St. 33.
V Gorici, dno 24. aprila 1900.
Letnik II.
l/.li;ij;i   vsak   torek   in   petek   v
(t'diiu   (ih   11.  iiri   prrtlpoliliM1   z:i   uieslo
U'V ob i'». uri ixipoltlu«' /:i di'/.t'lo.
Stiiii«1 po jxjsli pri'jcmiui ali v
Gorici n;i ilom pošiljan celoletno h K..
pollclno  i- K. in cctillctiH) '1 K.
I'roilaja sc v (ioriri V lobakaniah
Schwarz v ttolskili ulicali in .1 <• I-
lorsilz v iXmiskili  ulicali po 8 vin.
GORICA
(Zjutrinje izdaiije.)
Ureduištvo in upravuištvo  st*
iiahajata   v   «Karodni   tiskarui»,
ulica Vt.'lturini h. St. 9.
Dopise je nasloviti na uredniätvo,
oglase in narodnino pa na upravništvo
«üorice». Oglasi se računijo po petit-
vrstali in sicer ako sc tiskajo 1-krat po
1(5 vin., 2-knit po 14 vin., 8-krat po
12 vin. Ako se vučkrat tiskajo, raču-
jiijo so po pogodbi.
Izdajatolj  in odgovorni urednik Josip Marušič.
Tiska  „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič).
Pocjletl nazaj in naprej.
(l)opis)
Lclos je iniiiolo 100 Icl. (nlk;ir je
iiinil / ;i (I M j i ü <> r i s k i <r r o I' in s lem
jc    preiicha.la    iiaša    dežela.   bill  samo-
slojlia   (I Y'A \\ V i CM.
Ako sc o/rcino nazaj v dobo. ko
so vladali našo dcžclo goriški ^rolje,
inoramo reč.i. da njili vladanjc in bilo
za dcžclo kaj blagoslovljcno. Dcžela
(ioriska je l)ila ziin c in a rj en a še
lnjlj   kakor pozncjc  in jc  se dandancs.
Zc za časa vladanja ^oriškib «jro-
Ibv so hrepeneli po nnsi deželi zaliodnji
njc sosedje, bogali Jienečani, kateri so
nameravali pridružili našo deželo He-
nečiji. Po smrli zadnje^a goriskega
groia pa so porabili priliko ler ndrli v
deželo in jo posedli. llabsbu ršk i
v I a d a r j i so niorali z silo olcli de-
zclo od Benccanov, kalcril: vojska je
vcckral pnslosila lepo naso dcžclo. Be-
riečani so bili več stolelji lindi nasi
sosedje. To je bilo krivo, da je za-
oslajala naSa C.oriska v napredku in
blagoslanju.
Razmerjc se je sprcmcnilo šele po
padcn niogočnega Napolcona I., ki
je vladal v dcželi, zdrnžcni z llirijo.
Napoleon je bil zadal sinrlni udarec
ponosni Benečiji lor lako odstranil ne-
varncga našega soseda. Da je bila do-
bila A vsl rija Heneci j 0 P() JVapo-
leonovem padcu, ni bilo za dczclo
(iorisko poscbno u^odno. Nase miicnje
je,  da je  bilo  lako  kaj  neiigodnu.
l'oprcj jc Bei cčija vsled vcdnili
napadov in nevarnoslij, da bi posedla
deželo. bila vzrok. da nismo mogli nii
(ioričani napredovali. Ko pa je bila
dobila Avslrija Benečijo. je bila a.v-
slrijske vladc vcč.ja skrb obrnjena
preko nasc dezcle v Benečijo in zopcl
snio  bili  zaposlavljeni.
JMilijoni so roniali v ilalijanske
pokrajine, da bi se pripravile za našo
državo. Godilo se je lako, kakor
kadar se mečc psn mesa zato, da lie
lajainne grize in da je iniren in krotak.
Pozabilo pa se je l)ilo na dejstvo, da
ko se nasili, bode se z vočjo silo se
zagual na dobrolnika, za j)lačilo, da ga
je  krmil.
Uboga Cloriska je bila vedno med
pozabljenimi. üoije maliin dezelain
med   velikinii!
Med naji'aznejse dobrole, kalere
je dobila naša dezela od vladarja
babsburške dinaslije, smeino šleti usla-
novilev c. kr. k in e I i j sk eg a d ni-
si v a po ccsarici Alariji Tereziji. Polje-
dclslvo in gospodarslvo sploli, ki j<'
bild poprej zelo zancmarjciio. da je
naše Ijiidslvo večkral lakole Irpelo in
umiralo, zacelo je polagoma napre-
dovali.
Ko je napočila nova doba. doba
železnic, ostala je Goriska zopcl po-
zabljena. Ko se je zidalo južno že-
leznico, ni se oziralo na našo deželo.
Večkral so merili železnico po
So ški dolini, a vse npanje jc spla-
valo doslej  po Soči.
Prcd Icloin 1866. se je z golo-
vosljo govoi'ilo, da (lobimo ležko pri-
čakovano zeleznico, ki bi povzdignila
zapnsčeno gorsko stran, a nesrecno
leto nam jc ))rineslo mesto železnice
li 11 do  vojno na severu in jugu.
Da jc zgnbila naša država 1. 1 S66.
Benečijo, ne smeino mi Slovene, i in
Ac posebcj goriški Slovenei bili
nezadovoljni, amj)ak narobe. J^'av je,
da se je lako zgodilo; a nasa vlada
bi morala l)olje skrbeli za zanemarjene
pokrajine ob m<iji. Nič lacega se ni
zgodilo, ampak oslalo je vse pri sla-
rcin.
Goriški Slovenci se ne moremo z
zadovoljnosljo spominjali davno mi-
nole dobc vladanja goriskili grolov,
nili ne dosedii.nj(;ga. bivanja | od oki'i-
Ijcin niogočnc Avslrije. Ta je sicei'
mnogo slorila za Primorsko, a poseb-
nib dobrol nismo bili deležni Slovenci
na (ioriskeiii; kar se je slorilo za IVi-
morjc, dobil je vse Trsl, kalcrega je
Avslrija j)ovzdignila    na  sctlaiiji   visck.
Znamenja kažejo, da bode v bo-
dočnosli ludi na (Joriskom bolje. V
najki'ajsem času npaino dobili vipav-
sko in sosko zeleznico. S lema crlaina
pričnc golovo za naso deželo nova
doba,  do ba  na p red ka.
Kmelijskim nasim pridelkom se
bode odprla. pol v svel. Ob nasib vo-
dali se bode razvila živabna obrinija.
[Jpamo, da nas narod je dovolj izo-
biažen  in zaveden, da bode znal izko-
rislili   ngodnosli,   kalcre   se mn  ponii-
dijo v bližnji bodočnosti.
Kmelijstvo bo Ireba povzdigniti
na višjo slopinjo. To naj se zgodi s
pomocjo dezelnega kmelijskega druslva
in s pomočjo krajnib gospodarskib
drušlev po dczeli. Kaziimništvo nase
po dežcli ne sine držali križcm rok,
ampak loti naj se organizacije kme.t-
skega si an n. Drugače iilegnemo doži-
veti, da se naselö v deželo z želez-
nicanii tujci, ki vzamejo domačinom
boljši kos kruha od ust.
Poleg kmelijstva ne smeino po-
zabili na obrtnijo, kalere se lolijo
golovo tujci. Kar ne zmore v lej
stroki pojedinec, to zrnorejo gotovo
druslva. kalcra bo Ireba uslanavljali.
Za vsako obrtnijsko vecjc podjelje je
treba združitve.
Ako bodemo znali Slovenci izko-
risl.ili ugodnostij in dobrol, kalere se
nam ponndijo v kralkej dobi, smemo
upali. da naslopi za nas boljša, sreč-
nejša doba. V lej nadeji obliajajmo
šlirislolelnico združitve Goriškega z
Avstrijo. Bodočnosl naj l)ode srečnejša,
kakor je bila  preteklosl.
Dopisi.
Iz iK'itcljskih krogov na (ioriškem.
(„N a I* od n o-nap rednemu" dopisniku
v „LJčit. Tüv." žtv. 11.) V glasilu sloven-
skega učiteljstva je objavil dopisnik dopis o
shodu narodno-napredne (??) stranke na
Goriskorn ter povzdiguje v deveto nebo
».program" iste stranke, kolikor zadeva
Solo in učiteljstvo. — Mi pa trdiino, da nas
je pustil „program" hladne, prav hladne, ker
vomo, da so le besede — za katero že li-
sicM ne da ničesa, ker je dovolj zvita, da bi
verovala praznim   besedam.
Vsak raziumiik ve, da pravi program
so osebe, ki ga izvršujejo ; osebe pa, ki no-
sijo zvonek pri novopečeni narodno-napred-
ni (!) stranki na Gori^kem, so nam znane.
naši stari znanci so — poznamo jih kot
zatiralce prave svobode, pravega napredka;
ligovo |)(M-j(^, za katero se zdaj skrivajo, ko
so se razkrinkali, ne zakriva njih nagoto
na|)ram resnicno naprednernu učiteljstvu.
Gabršček in pa naprednost si nista v so-
rodstvu niti v devotem kolenune! Njegovo
prijaleljstvo do učiteljstva j(i pač dobro
znano. Svobodnjak Gabršček in njegovi klici
po policiji in korbih so pač Se vsakemu v
spominu. Kolegom, ki se dajo loviti na nje-
gove limanice, iz srea privoščimo vse „lepe"
naslove, s katerimi je obkladal ueiteljstvo
pred letom dni. Smešni so izgovori, da za
Gabrščeka niso, ampak za stranko, ko vemo,
da on je pri stranki — krarnar. — Na to,
kar kvasi do|)isnik, ki je bil neki učitelj ta-
krat na Livku. ko je učiteljeval znani Drej-
cek, o prevzetju učit. plač od strani dr žave,
ne rečemo druzega, nego da ga zavračamo
na besede, katere je spregovoril naučni mi-
nister deputaciji avstr. učiteljstva.
Pot, katero je nasvetovala resolucija
„nar.-napredne stranke", je že stara, za into
se je potegoval dr. Gregorčič in grof Co-
ronini še prej, ko se Gabrščeku niti sanjalo
ni, da bo nosil zvonek v novej stranki, ka-
tero bi bil pred letom ozmerjal po svojem
načinu, ako bi se bila osnovala brez njega.
Kar kvasi resolucija o državni podpori
deželi naži za ljudsko šolstvo,je maslo koga
druzega, ne pa stranke, ki je v tern pogledu
sraka s pavovim perjem.
