Dolenjske Hovíce
Izhajajo 1. in IS.vsacega meseca. Cena ]im leto 1 çkl., za pol leta 60 kr. — Naročnino »prejema J. Krajec V Novem mes
Gospodarske stvari.
Ne pusti odtekati gnojnice!
Prišla bo zopet ljuba, od nas toliko zaželjena Tigred ali vzpomlad. Koniali se bodo kmetovalcu in poljedelca dnevi počitka in prišli dnevi dela. Zjutraj bo treba zgodaj vstajati, zvečer pa pozno spat iti ; počitka bo malo. A vse to ne straši pridnega io marljivega gospodarja, on se vestno spomiuja starega pregovora : „Kdor zgodaj vstaja, mn kruha ostaja".
Dober in umen gospodar tedaj ne trati zlatega Časa, a on pa tudi ne trati svojega blaga. A žalibog, da pa niso vsi gospodarji dobri in marljivi v tem Bmislu, ali takó rekoč nečejo biti. Nekateri zapravljajo svoje blagó ne vedé kakó , drugi pa iz zgolj malomarnosti. To se zgddi posebno pri potrati gnojnice, katero še dandanes ne znajo dostojno ceniti. — Modri rek: gnoj je zlató, je še premalo razumljiv nažim poljedelcem; zatorej vidimo še dandanes, — kar je res žalostno —
ezauelo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" nan dopise tisnitl dati, plaúa za dvoatopno petit-vrsto 8 kr. za, u.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
gnojnico (scalnico) odtekati iz dvora po p<3ti v kako lužo, v bližnji pôtok ali kam drugam, da se tako za večno izgubi. Mar gnojnica ni gnoj? Dá! gnojnica je gnoj ia še sicer dober gnoj, kateri moia, da bo kmetovalcu v prid, takó cenjen biti, kakor vsak drugi gnoj. Nikar ne pusti odtekati tega dragocenega blaga in ne zapravljaj tako sam svojega imetja!
Gotovo se še spominjaš, dragi čitatelj, do-godbe, katero so „Dol. Novice" o svojem času pisale, v potrdilo, da je gnojnica dobro gnojilo, namreč o hlapcu, kateremu se je po nesreči voz polu gnojnice zvrnil nn sosedovo njivo, kjer je potem vse lepše rastlo. Čestokrat lahko vidiš z lastnimi očmi, kakó lepo raste trava na onera vrtn, na katerega se odteka z deževnico zmešana gnoj-n-ca. Mar to ni dokaj viden dokaz, da je gnojnica dober gnoj? Le enkrat sam poskusi z gnojnico pognojiti mali kos vrta ali travnika, drugo pa pusti negnojeno in videl boš, kje bo lepše in bujnejše rastlo, ali na prvem gnojnem, ali na drugem negnojnem delu!
FoflllstEt.
Potne (Srtice.
aiiiMije Aut, Koomur.
XII. Pismo. — Iz Kafarnauma.
Bivajoč v Tiberiji smo se pogodili za ladjico za 30 frankov, da nas popelje v tri ure oddaljen Kafarnaum. Za vesla so prijeli štirje zflgorelci, ki so kakor stroj ladjico vedno v euo mer dalje podili po jezeru. Vožnja je bila kaj prijetna ter se je tudi kaj lepo okoli videlo. Ob obalib rastejo cele.vrste lepih, rudeČe-belo cveteČih oleandrov, ki jezero kakor trak obrobljujejo. PrisedŠi na mesto nekdanjega slovečega Kafarnauma, smo videli same razvaline. Le še kaki lepi, debeli, iz kararskega marmora izdelani siebri leže zanemarjeni in zapuščeni po tleh. Med temi razvalinami pa vse eno raste bolj redka pšenica z lepim klasjem, kakor bi bila zasejana. Drugega ni tu, kakor par revnih, iz kamenja zloženih bivališč, bolj našim sušilnicam kakor hišam podobnih. Ravno temu mestu je zažugal Gospod, da zaradi mnogih njegovih
čudežev, katere je videlo, bilo bi povišano do neba ako bi bilo verovalo ; pa zaradi njih upornosti bo ponižano do pekla — s pristavkom, ko bi Sodomská mesta videla take čudeče, bi še do danes stala itd. Razvidno je, da se omenjeno pretenje čisto spohiuje. Saj je vendar na najlepSej legi, z rib bogatim GenezareŠkim jezerom ; in bogata pšenica kar po sili izpod kamenja raste; lepi oleandri se kakor Češmiuje sami sade, pa vendar je vse tako žalostno in zapuščeno.
Dalje odrinemo po drugej strani nazaj. Po kakej dobrej uri vožnje smo se obrnili h kraju; ker ladjica ni mogla prav do kraja, so nas brodniki po meter globokej vodi na breg prenesli. Tu je bilo nekdaj ribarsko mestice Betzajda, domačija sv. Petra in Andreja. Zdaj pa ni drugega, kakor na nekem vzvišenem kraju je studenček, da vrti pred edinim zidovjem eno mlinsko kolo, katero pa ima namesto lesemh korcev, debele prstene vrče navezane, kar pa tako ropota, kot bi strašilo. Ker je bilo že popoludne in ťúis za kako suho južno, smo se polegli kar po domače kot kosci
Ker Temo, da je gnojnica res dober gnoj, zatd jo moramo Tloyiti in to v posebne posode. Najboljše je, ako si napravimo poleg živinskega hleva globoko jamo, katero znotraj z ilovico obdamo, — kar vsak sam lahko stori — ali jo pa obzidamo in s cementom obložimo, kakor vodnjake. To zaradi tega, da gnojnica ostane v jami, da je zemlja ne popije. V to jamo napeljemo gnojnico, pokrijemo jo potem z močnimi deskami (diljami), da ne izLlapeva, posebno pa, da se ne zgodi kaka nesreča. — če imaš takó napravljeno jamo, treba ti je ëe posodo, — najboljše je sod — T katerej odpelješ to tekočino kamor hočeš. Gnojnica je pa sama na sebi premočna, zato gnojimo S njo vzpomlađi in jeseni, ko je vreme deževno, pa tndi drugokrat, ako jo stanjšamo, to je, Če jo zmešamo z vodo.
