihodnjič več o njem.
—  {Odbor za spomenik dr. Janeza Blekveisa viteza Trsteniskega) imel je 3. t. m. svojo redno sejo, v kateri je med drugim marljivi g. blagajnik Eobič polagal dosedanji dotični račun.
Iz sklepa tega računa se je razvidelo,  da vplačani doneski do 3. aprila t. 1. znašajo    .    1672 gold. 64 kn in od  do  konca  leta 1882.  v ljubljanski hranilnici pod štev. 123707 naloženih 1550 gld. znašajo obresti       34    „    66  „
skupaj    .    1707  gold. 30 kr.
Dalje je bilo izdatkov za poštnino   .        17     „     68   „
za papir in zavitke......     —      „     88  ;,
ostanek premoženja......    1688     „     74   „
...                                                        I       II                                                                                                  j-i - -¦"
skupaj z zgoraj navedeno svoto   .    1707 gold.  30 kr. Izkaz premoženja pa kaže: Knjižnica Ijublj. hranilnice št. 123.707 ima koncem leta
1882.  z doteklimi obresti vrednost    1584 gold.  66 kr, od 1. januarja  do vštetega 3. aprila
1883.  se je na novo naložilo         .       90    „     —  ^, ostanek gotovine v blagajnici       .    .       14    „      8   „
skupaj . 1688 gold. 74 kr. Iz tega izkaza razvidite, dragi rojaki, da nam do izvršitve našega namena še mnogo novca manjka in da je treba napeti vse sile, da doženemo častno našo dolžnost. Posebno opozorimo prijateljsko vse gg. poverjenike, da blagovolijo kakor hitro mogoče zadostiti prevzeti svoji nalogi.
Vse druge slovenske časnike prosimo najvljudneje, da blagovolijo ponatisniti to izjavo.                   Odbor.
— {Koroški državni poslanec Moro) zbral je pretekle dni na svojem domu skupno z vrednikom Mačni-kom nekoliko ubogljih in gotovo prav slabo podučenih mož, kateri so potem, kakor Moro široko popisuje v časnikih, vse nezmisli, ki jih je on govoril v državnem zboru, podpisali v obliki prošnje do ministra Corirada. V tej prošnji Moro zopet protestira zoper to, da bi se slovenski poslanci druzih dežela potezavali za koroške Slovence, protestira zoper poslovenovauje koroških „Ven-dov" in povzdiguje do neba ponemčevanje.
Nam se res odveč zdi z Morotom prepirati se o tem, kaj je „Windisch'^ in kaj je „Slovenisch", naj se o tem gospod Moro da podučit od Nemca, ki le ABC pozna o tej reči, ali naj bere predgovor ali uvod kake slovnice; mi se nočemo sramovati za-nj, ako res zmiraj svojo visoko politiko stavlja na tako globoko nevednost. Ako pa on protestira zoper vtikanje slovenskih poslancev v rešitev koroških Slovencev, ga lahko zagotovljamo, da je tudi ta protest njegov zastonj: Tako malo, kakor so se slovenski poslanci dali zadržavat drezati koroške, da naj se vendar ganejo za lani po po-vodnji poškodovane Korošce, še veliko manj se bodo dali zadržavat zmiraj in do zaželenega vspeha se po-tezavat za narodnost in s tem za omiko koroških Slovencev. — Ker je gosp. Moro Neraec, in mi ne maramo tudi njega slovenizirati, sklepamo z nemškimi besedami iz javnega pisma Nemca Fischhofa^ priobčenega v št. 1118. nemškega časnika „Wiener all-gemeine Zeitung": ;,Welchen Schutz koante dem Staate in Stunden der Gefahr ein Volkergesindei bieten, das nicht sein Volksthum zu vertheidige n wei8s, n^icht die Sprache, in welcher sein nationa-ler Geist, seine nationale Seele ruht?" (Koliko varstva bi mogla državi ob  času nevarnosti dajati
120
driihal narodov, katera ne ve braniti svojih ljudskih posebnosti, ne svojega jezika, v katerem biva njegov naroden duh, njegova narodna duša?)
—  {Restavracija v čitalnici) se bo o sv. Juriji zopet otvorila. Da bode to vsekako mogoče, kupilo je društvo skoro vso gostilniško opravo od Gerčarjeve konkursne mase, ter bo do dne 20. t. m. gostilnico oddalo ali v najem ali pa na račun. Sedaj, ko so gostilnični prostori z vso potrebno opravo oskrbljeni, bo društvo lahko dobilo pripravnega najemnika, ker odpade dosedanje glavno plačilo: stroški za opravo.
Do 20. t. m. sprejema oglase čitalnični odbor, oziroma gosp. M. Pakič.
Prav želeti je, da dobomo kmalu domačo gostilno in prepričani smo, da bo gostilničar prav dobro tabernal, če bo skrbel za dobro pijačo in postrežbo.
—  (Naznanilo.) Nove bukve so prišle na svetlo pod imenom: „Lurški majnik in molitvenik". Obsegajo berila za ^^šmarnice^' in druge navadne molitve, kot: jutranjo in večerno molitev, sveto mašo, spovedne in ob-hajilne molitve, litanije vseh svetnikov in Matere Božje, sveti križev pot. — Stanejo po pošti poslane: v pol-usnju 1 gold., vse v usnju brez zlate obreze 1 gold. 10 kr., z zlato obrezo 1 gold. 30 kr. Ce bi pa kdo rad imel knjigo še lepše vezano, dobi jo tudi lahko. Kdor vzame deset knjig, dobi po vrhu steklenico Lurške vode. Bukve, brez Lurške vode, dobivajo se tudi po nekaterih ljubljanskih knjigarnah.            F ravnjo Marešič,
pošta: Šentvid pri Ljubljani.