Kot posebno naklonjenost nove stranke
do učiteljstva naiUeva dopisnik — izvolitev
dveh učiteljev v odbor. Izmed 21 odborni-
kov sta dva učitelja; — v „Slogi" pa sta
tudi dva izmed devetorice menda. Katero
je več?
Vsled tega zahteva dopisnik od nas,
da naj bi se z vso dušo in z vsem ognjem
oklenili nove stranke. Ti šmentana reč. Šua-
marji bi hoteli nič več in nič manj, kakor
vse duže učiteljstva ! Skromni pa niso ti
novo-strankarji! Kaj mislijo, da so naäe
du.^e tako po ceni, kakor kramarjeve — za
srajce ! Naših duž, vseh dus, da bi vam dali
kar z ognjem, tega ne doživite. Lahko vja-
nietn cenene dušice v večjern ^tevilu ; a vseh
nikdar in nikoli ne. Nekoliko vam jih pa
radi prepustimo, le imejte jih. Smeäna je
trditev, da je skoro vse učiteljstvo, brez
nialo žalostnih izjem v taboru nove stran-
ke. Mnogo je uči te Ij ev, zavednih uci-
teljev, ki biv resnici morali iz-
gubiti zadnjo iskrico stanovske-
ga ponosa, ako bi hoteli pristopiti v
stranko — Gabržčekove „Soče". Raje- na
vislice, nego za staf'azo krutim zatiraleem!
Onemu, ki nas je pital z najnesramnejšimi
pridevki, katerim lastnik je lastnik glasila
nove stranke, da bi bili priganjačiV Nikdar
in nikoli ne ! Toliko slovanske krvi se äe
pretaka po naših žilah, da se ne spozabimo
tako daleč.
I, 1 S T K K.
Pravni običaji,
ohranjeni v ljudstvu na Tolminskem
(in nekoliko na Bolškom).
Halo sjiravijo uže nekaj dnij peed
svatbo na nov doin nevoslin. Pri tej priliki
mora se nevesla odkupiti, t. j. plačati lan-
tom tiste vasi nekaj za to, ker odide iz
vasi (izpod njihovegn. „kraljeslva"? Nu,
<luvki so mnogovrstni!) Oe gre iz svoje vasi
skozi drugo vas: mora plačati na obeh
krajih. Včasih so i prepiri zaradi tega; po-
sebno, če dotična nilad(;nka ali njena
hiša ni v milosti pri lantih. Včasih žugajo
uže prej, da onega dne ne bo dobro. To
se je zgodilo nekje pred Jeti. Gospodar si
pa naroči za določeni cas — žandarje in
prišla sta 2 iz T. dva iz K. in reč je bila
pri kraju. Denar za doto se izplača po do-
govoru. Včasi pa so zaradi tega pozneje
prepiri.
16. Ali se daja tudi nepremakljivo
blago za doto?
16. Nepokretno imelje se ne daja za
doto; to ohrani oni sin, ki dobi gospodar-
slvo v roke, t. j. glavni dedič. Zgodi se pač,
da   oče   svoje   premoženje   razdeli   mej  2
olroka;   a   navadno   tu   ni   sreče, mini in
složnosti. — Glej St. 49. spodaj.
17. Ali plača kaj zet očetu ali neve-
sliniin sorodnikom ali nevesti?
17.  /enin no plača   nič tastw, nevesti
pa kupi obleko, če je bogat; ona njemu pa
nai-edi srajco za poroko.
18.  Kaki so glavni obredi pred svatbo,
o svalbi, na nev(^stinem   domu,   na poli do
cerkve, v cerkvi, izvzemši   cerkv. obred, pri
vhodu   do   nevestinega   doma. v .stanovanji
(hiši) i drugega dne zjuli-aj?
18. Svalba se vr.ši lako: / vsako stra-
ni povabijo posebej „na ohcet" (svatbo)
svoje sorodnike ali znance. Kolikor jn
drugov, toliko jo troba družic, Ženin si iz-
bere jednega druga za slarasino (na Bolskem
je „banderar" — brautluhrcr). Svatbo na-
pravljajo na obeli straneh, „če se rajma",
— ali pa le na ženinovern domu. Uže zve-
čer pred svatbo in prej streljajo (mlade-
niči) drugovi na cast ženinu in nevesti s
pištolami. Na domu pa v tern pripravljajo
vsega potrebnega. Tudi vina si kupijo za
take prilike, naj si ga sicer nimajo. Pride
dan poroke. Gosti se snidejo pri ženinu, da
bi šli po nevesto. Po poti streljajo ild. Kjcr
so bolj premožni in krajne razmere to do-
puscajo, ondi se vozijo — konji in vozovi
so olepšani. Družice kupijo rože za olepša-
nje. Na nevestinem domu jirn ne dado takoj
v hi.šo iti. Prašajo jih: po kaj ste pri.šli?
itd. Na zadnje jih puste v hišo. Ko se ne-
koliko okrepčajo, začne starašina nagovor.
Nevesta joka. Potlej gredo v cerkev. Po
poti slreljajo in sicer drugovi streljajo iz
pistol, vse drugo se pri tern raduje. — Na
Bolškem ndsi jeden Cant spredaj kako po-
dobo svetnika. Če koga srecajo po poti»
dajo rnu pitja — vina in žganja. (Na Bol-
škem takrat zaprö važki fantje poti, da se
momjo odkupiti!) V cerkvi se izvrSi obred,
veekrat So sveconik tu izpregovori, ter po-
uči so nova zakonska: kaj in kako. Pri
lein se navadno ženin resno drži, drugi
ušesa naslavljajo in zijujo, a nevesta si
brise oči. — Po nekodi je pri tej priliki tudi
navadno darovanje ali oler (na Bolškem).
Po dokonöanili cerkv. obredih, gredö
k g. nuncu, da se vpiše v nove bukve, kjer
še do zdaj ni bilo njegovega imena, potem
pa „rajat" v krčmo (na Bolškem). Neki pa
gredo naravnost na nevestin dorn še jeden-
krat — če so razmere take, in še le drug
dan  na ženinov dorn.
Ko imajo priti do ženinovega doma,
vteče nevesta nagloma naprej. Ko pridejo
drugi svatje, je nevesta že notri, a duri so
zaprte. Nato se začnc dvogovor: „Mi smo
prišli po naše, prosimo dajte noter;   inore-
biti je tu". „„Kaj pa kaj? itd."" „Ali imate
pisanje, da ste pravi"? itd. V hiäi mu ponu-
jajo prej kako staro babo ali otroka, potlej
družico, slednjič mu še le pokažejo pravo,
ter mu dovole vstop k družbi. To bese-
dovanje traja včasi dolgo; ljudje gledajo na
to: Neki starašina je jedenkrat sam skri-
voma zaprl duri, ko mu jih je bil hišni
gospodar prenaglo odprl. — Kaj porekö
ljudje, si je mislil — da še govoriti ne
znamo!
Vsedejo se za mizo. Ženin in nevesta
na sredi skupaj, pri njima pa starasina —
drugi okoli. (Radi povabijo tudi g. nunca,
da so bolje „štimani"!) Vesele se. Govore,
pojö. Na peči in zunaj okoli hiše so menda
šeškarji, (na Kranjskem pravijo „prežavci").
Kar ostane na mizi, izgine v take lačne
želodce! — Kar je sladkarij in takega če
je sploh kaj — ostane na mizi do zadnjega.
To si navadno razdele pozneje, da imajo
kaj pokazati doma.
Zraven starašine je pravi išaljivec
„trušar" — kuhar. Misli si spakeža. Prinese
ti pokrito posodo; pa de: Tega se pa ne
sme nijeden dotakniti, ali pa si kaj dru-
gega izmisli. A nekojim se zaene daniti v
glavi, ter pograbijo iz sklede polno pest
lešnjakov, „kon/ektov" gorske sorte.
(Dalje pride.)
Konecno je prišel dopisnik do glaso-
vanja v okrajnern šolskem svelu glede pet-
' e tn i n ter pravi, da stranka ni odgovorna
za počenjanje posamičnikov. rl'a p;t je
lepa, 110!
To jo tuko ničvroden izgovor in no-
roden zagovor, da ne more zadovoljiti ni-
kogar. Kdor noce prav in dobro storiti, ta
se izgovarja tako.
Zavilarsko nioramo imenovati tole
trditev, da se je sklenilo pritožiti na upravno
sodnijo prol.i niinislrski rešitvi, naj se všte-
jejo za polletnino tudi provizoriška
lota. Doslej so štela le za pokojnino, odslej
pa naj bi so štela tudi za petletnine! Tu-
kaj ne gre za provi'/oriska leta, katera so
ne štejejo niti za pokojnino, ampak gre le
za tisto večinoma rneseco, le redno leta
— vsaj v goriškem okraju, — katera so
pretekla od dneva druge skusnje do dnova
prisege po del". nanieščenju. Da hi znasalo
dopiačilo v goriskem okraju okolo 4.000 gl.,
je neverjetna bomba, s katero se je plašilo
naso novo stranko, oziroma njene somišlje-
nike v okrajnem šolskern svetu. Ako bi so
odbilo tisočiee, bi komaj toliko stolic zna-
salo doplačilo, kakor trdi dopisnik, da bi
znašalo tisočič. Torej  nc farbati!
Uadi pa vorjamoino, da nova stranka
takrat še r.i bila organizovana in no pou-
čena. Kot tako jo bode treba zopet in zo-
pet izgov'arjati — krämarju.
Na Tolniinskorn pa je nova stranka (?)
že tako organizovana. da so njeni somislje-
niki v solskom svetu broz obotavljanja do-
volili doplaeilo. — No da, saj pravimo, da
organizalorji v Gorioi so taki. da bi za
vsako slranko bilo le dobro, ako bi stali od
nje vsaj tako oddaljeni, kakor je Tolmin od
Gorioo. Cujmo modrovanje dalje: Tudi v
Gorici bi se bilo zgodilo isto, da je bila o
prav em času govorjena prava beseda. — To
je, prave besede o pravern casu bi trebalo
govoriti, pa bi se bilo drugačo glasovalo.
Slabo spričevalo!
Poslušajte vi gosp. dopisnik iz vrsle
„naprednjakov" to-le pravo besedo: Goriski
okrajni šolski svet bo irnol sejo gotovo po-
prej- nego razsodi dunajska upravna sodnija.
Takrat naj se oglase zaupniki vaši in naj
proklieejo prvi sklep — pak mirna Hosna.
Ali  ni to prava besedaV
Ne moremo si kaj. da ne zavrnrino
priirierno ,.dutiovitoi( primero, ko pravi, da
je -„(Sorica" klorikalna podružnioa „Prim.
