Naš odgovor na klevete.' (Izjava odbora učitejskega društva za Mežiško dolino.) Dospeli smo torej z načelno debato o deklaraciji, ki bi jo moral vsak razsoden tovariš pozdravljati kot politično šolo za nas, tja, kjer se prt nas običajno vse konča — pri osebnostih. Osebni interes je baje deklaracijo rodil, neznačajnost se zanjo zavzema. Očitek je tako gorostasen, žalitev tako lahkomiselna, da ju ni treba še zavračati. Sram nas mora biti. Kako smo pač majhni, tesni! Pritlikavci v veliki dobi! Edina naša skrb je, da si domačo ograjo čim više zgradimo. LSojimo se, da bi svetel žarek kake nove ideje posijal v tniino naše idejne rcvščine. Tresemo se za tradicionalne vzore in ideie, ki niso niti v preteklosti, še manj pa danes imelc kakršnekoli zveze z zivljenskimi vprašanji naroda. Krivi proroki so nam vsi, ki prihajajo z novimi nazori. Svet je pokvarjen, povsod vlada sebičnost, nc verujemo nikomur! Ali nismo gospodje danes, ki smo bili včcraj hlapci! Kaj vedo drugi o našem trpljenju! — Da, tak je naš mentalitet, mentalitot gospoda, ki je bil včeraj hiapec, ne mentalitet svobodnuga državiiana, ampak osvobojencga sužnja. Kaj osebni ponos, kaj tuja čast! 2a deklaracijo nosinio v polnem obsegu odgovornost mi in kdor ima z urednrkom Dimnikom kak račun, naj se zmcni z njim in pusti nas pii miru. Ce mislijo oni, ki so odgovorni za gonjo proti njemu, da zadajo smrtni udarec dcklaracijskumu Kibanju, ako onemogocijo njega mcd učiteljstvorn, se kruto varajo. Zinaga bo tam, kjer je ideina in moralna sila, ta pa je — o tein smo prepričani — na naši strani. Ni naša dolžnost, da branimo tov. Dimnika. Nas ne vežejo napram njegovi osebi prijateljski ali driiKi oziri. Svoje mnenje pa smo dolžni povedati. Dimnik je v naših očeh hudo grešil. ko je svoje izredne delavne sile udinjal smeri, ki smo jo smatrali s stanovskega stališča za kvarno, zlasti ker je mH-.-al k očitnim napaka.ni starega režima. Napadi iU::; so ga v naših očeh deloma rehabilitirali, delonm se ie rehabilitiral sam, ko je v stanovskem glasiiu še pred deklaracijo kot prvi odločno opozoril na etične temelje organizacije in na pogubnost materialističnega pojmovanja njenih nalog, ki se je razpasel v naših vrstah. Takrat je duhovno že prelomil s preteklostjo — drugo ie moralo nujno slediti. Najgrša neznačainost moža je, ako dela proti svojemu prepričanju. ako proti boljšemu spoznanju vztraja v zmoti. Kdor drugo trdi, nc ve, kaj pomenjajo notranji boii moža s samim sabo. V zavrnitev člankov proti deklaraciji, "zadostuj nekaj kratkih ugotovitev. Kar smo dosedaj čitali, so vcčinoma pamfleti, a ne stvarni ugovori. Vnašajo v deklaracijo, kar ni v njej, kar pa je, nočejo vi-deti. Vsak njen stavek je v praksi preizkušen in bo vscbinsko držal, ko bo stara ideologija že zdavnaj predmet zgodovine. Katere so glavne njene misli, o katerih pravijo, da so nejasne, meglene. Ker se jih je toliko potvarjalo, smo dolžni sebl in svoji stvari, da jih na kratko ponovimo in označimo stališče nasprotnikov. 1 Mežiško društvo je poslalo priložen zagovor tik po sklepu ožjega sosveta, ki meri za tem, da naj se z deklaracijsko debato konča. Menimo da je povsem pravilno, če se da beseda še Mežiškemu društvu, ki je to debato otvorilo, da jo tudi s svojo sklepno besedo konča; posebno pa še, ker MežiSko društvo v svojem spremnem pismu na to apelira z besedami: »Pravice, da branimo svojo čast, nam ne more nihče odrekati.« — Uredništvo. 