-   380   —
udarec; na roki jej je obe kosti, levi lehti pohabil. Ta poškodba je sama na sebi težka in pokazila je zdravje najmanj za 30 dnij in vzela poškodovanki za toliko časa zmožnost opravljati svoj poklic, kakor sta odločno izrekla sodna zdravniška zvedenca. Obtoženec taji, da je udaril Nežo M. in priznava le, da je dvakrat udaril po vozu, a zadel obakrat le desko. Drugače pa odločno potrjuje priča Janez TJ., da je udaril Tomaž R. po sredi konja in tistikrat tudi France P. po sredi voza — je li koga ta zadel, priča ne ve —, in je le bolj pognal, mahnila sta Tomaž R. in France P. istočasno po vozu, kjer sta sedela Neža M. in Pavle C, a le pri tej priliki bila je poškodovana Neža M. Tako se je tudi sodišče prepričalo, kajti le priči U. gre polna vera, ker je gledal mirno dogodek, a C. bil je v skrbi zase in za konja, Neža M. pa v strahu pred pretečo nevarnostjo, in prav umevno je, da nista videla vsega natanko. Isto kaže tudi, ker trdi M. protivno vsem ostalim pričam, da je storilec priletel od desne strani, a pohabljena je bila le leva roka, in naravno je, da je skušala proti udarcu z desne strani braniti se le z desno roko. Ker se je France P. s tem, da je proti Neži M. s kolom mahnil, lotil je in ker se ne da izkazati, ali jo je poškodoval Tomaž R, ali France P., postopati je proti obema le zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe po § 157 kaz. zak. Tega hudodelstva je Tomaž R. krivim spoznan uže s pravokrepno razsodbo, Franceta P. pa je bilo na podlogi navedenih dokazov spoznati krivim sedaj prav tistega hudodelstva.
Pravna vprašanja.
Pod tem nadpisom prinašali bodemo od sednj naprej različna pravna vprašanja in odgovore na nje, sosebno pa takšna, ki se usilju-jejo praktiku v njegovem delovanji. Smoter je dvojen: razpravljati na kratko pravna vprašanja, potem pa, podajati pravnikom temata za večje razprave v našem listu in pa za predavanja v shodih pravniškega društva našega.
Marsikateremu pravniku je rešiti v njegovem praktičnem delovanji vprašanje, na katero si ne ve koj pravega odgovora in o katerem bi rad zvedel mnenje drugih pravnikov; komur pride ton^j kako tako vprašanje na vrsto, pošlje naj ga našemu listu, da ga priobčimo in
—   381   —
pozovemo s tem druge pravnike, naj izrečejo svoje mnenje o njem. Kedor pa želi pisati kaj več, podajemo mu z zastavljenimi vprašanji priliko, da si izbere ta ali oni tema za svoj sestavek.
Taka pravna vprašanja in odgovore na nje prinašajo tudi drugi, zlasti nemški strokovni listi.
Odgovore prinašali bodemo koj v prihodnji številki, ali če bi nam nedostajalo prostora, v jedni poznejšnjih številk.
Za danes priobčujemo ta-le vprašanja:
1.) Je li kurator „ad actum" neznanega tabularnega upnika upravičen zaradi iztirjanja svojih stroškov prositi relicitacije zemljišča ?
2.) Je li določbo odstavka tretjega § 17. zakona z dne 10. junija 1887. 1., št. 74 drž. zak. tolmačiti tako, da postavlja sodišče v vseh slučajih ne glede na predlog stranke uradnim potem sekvestra, ali pa velja ta določba samo za one slučaje, ki so našteti v navedenem paragrafu ?
3.) Ako prosi več zvršiteljev zaporedoma zvršilne prodaje zemljišča, je li vse prošnje rešiti povoljno?