Lista". Ako bi veljala kaj taka primera,
rno'ramö lečestitati „Ueiteljskernu Tovarišu",
da je tako avansiral, da je postal strankar-
ska podružnica zavitarske „Soče".
Tudi v sklepu dopisa se je drgnil do-
pisnik (iz Gosposke ulice!) ob naše srce.
Ti vrazja stvar, ti. Niti srca nam ne pusli
v l'niru. Poprej je zabteval vso našo dušo
za novo stranko; zdaj pa apelira na naše
srce. To pa je že prevec!
: Srce da bi nas vleklo k stranki lista
„Soce'%, ki je lastništvo tistega Gabr&Seka,
ki je delal z narni hujSo nego svinja z
me horn?!
Havno srce je ono, ki nam pravi. ne
v družbo sramotilcev, napadalcev in tero-
ristov. Ako bi nas srce gnalo-k „Soeini"
slranki, imeti bi morali tak,o, kakor njen
lastnik — karnnito namreč. Ni dovolj re-
čeno, ako rečemo kamnito, ampak zlobno
niora biti srce človeka, ki je tako postopal
z uciteljstvom, kakor je delal A. Gabrseek.
„Učiteljskemu Tovarišu" pa čestitaino z uža-
ljenim srcein na sotrudnistvu iz Gorice.
Pristavek. Kakor po navadi, tako je
tudi v lern slučaju ponatisnila iz „llcitelj-
skega Tovarisa'; omenjeni dopis. Tako se
slepi, kdor se slepiti da in se dela javno
mnenje.
Politiöni razgled.
Državnl zbor in delegaclje.
I*o najnovejših poročilih se snide naš
državui zbor že 8. maja t. I.
Delegaeije se skliče pa na 12. maja
t. I. in sicer v Budimpešto.
Da so bile sklicane delegacije med za-
sedanjem državnega zbora, zgodilo se je
tudi lela 1896. K temu koraku so prisilila
vlado vazna gospodarska vprašanja, katera
ima režiti nas državni zbor in ki se ne dajo
več odlašati.
Vprašanje je   pa,   ali  bode   hotel   naš
državni zbor reševati ta vprašanjaV
Čehi In vlada.
Razmere med Čehi in vlado so jako
napete. Ogorčenost Čehov proti vladi raste
od due do dne cim dalje bolj. Češki vodi-
telji kakor dr. Kramar, dr. Engel, dr. Kuial
sklicujejo   zaporedoma volilne  shode.   JJQih
govore pa |>reveva več ali manj obstrukcijski
duh \rlada se je po njili mnenju preveč
vdala Nemcem tc* ni pričakovati od nje, da
bi ugodila č(vškiin zabtevam. V Cebib pre •
vladuje mnenje, da jiin splob ne kaže več
udeleževati se spravnih konlerencij. Vlada
sama pa ne pricakuje od konlerencij nobe-
nega vspeba.
Za to je pa sama izgotovila zakonski
načrt^ glede uravnave jezikovnega uprašanja
na Češkem in Moravskem, katerega baje
predloži zbornici že v prvi seji.
Od lega zakonskega nacrta pa ne pri-
čakujejo Čehi nič kaj posebno dobrega. Go-
vori se pa, da hoče vlada na vsak nacin
vveljaviti ta svoj zakonski nacrt in Co ne
drugace s pomocjo §  II.
Čehi so pripravljeni na vs(,1 ter )»rica-
kujejo š(» prav budib časov, a se jib ne
boje in bodo vslrajali na svojih pravičnib
zahtevah, ker so propricani, da konecno
bode zmaga vondar lo na   njihovi strani.
Slovenska deputacija v Štajerskem deželnem zhoru.
Kakor jo znauo nasim citateljcMii, so
slovonski štajerski poslanci n(^ udelezujejo
deželnozborski^ga zasedanja, k(M* s<^ nemska
deželiKizborska večina popolnoma nic no
ozira ni na gospoda.sko. ni na diisevno
potrebe štajerskega sloveuskoga pr(;bivalslva.
Da bi pa Nomoi vsaj nekoliko prika-
/.ali svetu in vladi to abslinenco v nokako
cudni luci ter ako bi bilo mogočo dokazali,
da se prebivalstvo na Spodnjein Stajerskem
ne strinja s politiko slovonskili poslaiK^ev,
naročili so si nekaj ncmskularjev iz Spodnjo
Štajerske ter jib predstavljajo zdaj v svojcmji
časopisju kot zasto|iniko javnega mnonja |
spodnje štajerskih Slovencev. In ti ljudje so
prišli prejsuji todt'n v Gradec, da protostu-
jojo   proli   abstinenci   slovenskib poslancev.
Ako so ne varamo, bodo pa zdaj slo-
vonski poslanci sklicali po celoin Spodnjo
Štajerskom shode — ki bodo gotovo v pravi
luci prikazali lo nomsko konHHÜjo. Saj ni
nic lazjega nogo spraviti skupaj d<»pula(;ijo
za vsako' in so tako neuinno stvar — saj
stroski za tako komedijo sc; lahko pokrijejo
tako ali lako in Ijudi so Imli dobi na svetu.
ki so sposobni za vso.
Poljaki in Angleži.
Angložki st rah prod Rusijo rodi vsako-
jakih sadov. Angleži bi zelo radi zaplotli
liusijo v konllikt z njo obdajajočimi dv-
žavami in narodi, a radi bi v/budili tudi v
notranjoin liusije razpor in anarbijo. Dočim
si prizadevajo ničvredni uugh'zki državniki
po svojih agenlih zan<ktiti po eni strani upor
proti Kusiji v Kitajcih in Japoncih, s ]>re-
tvozo, da liusija. horo zasesti otok Korea,
nameravajo po drugi si rani polastiti se ne-
zadovoljnosti I'oljakov in ii|)ii/,oi ili ustanek
proti liusiji v oikmm slucaju. ako bi zadeli
skupaj liiisij;i in Anglija. V lo svrlio širijo
Angh'zi prav zlobno članko in vosli U)v go-
voro. da hooejo pridobiti vse l'oljake za pro-
stovoljno vojno slu/.bo proti Husiji — z de-
iiarjeni. 'J'tmi vostom nasproti zatrja Kra-
kovski ,,Gzas", da je v ligi poljskih nt'zado-
voljno/.ov pač ehMiientov z zgr(išenimi ekzi-
slenoami in drugih lakih Ijudi, a ne rcisnih
I'oljakov. ki bi hoteli spravljati v nevarnost
svojo domovino. Kakor se kaže, žoli Anglija
d(^lali  s „sodrgo".
DommV, in viv/ah* vosti.
IMM'iiHvsi'enjc iiotarjcv. Justični mi-
nister j(j premestil nolarja Viktorja Uumor
iz Trsta v Gorico, Aristida Gonslantinija iz
Gorico v Trst, dr. Hallabana iz Se/.ane v
Gorico, in dr. Alberla Kuinoija iz Movca v
Sožano.
Vabilo k občnemu zboru gospijnskega
podpornega društva ,.K u d e čeg a K r i ž a"
za Gorisko in Gradiško. ki bode v četrtok
due ;i. maja 1900 ob 4. uri popoludne v to
prijazno dovoljeni dvorani Lantbiorijevo
palace v Gorici. Dnevni red je sledeči:
1. Poročilo o drušlvenem delovanji leta
1899. 2. Obračun za 1. 1899. 3. Volitev
drustvonoga vodstva. Ako no, pride k ttMiiu
zboru zadosl.no šlevilo članov, bode pol
ure pozneje drugo zborovanje z istim
dnevnim redom; ta zbor bode polom po
društvenih pravilih lahko veljavno sklepal
,ne glode na stovilo  prisotnih  drustvonie.
V Gorici due 22. aprila  1900.
Grolinja Selma Goronini, preds.
OlK'iii /bor „Slovciiskc^ji bi'alnr^a
in iMMlporm'K'H «Iriistvn v liorici" so jo
vršil dne 22. I. m. na Goriščeku v gostilni
gospoda Lisjaka tako-le:
Kmalu po dveh urah popoludne je
predsodnik druslva g. dr. Gregorčič konsta-
tiral, da se jo zbralo zadostno štovilo drusl-
venikov, da bodo sklopi pravoveljavni in je
vsled tega otvoril zborovanje. Pozval je na
to društvenega denarničarja g. Jos. llrova-
t.ina, da poroca o odborovom delovanju,
cemur se je g. Hrovatin tudi odzval. Nje-
govo poročilo je bilo vsprejeto z odobra-
vanjem in brez opazk. Isti gosp. Hrovatin
je poročal tudi o drugi točki dnevnega roda,
namreč o računskih sklopih drustv(»nih za
leto 1899 in pa o stanju premoženja. Iz
toga ])orocila smo posneli to-le:
A. Izkaz premoženja upravnega zaloga
z dne 31. decembra 1899: aktiva in sicer
1. gotovina v blagajni 244 K (HJ h. 2. na-
ložeim glavnica 3640 K. 8. iztirljivi zaostanki
26 K 60 h. 4.  vrednost  iuventarja  214  K
74 h skupaj 4126 K -, pasiva: sodanji
reservni zalog 412(5 K. •¦— 11 Izkaz premo-
ž(Mija domacega bolniskega zaloga tlin^ 81.
dec. 1899. aktiva: 1. gotovina v blagajni 1
K i")4 h. 2. nalozena glavnica K 4404"— 3.
Iztirljivi zaslanki K 7390. 4. Vrednost in-
vontarja K 3611— skupaj 4840 K 44 h. —
I'asiva: sedanji rosorvni zalog premozcdija
zunanjega bolniskega zaloga z due 31. dec
1899: aktiva: 1. golovina v blagajni ;")90
K 10 h. 2. naložena glavnica 2769 K 64
h. 3. iztirljivi zastanki 313 K 40 h. 4. vrod-
nost invontarja 20 K — skupaj 3(i93 K 14
h. pasiva sedanji Niservni zalog: 3693 K I \
h. (Od toga pripada podružnici v Solkanu
2734 K 74 h. — ]todružnici v Mirnu pa
9fn8 K 40 11.)
Tudi ta torka dnovnoga roda, kakor
tudi društveni proračun za leto 1900 jo
bila vspreji'ta brez vsake 0|>azke. K 4. l.očki
diKn'iiega rcda nainnič: morcbitiii prod-
K).L,ri, so ni irkdo oglasil, pač pa jc prodla-
gal predsodnik : Obcni zbor naj sklono. da
so priobciijojo odslej vsi drušLvoni oglasi
v vsoh tn^h v Gorici izluijajocih slovenskih
listih, namroč v „Gorici", v „I'rim. Listii"'
in v ,.Sočr'. Vsprejel s<4 je tudi la predlog.