1. Življenski interes stanu in šole zahteva eno samo stanovsko organizacijo za vse učiteljstvo v državi. To bodi naše Udruženje, poleg katerega ne moremo priznati nobene druge stanovske organizacije osnovnošolskega učitelistva. Tudi nasprotniki deklaracije to trdijo, a izbegavajo na vse načine pred zadnjimi konsekvencami tega postulata. Naš pogum. naša iskrenost in doslednost v izvajariju teh konsekvenc — to je naš veliki greh. 2. Dobrodošel nam mora biti v organizaciji vsak stanovskozaveden učitelj in vsakemu mora biti zajamčena v njej popolna svoboda vesti in mišljenja. Zastopniki stare smeri trdijo isto, a se zapletajo v protislovja, ko ugovarjajo zahtevi, da zastopaj organizacija programatično, t. i. za vse člane obvezno samo to, kar nam je vsem skupno in zato ne sprejemaj v svoj program nobcnih spornih načel in idej. Očitno potvarja resnico, kdor trdi, da je vladala v naši organizaciji popolna duhovna svoboda in da se je spoštovalo vsako mišljenje. V mnogih društvih da — nikdar pa v vodstvu našega poverjeništva, kjer je vladala in se nam us'iljevala najtesnejša duhovna smer, ki je s svojim piitvim, po-Iitično pojmovanim naprednjaštvom odbijala najboljše duhove med nami. 3. Kot edina od nas priznana organizacija je Udruženje moralno odgovorno za svoje delovanje celemu stanu, ne le članom. Tudi to načelo si osvajajo zagovorniki stare struje. Kakšna pa je bila praksa? Ali nismo bili v Sloveniji vedno ločeni v dva stanovska tabora, ki sta si stala sovražno nasproti? Ali so poznali njuni voditelji le najmanjše ozire drug napram drugim? Ali je segala njih stanovska morala kdaj preko mej lastne organizacije? 4. Organizacija mora varovati popolno neodvisnost na vse strani, prvič da lahko paralizira kvarne vplive dnevne politike na šolstvo in drugič, da lahko zastopa interese šole in stanu napram vsakemu režimu. Prvo, pravijo naši nasprotniki, bi bilo sicer potrebno, a ni v močf naše organizaciig, drugo pa označujejo kot materialistično, proračunano stališčc, nevredno borbene organizacije z visokimi cilji. Veliko bi radi, pa si tnalega ne upajo doseči. Taka politika n.i niti realna, niti idealna. Trezna stanovska politika se zaveda predvsem mej svojega vpliya in uspcšnega udeistvovanja, ne stavlja si nedosegljivih ciljev, pa tudi ne kapitulira pred stranko. Vsi se dobro zavedamo, katere so najnujneiše naloge organizacije. Čemu trositi sile! Dajmo stranki svoje in organizaciji svoje. Svojo moralno siio mora iskati organizacija v scskladu svojih zahtev z obče narodnim interesom, ki ji mora biti vseie.i in v vsakem slučaju najvišii zakon. To je nasprotnikom premalo. Naša največja neznačajnost« jc menda ta, da ne jemljemo v organizaciji patriotizma in narodnega mišlienja v zakup za gotovo nacionalnopolitično smer ,in ne delamo razlike med »patrioti« in »antidržavnimi elementi«. Ali more to biti naloga stanovske organizacije? Ali nimamo nad sabo oblasti in zakone, pa še druge varuhe? Ali se zavedamo, da je država naš delodajalec in ne mf njeni protektorji? 6. Dolžnost organizacije je, da zastopa skupne dubovne, socialne in pravne tnterese stanu ter odločno ščiti državljanske pravice učiteljstva. Ugovarjajo, da duhovnih interesov, ki bi bili vsemu učiteljstvu skupni, ni — vsai v Sloveniii ne, brez varuštva od strani organizaciie pa bi se državljanska svobcda lahko zlorabiia in na šolstvo bi dobili vpliv elementi. ki mladine ne b.i vzgajali k »verski strpljivosti« in k spoštovanju do onih, »ki državo vodijo v pravi smeri«(!) Kai je to: duhovna svoboda, ali duhovna tesnosrčnost? Ali je naloga organizacije. da vtesnjuje državljansko svobodo svojih članov? Svojii kulturnovzgojne naloge rešuj organizacija v smeri in okvirju. kjer bo lahko sodeloval vsak vzgojitelj in v kolikor sega v javno izvenšolsko življenje, dopolnjuj delovanje drugih prosvutnih organizacij in institucij. Proti temu členu je bilo največ protestov. Prepričani pa smo, da bodo oni, ki najglasneje ugovarjajo, najprej protestirali proti njegovi kršitvi. 7. Naloga organizacije je, da vzgajaj in navajaj članstvo k samostojnemu mišljenju. Odklanjamo zato v organizaciji vsako stremljeiije po političiiem ali duhovnem uniformiranju stanu in smatramo svobodo stvarne kritike kot pogoj za zdrav razmah organizacije. To je baje fraza. Mogoče za one. ki niso čuttli duhovnega terorja v organizaciji, ker so ga sami izvajali. 