Na to jo sledila volilov novega odbora,
pr((gledovalcev raOunov in razsodnikov. liili
so izvoljeni z vsklikom in sicor: I'rodsivlnik:
Dr. Anlon Gregorcič. Oilborniki: Majt Janez,
Gvetrežhik Miha, Fon Anton, Jug Ferdi-
nand, Kopae Joruoj, Oliiilu: Anlon. Pavliook
Franc, Dr. Aloksij Hoji(;. Suligoj Valentin in
Tomažič Josip. Namtislniki : li(»rginc Anton,
Culor Franc in Dugar Luka. Pregledovalci
računov: Kavčic Ivan, Dr. Franc Kos in
Sivec Franc. Kazsodniki: Ferlila Franjo,
Jakončič Anton, Music Anton, Music Josip
in dr. Fran Oblak. — S tern je bil dnevni
red končan in predsednik je završil zboro-
vanje, zahvaljuje se navzočim za njili mnogo-
brojno vdeležbo t<^r vs|')odbujajoc vs<; sku-
paj k vslrajnomu d(;lovanju na cast drušlva
kakor ludi  na cast posameznih  udov.
„(ioiMska   Ijiidska   posojilnira".   —
Na nas članok o ..G.tr. Ijutlski posojilnici"
j(i odgovoril g. (JabrAček v pr(vlzailnji „Six'm".
V odgovoru trdi. da ni zavladala pod di*.
Tumo v posojilnici kapilalistična slru.ja. tor
da dola ta dcmarni zavod z manjsim do-
bičkom, kor je v zadnjib lotih čisti dobicok
v prinKM'i s promotom  maiijsi kakor ]>opr(>j.
Kako slopilo!
Kdor no po/.na razmor. mislil bi vsled
toga solislicnega zavijanj.i, da so je |»riino-
roma znianjšal čisli dobicc'k zato. ker morda
plačujojo dol/iiiiki za |.iosojila manj, kakor
prod Tiimovim pr(idsednišl.vom. Že zadnjič
smo dokazali, da so poslala posojila vsled
v^xiljave novili pi'istojbin pod ^\v. Tumo
drazjji, kakor so hila se lota IS9f). in IS9(>.
Maiijsi čisti dobiook ui l.o)'(lj nikakorsen
dokaz, da ni zavladala pod dr. Tumo v po-
sojilnici kapilalisticna struja. nianjsi čisti
dobicek je Ic dokaz, da pozrri upravni
stroski procojšnji del cistega dobička in da
jo visoki promet, s katorim hocejo dokazali
naprodok ,.(ior. posojilnice". kolikor toliko
p(»sek v oci ni^v(Mlnoženi. Svola tisoč goldi-
narj(!v s(^ lahko preklada i/. roko v roko.
iz zavoda v zavod, in tekom (Miega lota
narasle iz tisočaka promet 1000000 gld.?
Kako imponuje tako ogromna svota navad-
noiiiii človeku!
Dalje trdi g. Gab., da je ziuisal lanski
čisti dobiček okroglih 8200 gld. in da jo
samo lani nai'oilila |iosojilnioa voč dobicka
nogo v vseh  lotih od    1883.   do   1891.   lela.
V resnici je znašal lani čisti dobičok
7221 gld., od leta 1883. do 1894. pa 1433s)
g"ld. Tako drzno si upa ta mož „farbati"!
|)a so se I. 180s), obresti posojilom
znizale, skuša g. (i. v svojem odgovoru dr.
Tumi pripisovali v zaslugo. Isto zaslugo si
pi-ipisiije v „Soci" tudi saiii g. dr. Tiima.
Islina )>a je, da so so obrt^sli znizale za
časa prodsedni-šlva g. dv. Nik. Tonklija in
da je bil I. 189Ö. g. dr. Tiima ..lo zacotnik
ter da ni prevzel v ravnateljslvu poscbuoga
posla". To so besed(i Tumovo.
Jako znacilen pa jo mislednji odgovor
g. Gabr.šcoka. Mi smo očilali g. dr. Tumi,
da jo ukazal lelos samooblaslno obračuniti
deloznino po (i" ,, namesto doscdanjo ;")"/„
dcUvjiino. Na to odgovarja g. Gab., da jo
tako sklenila skupna soja ravnatoljslva in
nadzorstva 20. aprila 1899. lela, da se la
sklep ni nikdar proklical in da je dr. Tuma
izvršil lo sklep skupne seje!
Pri loin je g. Gabršč(^k modro zamol-
čal, da so j«» to sklenilo na podlagi novili,
Se ne potijonib pravil. katerili okrožno so-
dišče ni |»olrdilo in katere jo izredni občni
zbor 7. septombra lanskega U^l.a odklonil,
lako, da so v voljavi prvotna pravila „Gor.
posojilnice''. Po § 33. toh pravil pa določa
dolo/nino edino le občni zbor. Ali jurist
dr. Tuma ne ve, da je sklep glede dole/nine
postal neveljaven, ko hil.ro je izgubil zako-
njto podlago? Ali so morda g. predsednik
..Gor. Ij. posojilnice-' ne briga za sklepe
obOnegit zbora?! G. Gabrščeka pa, ki skusa
dr. Tumo v zadevi dohr/nino zagovarjati,
vprašamo, zakaj ni kot clan nadzorstva g.
dr. Tumo opozoril na določbe društvenih
pravil in zakaj ga skuša v tej zadevi se
oolo zagovarjati?
Ko je pi-od moseci „Gorica" protesti-
rala proti takemu krsenju društvenih pravil,
imenovala je to „Soča" v svoji brezmerni
pr<idrznosti „Goričansko lumparijo!u Vsled
te protizakonite   določitve   deležnine  dobe
drušlvoniki okoli 6000 gld. voč. Ta svota bi
so bila prav lahko priklopila reservnemu
zalogu in bi bila tako pomagala znižati obresti
jiosojilom, ali pti bi se bila določila za ko-
ristno in dobrotno namene. Kdor dobi brez
truda in novarnosti ö'/,, deležnine, je lahko
zadovoljeii, kdor pa hrepeni po 6'/ ali še
visji deh'znini, la jo na prvolni namon ljud-
ske j)osojilnic(> popolnoma pozabil U;r si
hoco le svoje žep(? polniti.
V članku „Gor. Ij. posojilnica" smo
Irdili, da se skusa naš denarni zavod rabiLi
v politic-no zasobno iiamcno ter smo zahte-
vali, da mora politika izginiti iz posojilnice.
Omonili smo agilacije nekterih posojilnicnih
uradnikov, khM'o je ,,S«^" v toin oziru celo
zagovarjala, omenili smo tudi dr. Tiiiik» grož-
njo, da spravi event, posojilnico v par nie-
socili do ...
Vr svojem odgovoru g. Gab. o teh dej-
stvili molci in podtika nam, kar smo drugiin
dokazali.
O g. (iabrščoku smo pisali: Da g. Gab.
podpira v zadovah gor. posojilnico dr. Tumo,
je Loin raziiinljivojšo, kor ima pri lem svoj
dobičok. Uazne liskovino za posojiluico, dobro
plačani oglasi v „Soči", v „Kažipotu" in
drugod ludi nekaj neso. Tudi tega g. (.Jab.
no taji, a V(Midar imenuje to „nizko suinui-
čenje". Toži se lo, da daja posojilnica „Socr'
malo oglasov in povdarja. da posojilnica
daje ,.Soči" lo. kar j<i po pravilih dolžna
dal.i. 0 drugih oglasih. klorih inn posojilnica
[)<) pravilih ni ilolžna dali, modm molči!
Ta Gabršc<»kov clanok jo nov dokaz
kapitalistično strujo, ki j<; naslala v poso-
jilnici. V torn članku čitaino: Pri posojilnici
ii(^ igra za kmola nikak«; vlog(» l/->(> ,, gori
ali  doli.
Lopi  nazori!
Dalji» pise Gab.: „Občni zbor la cin
(da so je določila deležnina po ()' ) gotovo
lo odobri. Kdor bo nasproloval, bo le —
himivec, kaj ti vsakdo projme rajo 6 * 0 nogo
f)°'„.           Gnilno!  rudno!    G. Gabrščok sodi
drug(i po sobi! On si nc more misliti člo-
veka, kteri bi bil s !">% tudi zadovoljeii in
kleri bi l"/0 pn»puslil roservnemu zalogu
posojilnic(i ali pa daroval v dobrodolne
namene.
Mod Icmi doloma. norosničiiimi, deloma
prctiranimi tivlilvami Gabrščekovega člnnka
dulitö znaiii! (rvel.ic(; z Gabrščekovega vrta,
kakor: prokucuhi, voli, hinavci okoli „Go-
rice", dr. Gr. in njogova banda. pobožni
poštenjakovic, bro/v(^sLen ,, HauiM-nsänger1'
(slovenski psovkovnik g. (Jab. nozadosluje
voč!), brezvestna pisarija ild. Mi se taki
pisavi glasila dr. Tmne no čudimo. čudili hi
so  lo.  ako  bi g. Gab.         drugace  pisal.
I*r«'<I porotnikc pridejo pri prihod-
ujih   |)oroi.uih   obravnavah,  ki   se   pričnojo
7. maja I. I., naslodnji oblozoiuti: 7. maja
Peter Garli iz Ponikve na Tolininskom za-
radi zlocina umora in ro|»a; 9. maja Tere-
zija Hospet iz C.orknoga. radi dotomorstva;
10. maja Josip Pagim. kanclist v (lerknem
radi  poneverjenja.
>I<"stni magistral goriski naznanja,
dajo v |)isarni magislralnoga lajnišlva izlo/.on
iniouik vseh v inestu splosnomu obrtnijskomu
davku podvrž(»nih osob tor da si ga lehko
v toku 14 dnij začenši od 20. t. in. vsakdo
ogleda med uradnimi urami, I. j. od 9. do
12. prodpoludne   in  od 3. do 6. popoludne.
KiiH'tijska dru/iba  v (Horici  ima še
nokaj žvepla in modre galict? na razpolago.
Kdor misli kupili od nje teh reeij, naj to
slori  čiin  preje.
Xesr<l(Vja. V sredo so na goriski poslaji
nakladali na iHiki voz l.ežk<; zavojo bombaza.
Voznik Franco llšaj skoči na drugo slran
voza, da bi nekoliko uredil zavojcj na vozu.
Pri tej |)i-ici se pa zvrne voz na nesrečnega
llšaja t(M* ga lo/Jco poškodujo na prsih, na
nogah  in  na vralu.
Žch'/iii<'a liorica-Ti'si. Minister za.
železuico jo naročil Iržaškemu namoslništvu
s svojim (lopisom /. dne 13. I. in., da se
prične takoj z rovizijo želozniško črlo Go-
rica-Trst. Jednak dopis jo dosel tudi gori-
škemu magistratu. ki naj obavi revizijo na
oniMn dolu želoznišk<' črle, ki spada v obsOig
goriskega mesl.a. Kje naj bi stala goriška
poslaja t<; železuico, ni se natanjko določeno.
Poskuscn sainoinor. Po zimijo pekol
koslanj na voglu Orzanovo |irodajalni(t(^ v
Gosposki ulioi, |>o loti je pa vozil inali vo-
zič(^k po meslu, kaUM-ega so otroci spoznali
ze od daloc — kajli na njem je bil slado-
led katerega jo Ivan Klanjšeek — o njem
narnreč govorimo — |»rodajal. To svojo
sladko robo jo poljal nas Ivan, ali po go-
risko Zan, tudi pretečeni čotrtek v St. An-
drež, kj(;r so isti dan blagoslovili lemoljiii
kamon k novi cerkvi. Hi rekel, da je sla
Zanu kupčija dobro iz pod rok, kajti pri-
voščil si je vina, ali žal preveč in skier
toliko preveč, da ga je zmesalo tako budo,
da je, vračaje se v mesto celo voziček po-
zabil na cesti in ])rišel domu brez njega.
No, voziček so nasli drugi Ijudjt» in so
ga tudi koj spoznali za Klanjšcokovo lasl-
nino ter ga o lem drugi dan tudi obvestili.
Drugi dan je Klanjščeku najbrže preveč šu-
melo po glavi — najbržft so ga boleli lasje.
Za take bolezni si je mislil, je najboljši
recept „klin s klinom" in pil je spet cel
dan. V soboto jutro se odpravita žena in
hčerka v cerkev, kjer je hčerka opravila
prvo sv. obhajilo ter  pustila   Klanjščeka že
v postelji. Ali o groza in strali! Ko so vr-
neta dornov — najdeta Klanjščeka viseeega
na kuhinjskili vralih. Dobro, da ni zone pri
tern groznem polledu zapustil razum. Po-
grabila je koj škarje. kalcre jo imela shra-
njene blizo, prestrigla vrv na kateri je visel
rnož — ter ga položila s poniočjo heerke
na posteljo šo na pol živega. Na njo in
hčerke jok i.i krik so pritekli bližnji so-
sedje pogledal, kaj so godi. Šli so koj ]>o
zdravnika ter policijo. Zdravnik jo pomagal
nosrocno/u doma kolikor je mogel, pozneje
so ga pa pronosli v bolnisnico usmiljenih
bratov v popolni nczavesti. Pravijo, da so
ni has huda godila Klanjsčeku ter da ni
bilo nikako.ua zunanjega povoda, ki naj bi
ga gnal v obup. To tern takoin bi liilo lomti
krivo vino, kaloroga so jo preveč nalezel.
In zato pa — pijnio ga — ali dobrega in
so tega previdno!!
Voli1«'v zitpann v SolUnmi. Projeli
siiio iz Solkana lo-lo: Volitev župana v
Solkanu je bila v sredo broz uspeha. Ker
so bili razni kandidalje, razgovarjali so so
starešine predolgo. Koneeno so jo vočina
zjodinila za Jozol'a Vuga. A ko so prisli na
volisče, vzapuslil je isto volilni komisar, in
vulii< so ni izvršila. „Soča" mora itnoli
svoj iiujskajoči nos vmos. S(ivoda govori o
klorikalcih in njih kandiilatu, o katerom ni
bilo govora.    0  Imjskanju   pač „Soca"  živi!
Iz Stanjela: Duo 18. t. in. je padcl
Janoz Grča iz llruševice v sononem blovu
na lovo stran ob gredo in so moeno ranil.
[Jpanjeje, da okreva. Dne 20. I. rn. jo padol
v Stanjelu Alojzij Grmek iz Avberja sem
priženjcn, iz ;V ._, tn visocega okna na trda
11 a, in je za 8 nr pozuoje izdibnil. Bolehal
je uzo kacega pollota. -- Kor ni bilo takrat
nobenega doma, se no vo kako jo prisla
nosreča. Uržkone so inu jo zdrsnilo pri ' ., in
nizkem oknu v sobi, da jo omabnil skozi
okno. — Govorica mod Ijudstvorn j(! različna.
A po razinerali so zainoro sklepati le na
nesrečo.
An^'lc/lii oudodolni bnl/um in an-
K'Uüzko t'litlodi'Jiio mazilo, li dvo nopri-
spodobni domači sredslvi, kateri M>i morali
iinoli v vsaki družini, kakor tudi vso druge
posobnc izdolko „L o k a r n o k a n ge I j u
varuhu A. Tbierry-a v Pregradi1',
so njih dobri glas vsosLransko opruvieile ter
se tojilo priporočajo. (Glej oglas)-
Protiizjava.
Na izjavo slavnega ravnatoljstva „tr-
govsko -obrtne zadruge" z neomojenim
jamsl.vom v Gorici, priobčeno v ,.Soči" due
12. aprila  1900. odgovarjam naslodnjo:
Po § 32. Zadružnih pravil euva nadzo-
rovalni svet nad vsem poslovanjoin zadruz-
nih organov in poobla.šeencev in iina pra-
vico preiskovali, kadarkoli mil jo ljubo, vse
knjige in blagajno. Nadzorovalni svot je
obvozan lotni račiin in bilanco pregledati
in o vspebu vsako leto poroeati občneniu
zboru. Brez'tega poroeila oheni zbor no
more pravomocno sklepati o raoimih in
bilanei itd.
§ 2f). našlova onib 7 lock, katere spa-
da jo v delokrog obenega zbora in so so :
a) volilev vorilikatorjov zapisnika o obenem
zboru; b) volitev članov ravnatoljstva in
polili namostnikov tor Jiadzorovalne«,'a sve-
ta; c) skl<^|ianjo o lotnili racunib in bilan-
tah; tocke ilj e) 1), kaioi-ili pa ravnatoljstvo
ni stavilo na dnevni rod in tooka x) o raz-
pravah in sklojtanju o prodlo<,'ib ravnatolj-
stva, natlzorovalnega svota in posamcznih
t'lanov.
i? 32. predpisujo čisto izrecno. da mora
nadzorovalni svet sporocali o lotnib raonnih
in bilancah. in izreka daljo jasno, da broz
It-ga sporočila obeni /bor ne moi-e pru-
V()močno sklopati o lotnom raöunu in bi-
k*noi. Jasno je toraj. da ima to sporocilo
n'd vrsto priti prod lotnini računom, ali pa
vsaj noj)osredno po lotnom računu, no da
'}i so pa bilo o ist(!in popny sklepalo. do-
]<lor ni nadzorovalni svot o njom sporočal.
l'o sporocilo sub locko ,i;) ni dopustno
uvrstiti po jasnib določilib zadružnib pravil.
JlavnalcJjslvo jo bilo torej po pravilib ob-
vezano, sporocilo imdzorovuliiotfa sveLa sta-
viii na dnevni i-(;d na pravom mestu, no
oziraje so na to, ali inu <ra jo nadzorovalni
svot priobčil ali in;, kor tega no zahteva
noboden paragral" društvenib pravil. Da se
¦'ö sklepalo o Ielnem računu brez sporočila
nadzorovalnoga svota, in da se je že oelo
lJ1'*-slo k voliLvi nadzoi'slva in ravjial.«»lislva,
'._ l(;ni so je ravnaloljstvo i»rogrešilo proti
J^nirn določilom zadružnih pravil. Da rni
J^ K- Gabršček potom, ko je pročital po
^vnaloljstvu soslavljojio listo novib clanov
Uvny-tolj.stva in nadzorovalnega sveta, ven-
Vdv ln'1()stljivo dovolil, da smem sporočati,
°osvetljuje najbolje nekorektno postopanie
ravnatoljstva.
v soji H, deoembra 1899 so j(i jed-
ž'0Rlasno sklonilo. da proghnlata gos. lila-
^n 1MvC(?bular ItiLni račun in da sporoča
sv'i Celjular ° delovanju nadzorovalnega
" (Ha p,smeno, no da bi bil obvozan to
niM° ° nadzo''ovalnemu svetu poprej v
°«olirenjo prodlo/.iti.
d(^m/J rfslJO^or» Hlažonom   som se polein
Jogoyo.,, gldii dneva in ure, kedaj I ima
olo" °V:ln|0   l)llanco   izvrSiti-   Tosino   ob
Ä „Un|ind(!ln   vzadružno   prostoro.
Po ftdarUb   'I1-11100,,101' J0  PoJP^em, ko se
^     UdIllh   P«J"äiulih   od  strani   zadružnih
uradnikov prepričam — v kolikor je to no-
slrokovnjaku sploh mogoče, Ma je po pred-
pisih $ 30. združnib pravil pravilno se-
stavljona. Her ni gospod Mlažon pravočasno
prišol in kor som irnel službona opravila.
odidoni poproj, kakor pride g. Hlažon. Vo-
zneje sem bil so enkrat v tej zadevi v za-
družnih prostorib, da se proprioam, ali je
tudi g. Blazon bilanco pregledal. Ko so pre-
pričam, da jo tudi ta gospod bilanco v rodu
našol, spisem na občnem zboru prečitano
sporocilo, katoro je bilo istinito samo ro-
produciranje tega, kar so jo ravnateljslvu
po jodnoglasnom sklopn nadzorovalnega
svola glede preglodovanja zadružnoga po-
slovanja sporočalo z dostavkom, da so je
lotni raoun pi'eglodal in v rodu našel, ter
da so jo tudi § 19. glodo branilnib vlog
zadostilo.
Ker ravnaloljslvo trdi, da s[)lob tega
sporbčila ni nili potrebno bilo, navel sem
prvo polovico ij y>2. od besede do besede,
da se člani zadiug<^ sami propriča;o, ali se
je po nadzorovalnomu svetu resnicne ta
paragral' napačno tolmačil. Sicer se pa
lobko vsaka roc negira. saj je dr. Tuina
oi'lo nogiral, da bi bilo ravnattiljstvo organ
zadruge in odrekal jo vslod t(;ga nadzoro-
valnomu svotu tudi pravico, s<; o poslovanju
ravnatoljstva izreci, akoravno je po i^ H2.
nadzorovalni svot olivezan občni zbor skli-
cati, ako zapazi protipostavnosti in n<^red-
nosti; sme tudi začasno člane ravnateljstva
do obenega zbora odstaviti.