8. Naše stremljenje naj gre za tcm, da dvignemo stanovsko moralo, zavest in discipiino, ki mora tetneljiti v jaki zavesti članstva. da je vsak posameznik odgovoren za svoje delo stanu v celoti. Ost tega načela bi radi obrnili proti nam. Vprašujemo: All so deklaraši zakrivili. da je padla stanovska tnorala tako daleč, da je mnogo organizirancev smatralo organizacijo kot nekako družbo za eksploatiranje političnega položaja? 9. Organizacija si najresneje prizadevaj in v kolikor je treba, prelomi tudi s tradicijami, da si pribori oni položaj in ugled, da jo bo morala vsa javnost brezpogojno priznati in uvaževati kot edino pravo zastopnico celega stanu. Ali se to pravi zametavati vse tradicije? Ko bi ne bilo slabih, bi tudi kritike ne bilo treba. Zlo ni izviralo iz kakih osebnih ambicij bivšega vodstva, ampak iz zgrešene načelne smeri. Sklicujete se na dosedanji ugled in na dosežene uspehe organizacije in se pri tem dosledno istovetite s celotno organizacijo. Na uspehih celotne organizacije imajo svoj delež tudi možje, ki ne zastopajo vašega stališča. Storili so svojo dolžnost, kakor ste jo storjli vi. Od doseženih uspehov ne mcremo večno živeti. Razmere na Hrvatskem pričajo, da nas sedanji ugled in vpliv organizacije ne more zadovoljiti. Pravite, da je organizacija po krivdi deklarašev zgubila na svojem ugledu? — Mogoče mimogrede v enem političnem taboru. ker se je spor zancsel v iavnost. drugpd nismo mogli nič izgubiti, samo pridobiti. Pa zakaj giedate na zadevo s tako tesnega staiišca? Naš pogled je usmcrjen v bodočnost. Za celo orsanizacijo nara gre. Ni resnega pokreta, ki bi ga ne spremljali nevšečni pojavi. Očitate nam, da smo zanesli razdor v vrste naprednega učiteljstva! Kdo vam daje pravico, da gledate na zadcvo s svojega strankaiskega gledišča? Ali ni treba naravnost pozdravljati, da se učitcljstvo otresa značilne svoje političue' lalikovernosti in nekritičnosti? Ali nam stanovska organizacija in stanovsko edinstvo ne pomenita nič? Brez preokreta b: moralo prej ali slej priti do razcepa v naši organizaciji. 10. Udruženje smatraj kot svojo posebno nacionalno nalogo. delovati za duhovno zbiižanje in spoznavanje skupnih vzgo.mih nalog ueitcijstva iz vseh delov države in slovensko učiteljstvo stoj v prvih vrstah v prizadevanju, da se odstranijo ovire za vstop še nevčlanjenih hrvatskih in slovenskih učiieljev. Tudi to je fraza za one, ki se nam rogajo, češ da nismo pridobili še enega člana iz drugega stanovskega tabora v naše vrste, kakor da bi pameten človek mogel pričakovati in zahtevati, da drugi dve stanovski organizaciii takoj likvidirata na ljubo nam, ki se moramo v svoiih vrstah še boriti za priznanje temeljnih načel prave stanovske organizacije. Brez pridržka priznavamo: deklaracija ni popolna. Radi vzrokov, ki so jo rodili. začrtava predvsem meje in okvir za delovanje organizacije. V prograrnatičnum oziru je potrebna izpopolnitve. Zlasti bi bilo trcba eno misel in zahtevo v njo vnesti in podčrtati: to je nalogo organizacije, da po svojih niočeh sodeiuje na izgradnji šole, šolske uprave in zakoiiodaro v demokratičiicm in socialnem duhu s posebnim ozirom na široke sloje naroda in na priznana napredna pedagoška načela. — No, dosedanja kritika tega ni pogrešala. Opredelili smo ponovno svoje stališče, zakaj vabimo zagovornike stare struje. da povedo točno, katera načela postavljajo oni kot tetneljna načela stanovske organizacije. Naša načela zametujejo aii jih le s pridržki priznavajo, tembolj so dolžni jasno povcdati, kaj hočejo. Poznali bi radi vsaj vsdilno idejo, ki bi je mi brezpogojno ne priznavali in katero so oni pripravljeni brezpogojno uveljaviti v stanovski organizaciji. Poznali bi radi deklaracijo, o katcri govori Vlada Petrovič v svnji izjavi m ki jo je prejel od bivšega poverjenika. Na dan z načeli, proč z osebnostmi! V Mežici, dne 10. aprila 1926. Ivo Feinig, predscdnik, Karl Doberšek, Rudolf Mencin, Eliza Kcrt, Janko Gačnik, Vinko Modern- dorfer, odbcrniki.