Vprafiam g. dr. Turno, kat(vri od W
paragrafov zadružnib pravil prodpisujo, da
ima ravnatoljstvo o svojem delovanju spo-
rocati? Zainan iscem ta paragral1 in vendar
jo očitno za zdrav razum vsakega. da to
sporocilo mora bili Kavnateljstvo se sicer
sklicuj(j v svoji izjavi na postopanje nad-
zorovalnega sveta leta 1898, ali to je jako
drzno, kor dükaxol bodem, da lota 1898
nadzorovalnega svota v smislu zadružnih
pravil splob ni bilo in to vslod nepravil-
nega postojianja bivšega predsednika tr-
govsko-obrtne zadrug(\
l*o v5 o2. obstoji nadzorovalni svot iz
pot članov in f) namostnikov in iz svoje srede
voli načelnika in zapisovaloa. Ali kaj stori
ravnateljstvo V No oziraje se na jasno dolo-
čilo zadružnih pravil, imonovalo je ono
samo volozasluznoga gosj). dr. Aleksija
Rojica predsednikom, mono :iamostnikom
in komu je podelilo cast zapisovalca, to
ni znano. Nadzorovalni svet se loroj ni sarn
konstituiral. G. dr. Kojic jo za časa osno-
vanja zadruge g. dr. Tumi izrekel, da sioor
prav rad sodeluje in pripomore, da se to
drustvo ustanovi, kor jo bil propričan, da
bode koristilo slovonskim trgovc(Hi) in obri-
nikom, ali ob jodnem inu pa tudi izrečo.
da no Kpivjnio nobenega odboi-ni^tva, ker
je z deJom j)i'cr)bl()žen. Ali dr. Tuina se na
to ni oziral, on jn potreboval moža, kateri
slovi zarad svojib čilib lastnosti po coli
dežoli, da privabi s(» svojitn imonom kar
možno doKti deležnikov zadrugi. Dr. A. Kojic
so ni smatral predsednikom in tudi colo
leto ni sklical nobedne S(;je nadzorovaliH'ga
svota. Nadzorovalni svet ni torej doloval
leta 1898. kor splob ni v smislu ekzistiral.
Ako so nokatori gospodje podpisuli hitni
raciiu tor sö svojiin poilpisom potrdili, da
je lotni račun v redu, storili so to čisto
kot privatniki in ne v imenu nadzoroval-
noga svota.
Mavnateljstvo mi očita, da niscun skli-
cal do moseca novembra J 899 nadzoroval-
nega sveta k noboni seji, akoravno som bil
od bivšoga predsedniku k vkupni seji vabljon,
da si oglodam poslovanje zadrugo; pač |>a
som izvol nadzorovanje v trenotku, ko je
trosila tr.-obrtni zadrugi nasprotna stranka
laznjiv(» vosti o norodnosli  v zadrugi.
Isfinito je, da ni bilo do m(\soca no-
vtunbi'a nobene seje nadzorovalnega sveta,
toda krivda tomu je bilo zop<^t deloma po-
stopanje dr. Tumo. ker zopet proti dolo-
eilom zadružnib pravil ni pi'ipustil, da so
nadzorovalni svot sain konstituira, ampak
je zopet p0 SV0j0 C0|{) Zild(vV0 ,.e§ii. Kes je
sicer, da me jo dr. Tuina k neki seji vabil,
toda poprej, kakor se je soja pricela, odslovil
mo jo z besedami: „Saj prevzameto Vi pred-
sednislvo?c' tor jo še nekega gospoda, ne
vom ab jo bil gospod Križnič ali g. Tance,
prašal, ako je s tern zadovoljen. l)a bi bil
torej v kakej skupnej seji po predsedniku
vabljon, da si oglodam poslovanje zadruge,
jo popolnoma izmišljeno.
Nadzorovalni svet jo končal pregledo-
vanjo 12. decombra 1899. torej cole 3 mo-
sece pred obenim zborom. Da jo trosila
zadrugi nasprulna sti-anka laznjiv'e vosti o
zadružnom poslovanju, to mi ni bilo nili znano,
ker rni splob ni bilo znano, da je taka stranka
eksistirala. izrekam pa, da bi me ne bilo lako
postopanje nasprolne slranke oviralo, ampak
celo uzpodbujalo bi mo bilo, da storim
svojo dolžnost. Omenjam še tukaj, da rni
jo bilo do 12. aprila t. 1. popolnoma nc-
znano, da je ravnateljslvo proti glasovom
odstopivsib pripadnikov politicn«; nasprotno
stranko gotovim lirmam krodit(i dovolilo, ali
žal mi jo, da toga za časa preglodovanja ni-
seni vodel, kor sicor bi bil gotovo potrebno
ukrenil, da se nadzorovalni svet prepriča,
ali so izstopivsi člani tehtne vzroke imeli,
da so so dovolitvi tob krodilov upirali.
Da bi bil o menicab gotovib tvrdkpo-
praševal, ni resnično, resnično je pa, da
sem   prašal   o   visokosti   odprlega   kredita
jodno Urine. Ali je to kaj slabega? Tudi to
ne odgovarja popolnoma resnici, da sem bil
še le po členu ravnateljstva opozorjen na
odprti kredit ono firme, o katerej se je pri
obenem zboru govorilo, ampak opozorj(»n
sem bil na to po dveh elanib nadzoroval-
nega sveta, ker se je progledovanje po
onib dveh gospodib poprej pričelo, kakc
sem jaz v zadružne prostore prisel. Jako
hvaležen sem pa ravnateljstvu, da je to
zadeve omenilo, kor s tern je dokazano, da
je dr. Tuina pri obenem zboru neresnico
govcril, ko mi je očital, da so me politicni
nasprotniki na firmo opozorili, kakor je i
sploh vse izmišljeno, da so politicni na-
sprotniki name uplivali, in da sem njim
na ljubo pregledovanje v volikem štilu in-
sceniral, kakor je to g. dr. Tuina pri ob-
enem zboru seveda brez dokazov trdil.
Ravnaloljstvo trdi, da so bile nioje
opazke v prečitanom sporoeilu stvarno
noutomoljoiKi, d(?loma neresnicne in ugledu
in koristim zadruge kvarne.
Oporekam odločno trditvi, da so bile
prečitane opazk<; mojo, ampak ono so bilo
jodnoglasni sklepi nadzorovalnoga sveta v
seji od 14. docombra 1899, sprejeti po spo-
ročilu gospoda železniškega uradnika Hla-
žona in prof. Cebularja, katera sta z go-
spodom poseslnikorn Križničem poslovanje
zadi'Ug<' proglodovala. (\. Kri/.nic se sicer
to seje ni udelozil. kor je bil po slabem
vremenu zadržan, kar rni je brzojavno na-
znanil. Toda g. Križnič je čital sporocilo
]»oprej, kakor sem je prečital pri obenem
zboru, in ako bi se ne bil ujeinal z vsebi-
no, bil bi mi to gotovo povedal, o čemur nili
najmanj ne dvomirn. Temu v dokaz nave-
dem tudi dojstvo, da me je celo spodbujal,
naj se vendar oglasim k bosedi, ko jo videl,
da mi predsednislvo ni podelilo na pravom
mostu besede za sporocilo in dalje njegovo
moško in pošteno obnašanje, ko mi jo g.
dr. Turna predbacival, da so me politicni
nasprotniki na solkansko tvrdko opo-
zorili.
Da dokažem, daje trditev ravnatoljstva
uorosnicna, da so bile opazke nadzoroval-
nega sveta neutemeljene, navedem iz §§ 14.,
If), in 16. ona določila, ki predpisujejo,
kako se imajo ])redujmi in posojila dovo-
Ijovati.
l'o § 1-1.'. more vsak clan na vsak vpi-
sani delež za čas odsekove dobe dobiti pred-
uj<iin 300 K. Proti zemljeknjižni varščini
ali zanesljivemu porosLvu sine se dovoliti
posojila v dvakratnom, izjemoma pri no-
i o r i č n o i m o v i t i h z ad r u ž n i k i h ali
porokih tutli v večkratnem znesku podpi-
saiiih <lel(ižev itd. § 1(>. določa, da se pred-
ujmi, ki no prosozajo a/4 vplacane vloge,
izplacajo proti nakazilu dnevnega komisarja.
pi'edujmi pa, kateri pre.sogajo tri cetrtinkti
vplacane vloge, dovoljujejo se pa le proti
zadostni varnosti. Varnost mora bili sledeča:
1. jod<m dober porok, ali po previdnosti
ravnaleljstva več porokov; 2. zaslava vred-
nostnih pajtirjev in premicnino, predznamba
na place ali penzijo in, če je potrebno,
zastavne police o zavarovanju življenja; 53.
zastava knjižnih terjalev itd. in 4. pri več-
jih posojilih ali predujmill zemljeknjizna
varščina. Pri noloricno iinovitih za-
družnikih sme se izplacevati brez poroka
ali var.ščine do zneska, kojoga je ravnatolj-
stvo določilo za dobo dotičnega odseka.
Vr pi vi točki sporočila se je nadzoro-
valni svol izrekel, da se pri predujmih, ki
presezajo 3/4 vplacane vloge, police o za-
varovanju življenja s])rojemajo samo za
toliko v varstvo, kolika je njih vrednost j»o
i/reku zavarovainega zavoda za casa, kadar
so posojilo podeli. To je načelo, katerega
se drži neki tukajšnji zadrugi podoben de-
narni zavod tudi pri takili predujmnikili, ki
so c. kr. uradniki s primeroma visoko placo
in ob jednem hišni posestniki.
Kako neprevidno je ravnateljstvo pri
prvih posojilih postopalo, je skoraj never-
jotno. Na polico, pri kateri se je so lo samo
J> gl. premijo vplačalo, posodilo jo hitro 300
gld. Ko jo dotičnik denar dobil, prenehal
je prornijo plačevati in zadruga je vse po-
sojilo zgubila. Pri drugi polici se je pa zopet
prezrla na zadnji strani opomba, da ima
doličnik posojilo na polico. Zdi se mi po
družtvenih pravilib nedopustno, da zavrača
ravnatoljstvo odgovornost glede teh posojil
na poslovodjo. Sta tudi slučaja, v katerih
ste so vocji svoti na police posodili. Nad-
zorovalni svet ni bil prepričan, da ni bila
v teh dveh slučajih vecja varnost potrebna.
Naj ne misli ravnateljstvo, da nisem bil v
stanu pri obcn(;m zboru na poziv dr. T.ume
z imeni postreči, ali nadzorovalnemu svetu
je bilo pH vsom njegovom poslovanju vo-
dilo, da se vsega ogiba, kar bi ali zavodu
ali pa zasobnim škodovalo. Sicer pa ravna-
teljstvo tej opazki podtika reci, katerih
nadzorovalni svet niti trdil ni. Kar je nad-
zorovalni svet glede sprejema polic izrekel,
zdolo se mu je glede števila polic in glede
nacina, kako se sprejemajo, popolnoma
na mestu.
V drugi točki sporočila je nadzoro-
valni svot izrekel svoj pomislek, da se jedne
in iste osebe istočasno pri več posojilih kot
jedini poroki sprejemajo. Tako nakopicenje
jamstva se je zapazilo v 3 slučajih, ako-
ravno se ni niti desoti del imonika dolez-
nikov pregledal. Po uradniskih pojasnilih
niso dotiöniki jamstva prevzeli iz gole Iju-
bezni   do   bližnjega,   kakor je to dr. Turna ,
na obenem zboru natvezati hotel, ampak
nagib jo bil čisto sebičen. Nadzorovalni
svet ni bil v dveh slučajih prepričan, da
se je glede varnosti zadostilo onim zahte-
vam, katere so prcMlpisane v omenjenih 4
tockah i? 16. Vprašam pa ravnateljstvo, ali
se ujema takšna poraba idruznega pre-
moženja z namenom „trgovsko-obrtne za-
druge", oznaoenim v § 1. zadružnih pravil?
Glede tretje točke mi ni troba mnogo
omenjati, ker ravnateljstvo samo priznava,
da je v tern slučaju mejo varnosti močno
prekoracMlo. Da bi bilo moje postopanje
proti oni tvrdki, katoro ta točka zadeva,
nelaktno in nj(Miomu kreditu škodljivo. ni
utomeljeno. saj nisem v sporoeilu nili imena
te tvrdke omonjal. Da je ta firma po celem
Goriškem zaslula, zato se ima zahvaliti gg.
dr. Tumi in Gabrščeku, katerih prvi je na
obenem zboru naznanil, da jo imola ,.tr-
govsko-obrtna zadruga" po tej tvrdki 72.000
gld. prometa, a drugi je ta denarni proinet
celo na 80.000 gld. povzdignil. Da bi smeli
veseli biti, kakor „Soča" ])iše, ako bi imela
zadruga več takih deležnikov, to mi ne gre
v glavo in to tern manj, ker so bile clanom
nadzorovalnoga svota pri pregledovanju tako
zvano „inlormacijske knjige" na razpolago.
Zavarovalni svet ni zahteval, kakor bi se
po izjavi ravnateljstva lahko sodilo, da se
odprti kredit tej lirmi nonmdoma skrei naj-
manj za polovico, ampak kedaj se to ima
zgoditi. prepustilo se je to previdnosti rav-
nateljstva. Nadzorovalni svet je v tern ob-
ziru žo brez pouka bivžega predsednika to
ukrenil, kar se mu jo v tern kočljiveni slu-
čaju priiiKM-no in izvršljivo zdelo. Veseli
me, da je ravuateljstvo potrebno ukrenilo,
da se odprti kredit tej firmi omeji, in da
ne nastopa kakor dr. Tuina po „justamont
nicht"-prinoipu, rekši, da se bodo spreje-
male menice od te firme tudi zanaprej ka-
kor do sedaj — na kar sva se drug od
drugega poslovila. Mislim, da sem dokazal,
da je prvi del trditvo ravnatoljstva. da bi
bilo opazke nadzorovalnega sveta stvarno
neutemeljene, doloma neresnicne; mislim
pa tudi, da ravnateljslvo samo ni bilo o
resničnosti svoje trditve prepričano, sicer
bi bilo uradno onim opazkam oporekalo,
dokl(M* je so trajala doba poslovanja po-
pr(>jšnjega nadzorovalnega sveta, ker od
inlimacije sporočila na ravnateljstvo do
občnega zbora so pretekli skoraj celi 3
meseci in od obenega zbora do te izjave
pa zopet jeden celi mesoc. Štiri niesece je
torej ravnateljstvo potrebovalo poprej ka-
kor je svoje mnenje o točkah izreklo.
Da bi bile opazke nadzorovalnega
svota ugledu in koristi zadruge kvarne,
tndi to ni utemeljono, k(^r po mojem innonju
je opravičena in stvarna kritika o pravem
času koristnejsa, nego hvalisanje in mol-
čanje, kar bi znalo biti sčasoma zadrugi
pogubno.
Ali kar je po mojem prepričanju   za-
drugi skodovalo, to   je   postopanje  gotovih
gospodov.    Odstop    dr.   Turne   od   vodstva
„trgovsko-obrtne  zadruge" za časa   pregle-
dovanja jo bil skrajno   nediplomatičen   cin.
Dr.   llonrik Tuma   in   Androj  Gabrsček sta
imenovala   ta   čas    kriticen,'  jedon   zaradi
obenega  donarnega   pomanjkanja,   drugi pa
zaradi rovanja nasprotne politične stranke;
in vendar je prepustil dr. Tuma v tern kri-
tienein času vodstvo zadruge  možem, kate-
rim je velečastiti doinoljub dr.   Jožtii"   Pav-
lica, profesor   teologije,   pri občnem   zboru
v obraz povedal,  da niso  zmožni   za   vod-
stvo tako obširnega denarii(»ga zavoda.  Go-
vorilo so je o tern odstopu tačas mnogo in
različno in nekatori so me colo popraševali,
ali je res, da je dr. Tuma zaradi mene od-
stopil. Skodovalo  je   dalje  ugledu   zadruge
postopanje   dr.   Tume   pri    obenem   zboru
proli predsedniku nadzorovalnoga sveta. On
ni |)obijal prečitanoga sporočila s stvarnimi
argumenti,   ampak   njegovo   orožjo   je   bilo
sumničonje in predbacivanje, da predsednik
nadzorovalnega   sveta tega niti razumel ni,
o čemer je sporočal. Vj)rasam dr. Tumo, za-
kaj   sle   me   volili v nadzorovalni   svot    in
zakaj ste me celo  itnenovali predsednikom,
ako ste imeli o meni tako mnenje? Škodo-
vali so dalje ugledu zadruge skoki in med-
klici, „to je oslarija" in   „se  pa   stopemo"
kakor pri obenem zboru klici g. Gabrščeka, ko
jo predsednik nadzorovalnega sveta govoril.
Skodovalo je  dalje   ugledu   zadruge   to, da
je izpodrinil dr. Tuma iz nadzorstva in rav-
naUdjslvapristase nasprotnepolitične stranke,
akoravno ima   tudi   ta  mnogo   kapitala pri
zadrugi. Ali ni tako poslopanje skrajno ne-
previdno, ali ni mogoče, da mu   bodo   nje-
govi   osebni   nasprotniki  očitali,   da je   to
zaradi tega storil, da izkoristi   denarni v za-
vod v  strankarsko-politične   namene? Ško-
dovala je   konečno   ugledu   zadruge   pisava
„Soče"   o   obenem   zboru   in   predsedniku
nadzorovalnega    sveta.    Gnjusiti    se   moi-a
vsakomu   pošlenjaku   in  izobrazoncu,   kako
piše   „Sočau   o odgojitoljih   mladine.   Takih
priimkov, kakoršnih sem  dobil   od   „Soce1',
poslužujejo se poredni   pobalini,   kadar   se
hočejo dražiti mod seboj.
Konecno omenjam, da me ni obeni
zbor odslovil, ampak odslovila sta mono in
gospoda železniskega uradnika Ulažona gg.
dr. Tuma in GabrŠcek žo prod obcnirn zbo-
rom, ker njima je bilo od teh dveh gospo-
dov podpisano sporocilo skrajno nevšeče.
V  Gorici, dne 21. aprila. 1900.
J. Čebular.
])vo poštoni, lepo vedeči se,
zdravi  in pi'idni
slovoiiski ali hrvsitski
leUft
(laliko ludi snstri), jcdna okrog
15 let, bolj 7A\ vamhinjo dveh
oirok od 8 in 1 lota, druga ne-
kaj slarcja (čc mogoče saino-
«lojna kiiharica), ižčo proli
(lol)l'i plaei zdaj In naha-
jajoča se slovenskii uruduiska
družina, ki odide wrcdi niajiiika
v lopo inosleco na (lorenje šl.a-
jorskem. Polog ugodnosLi, priučili
so nemskemu jeziku. moglo bo-
do dolicnice večkral svoje so-
i'odiiikc obiskati, kor pribaja
cola driiziiiii vsako loto na voč
lodnov  na Gorisko.
OjjJhso iiiij se lo one, ki
iniajo res <lobra službena spri-
čovala ali (pri začetnicah) enaka
priporočila od domačega gosp.
žiipnika. Xaslov pove nase
npravnistvo.
„cjNfarodna tisharna"
v   GORICI,
'             it I tea   \'ttt mini  User.   (.K
>je   preskrbljena   s  povsem(
novimi  črkami,  okraski  in
finim papirjom. Izdeluje vsa
dela v najkrajšem času po
tako nizkih cenali, da se ne
boji konkurence.
Tiska brošure, diplome, trg-ov-
ske račune, pisma in zavitke s
firmo, cenike, vabila na karton
in papir, posetnice razne veli-
kosti in oblike z zavitki, zaroč-
nice in poročnice v elegantnih
ter osmrtnice v vseh  oblikah.
„JVsarodna tiskarna'1 tiska
„GORICO", ki i/.liaja dvakra! n;i ieden
Um1 st;imi n;i let*) H kron. pol Ida
i krone.
nNAROD". ki izliaja vsako dru^o so-
biilii ter velj;i cololel.110 1 krono in
15U viuarjev, polletno |ia 80 vinarjev.
Rojaki!
Spoiniiijujtc so o vsaUi
piililvi   „Kolskcga dornn".
Josip Gorjanc
gostilničar
v Attemsovi  palači  na Kornu
v  Gorici,
ima tudi  hleve za  konje  in
vozove.
Haz.un  dobro^a crne^a in  belega
vitin   tor   piva,   priporoča   vedno
i/vrstna jodila, ^orka ali tnr/hi.
Ima cena prenočišča.
na Kornu st.  10,
priporoča slavnemu obcinslvu v
mostu in na dožoli svojo trgovino
kolonijalnt^a bla<(a, kakor jiotroloj.
l<avo vseh vrst, ri/., oljt\ sladkor
itd. Na razpola<j;o inia ludi d<>-
lnaco slanino : špeh, salanK4 in to
na  drobno in na dobelo.
Cena zmerna, postrežba točna.
„Narodni Koledar"
za navadno leto 1900.
dobiva se v
„N a r o (I ni   t i s k ;i r w V'
(iori<a, ulica  YHlurini t>,
po 40 vin., s pošto 10 vin. več.
M o n i  iiaroC'iüki  „ (j o v i e e"  (lohe iiti
brez|ikk'iio.
Tehtnice, mere in uteže
preskuša ali cementira
podpisani izdolo\al(wc Lohtnic.
Pi'iporoca so za vse v to
stroko spadajoča dcla in poprave
l*L. ti-^ovcom in obi-tnikom po
jako zinorni ceni.
Zaloga tehtnic, decimalk, bi-
ciklov vseh sistemovod r>0   -Hoo K.
Karol Koinel,
Gorica, Semeniška ulica št. 8.
Anton   Pečenko
VrtiiH ulicH 8 — (JOKICA ¦- Via (-Jiar.lin.. H
pripoiuča
pristna bela in
črna vina iz wi-
pavskih, ffurlan-
skili, b r i s k i h,
dalmatinskih   i>i
isterskih   wino
gradov.
Jhostuvljii na» iloui in ra/.|wišilj:i po žole/.nici
na vse kraje uvsiro - ogerskß inonaviti.ie v smlih o I
si«) lit.rnv iniproj. Na /.nlnt-vti  jiosilja tmli  nzurce.
|        Cene ztnerne. Postrežba poštena.
Ceska čokolada
in
češki kakao
i
so najlmljsi.
V Gorici je prodajajo: Ko-
pač & Kutin, G. Furlani, P. GSes-
sig, St. Paulin. Dom. Pardon.
Zaslopnik: in. Hi\Vi\s/s,vii\.
Peneči bomboni.
Najtincjso orijoiit.ilske slnsciico. —
Fondants    in   cokoladno   bonbonc
l»riport)("';i prva češka towarnaori-
jentalskih sladčic in čokolade
A. Maršner
Praga, Kral. Vino-
hrady. LG*ko-
Tovarna pohištva               !
¦ FRAX7O  PÄlTSIOr  \
(jorica, Šeini>ct<krska ccsta št. t),                           {
izdelujc liajzanosljivejšo in najlnijnejSp izdoluno  poliiAlvo jx)
zniorni,  |)osloni. dola. |>ovseni vrodni ceni.
Posebno priporoöa opravo za                    j
spalne in j ediine sobe
za salone in pisarne.
Kupujo orihova debla, piodnja   oreliove obklatlke
(i'imesc)  ilcl.  itd.  ild.
Ugodni phirilni po^oji!
Vsaka naročba se izvrši v najkrajšem času.
Odlikovana   tovarna
IS!)!-.
I Hi) I.
1KUI.
vsakovrstnega pohištva.
Ivan Doljak, Solkaii pri Gorici
v lastni hiši. — Lastne zage.       Ustanovljena 1.  1891.
Znlo<La
vsakovi-stnc^a poliistva, komplclnih spalnic. jcdilnic in spivjcinnii:. od naj-
naviidiicjsc^a do najlincjšc^a slo^a; vsakovrstnili slik, zrcal, okvirjov in slolic,
kakor ludi vseh ta.|M'taiskili i/dclkov. — Zaloga vsakovrslnih desk \z incbko^a
in li-doya. lesu; velika /birka obkladkov (nMiuvsa) in stni^arskili i/dolkov.
kakorludi vseh k ini/arski. stiii^ai-ski in lapclarski sli-oki spadajočih poli-ebščin.
Blago se razpošilja na vse kraje prosto železniška postaja goriška.
Jamči se za točno postrežbo.        Brez konkurence!
„Der Süden",     ,
Organ   für   die   politischen,   cultureüen   und
wirtschaftlichen  Interessen der Kroaten und
Slovenen.
Kdini v luMiiškcin jc/ikii na Diinaju
i'/hajajoc'i lednik /a hi-vaskc in slovc^nsko
koristi. — Celoletna naročiiiiia S krön. pol
lela 4 krono. IJmlništvo in npravnistvo:
Duiiaj.  I..  IMankon^asso 4.
Za tiolelne n pljräli, v rat« in pltaiicn
ifl iiafliišljife ljMi!
Kdor se   hoce   /,:i    vsoh'j   znchili   pljučnili    in
^¦ollancMiili st* toliko Irdovralnih bolo/.nij, potcni na-
ilulic, cc je se  lako /.astarda in naviilc/.iio nc<i/.ilrav-
Ijiva. naj   piji>   A. Wolffsky-jev   čaj   zoper   kro-
nične, pljučno in vratne   holezni.   \a  lisoi-i- /ahvalnii-  j
zjijjiiiiü'uji'  vclik<t   /ilniA'iliio   ninit   oincnjcnc^a   čaja.   I
/.;ivoj  /.a ilva. ilni  slanc   7"i  kr.   Kuji/.ici1   /aslonj.  --   '
l'rislcii saiuo pri A. Wolffsky-ju  v   P.eroliiiM Ü7.  \\Cis-
soiibiirtjcrslrassc 7!).
patentovan v Avstro-Ogerski in Italiji,
jo niehko kalijsko inilo razslopljivo
v MW/M vodi. j(^ najnspošnojšo si-imI-
slvo -/.a zaliran.jc in nnieovanjo vseh
trtnih mrčesov in ušij, vseh
Žuželk  na  sadnili   in   diu^ih   dr<?-
vesih. zelenjadi  in cvetlieah.
Xavodilo za,  rabo  „A^ricola"'    po-
šilja franko
Tovarna mila F. Fenflerl & Co
TRST. - Via Limitanea št. 1  - TRST.
Zastop  in  /aliitra   na  (ioriškoni:
pri   g.   Fricieriku   Primas v Gorici,   Travnik
16 (v dvorišču) in   na   Opčinah    pri   gosp.
Fritlcriku Cumar.
^       \tr   ii    "iv 7
Da  se  zabrani
vsaka provara;
imam sedaj  to
postavno vpi-
sano znamko.
Kdino pristni *B&UZ&&&     !
(TiiKtiiii)  bals:iinirn)
sc iluliiva   na   ilchrlo   in   na   ilruhno  v  postavno   dovoljcni   in   pri   kupnjskem
soilišci  vpisiiiii
IvoriGici   balz.-mia  Irkarnika  A.  Tll I HltltV
v Pregradi pri Rogatcu.
l'risli'ii  saino s lo    jiri Ir^ovinskcni sodisci vpisa.no zeleno \arst\('ll<>  /linillko.
Vsa. oprava  inojc^a   hal/.aina  je  poil  poshiviiiin  varstvoni /a  u/.orco.
Najslarcjšc. prcskuštMio, nujr.ciifjšc in iiajri'clnojsc flavin» Ijmlsko srnl-
slvo /a vs<> prsim in plučnc bolrzni, za kasclj, lirkclj. zi'lodcni kre, (¦(• jed ik;
dini. proli slalicinu «kusn, /apcrncj sapi. ritianju, /ü;a^i. napi'iijanjii, zaprtosti i.t. »I.
K.jer   ni  /.alone   naj   sc   nartxVi   ncposicdno   pod   naslovom:   Tvomica   |
balzaraa lokarnika A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
I'ostninc prosto s zahojt'in  na vsc avslro-oirrskc  poslc  slanc:
12 inalih ali    (5 vclikih sli'klcnii1.                .    \- krone,                              j
()0  inalili  ali ;i() vclikili  stcklt'iiic      .    .    .  1H  kron.                                J
V   llosno  in   llci'fctiovino (i() vin.  vcč.                                                                     |
I'roli   kvaritrljcin  in   posni'in<i\ alccin  kakor tudi   |)rodajaKu'm   takili    panarrjanj    postopani   na   podhmi   i
zakona, za  varstvo znaink  pravuini  potoin.
Kdiuo |)ristno mazilo iz vrtnic.
(Hal/am-niazilo rx  rosa rontisolia.)
Vzbuja sodaj najvccjo pozornost.       Ima veliko antiseptieno   vrednost.
Deluje jako uspešno proti unetju. -   Napravi uspeh ali vsaj poboljša
in olajša bol pri še tako zastareüh boleznih, poškodovanjih in ranah.
Man.j«1 kol. dva lonč.ka. se ne razpošilja in sicer   izkljuaio   le proli   predplai'ilu
ali  povzelju. S poštnino, spreinnic<», zavojem  i. I. d. slanela
2  lonrka  'A  krone -U) vinarjev.
Svariin  pred  kupovanjein  hreziispešnili  poiiarcjaiij  in  prosirn  doltro  paziti,   da
,je    na    vsakein    lonrku    vžuana   jiornja   varslvena     /, n a in k a   z   tvrdko
„Lekarna k angelju varuhu A. Thierry-ja v Pregradi". Vsak lonček mora
1   l>il  zavili  v  navoil    o   jioralii  /.   lo   varstveim  znamko.   Proti    kvariteljeni   in   posneiuovalcein,   kakor   I
111* 1 i pi'odajalrein ponarejene^a uioje^a. edino jtrisliiepi ma/.ila iz vrlnic poslopam pravniin jxiloin.
! KjiM- ni /.alone, na.j se iiaro('-i ne|)esrediio pod naslovom: Lekarna k angelju varuhu in tvornica
i                                             balzama A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogateu.
¦                                   Hazpošilja se izkljusiuo lo proli prodplai-ilu ali  povzelju zneska.
¦-. '-^:intLi-Apolheke
^sATHIERRYin
PWEGTADA
Prva kranjska tovarna testenin
ŽnideFšie A Yaleueie
v Ilirski Bistrici
priporoiia svoje izborne testenine kot makarune, fideline, vrvice in
lazliene vlogc za na jnho volospošLovaneniu občinslvu.
Prvi sijajni vsp(;li najinih izdolkov jo ta, da so ni v našem
okraju v Ivo-U lotih toliko teslenin zav/ilo, kol najinih v lotn
easu kar jih izdelujeva. — Volospostovana fsospodinja! Sozito po
tej jodi, katero pri nas s slastjo so oni zavzivajo, ki dosedaj o
teste ni nah Se slišati niso hoteli. Naj ine testenine vdobe se v
vseli boljših prodajalnicah jestvin ; povsein zanosljivo najine pa
so le one, ki se prodajajo v zavojih po l/2 kg. z najino (it-mo.
TrpoveiMii pošiljava cenik zastonj in franko.