Koliko je pri nas Še pašnikov in travnikov ali košenic, na katerih pa še mah gospodari ! Polivaj take kraje sedaj vzpomladi ali kak deževen dan z gnojnico, da si jih zboljŠaŠ; ker gnojnica ne gnoji samó zemlje, temveč zamori in pokonča tudi mah. Ako hočeš več Živine rediti, moraš več krme imeti; ako pa hočeš več krme imeti, zbolj-žnj si svoje pašnike in travnike ! To veš, da se ie delo košnje ne izplača, ako le tii in tam kaka betva kvišku moli, kakor na nekaterih košenicah. S stanjšano, t. j. z vodó zmešano gnojnico prili-vaj tudi sedaj sadnim drevesom, da bodo krep-kejša in plodovitejSa.
Gnojnica je pa tudi dobro gnojilo za rahlo, peščeno zemljo, ker slednja se mora z mokrotnim gnojem gnojiti, da se zboljša. — Pri mestih, kjer imajo vrte za zelenjad ali povrtnino tudi za so-
čivje, ondi vže dobro vedo ceniti gnojnico, ker s slediyo večkrat prilivajo tem rastlinam, da njih rast pospešujejo. Takó bi morali tudi vsi drugi poljedelci ceniti to zlatá vredno tekočino, katero lahko zvozimo tudi na marsikatero žitno polje ali njivo, da rastline boljše vspevajo.
Z gnojnico pa umni kmetovalci, — kateri imajo suhi gnoj v posebnem kraji shranjen, ne pa v gnojnici in deževnici stoječega, — tudi večkrat suhi gnojni kup polivajo, to pa posebno v poletja, da bolj vlažen ostane, da ne zogleni ali ne splesni. Ker se, kakor iz gnoja, tako tudi iz gnojnice najboljši redilni sok, amonijak, izhlapeva, — to nam znači oni hudi vonj (duh) vsakega gnoja in gnojnice, — zato ne smemo pustiti, da bi gnojnica predolgo ležala, ali pa jo moramo z mavcem ali gipsom potresti, ker slednji se z amonijakom, najboljšim redilnim sokom združi in ga tako obdrži v gnoju ali gnojnici.
Ako hočeš, ljubi kmetovalec, umno gospodariti, in če želiš sam sebi dobro, ne pusti odtekati in zgubljevati, rastlinam tolikanj potrebnega in dobrega gnojila, gnojnice! Korenito ae poprimi tudi tega dela, da ti ne bo odšla niti najmanjša trúhica rastlinskega soka ; to bo gotovo tudi pripomoček k tvojemu blagostanju !
—1.
Kaj je norega
po avstrijskem cesarstvu?
Največ prahu vzdiga, najsilnejši hrup prizadeva „verska šola", katero, kakor znano, zahteva verna stranka nemških poslancev v državnem zboru.
pod neko smokvino drevo, kjer nam je kaj dobro dišala mrzla pečena perutnina in črno vino v steklenicah ter tudi hitro napravljena Črna kava. Ko smo tako nekaj časa ležali, se je brž nabralo in okoli nas poselo vsake baže ondotnih ljudij, ki bo razđrapani, kakor pravi hrvatski cigani, ter so neprenehoma v nas zrli. V šali se jim je kteri-krat zagnal kak oddelek perutnine, pri katerem je prišlo večkrat do lasanja, čegavo da bode vrženo. Čez nekaj časa so pa že začeli klicati: „bakšiš, piastre". Da bi bil pa ta bakšiš saj bolj gotov, 80 delali tudi na neke lesene piŠČali itd. Med tem malim glediščem prijezdi ravno iz objezerskega grmičevja na lepem belcu, katerega je vodil na vrvici zagorel deček, soproga Pariškega Rothšilda, za njo tako dve strežkinji — ter ravno tako za temi KothSild sam v lovski obleki s puško na rami ter tudi s svojimi atrežaji. Za temi sledilo je še kakih 30 konj, mol itd., da so nosili šotore iu drugo; razun tega je bilo še 40 samih spremlja-čev, ki so prišli na ta dober zaslužek iz daljnega Damaska s svojimi živalmi. Zvedelo se je iz go-
tovega vira, da stane Rothšilda vse to spremstvo 25 sto gold, na dan, ter da se je odločil dva meseca ogledovati deželo svojih pradedov Judov. Ker je bil ondi ravno studenec, so se mudili tudi oni nekaj časa tamo blizo nas. Priliko sem imel opazovati ga že prejšni dan v frančiškanskem samostanu v Tiberiji, ko je ravno tik mene sedel pri črni kavi, pa nisem od začetka vedel, kdo da je. Mož je star nekako 36 let, tenek in srednje postave; ter bo menda tudi najbogatejši v tem delu sveta. Zato je ondi napravljal in zalagal za Judovske šole potrebne vodnjake ter puSČal revnim Judovskim selom tisoče itd.
Odpravili smo se dalje vsak na svojo stran. Brodniki so nas zopet znosili na ladjico, razpeli jadra, da je ladja sama pliskala naprej po gladini, kakor ptica. Na jezeru nastanejo vsako popoludne hudi vetrovi, ki pridejo od juga, kar se pa dopo-ludue le redko zgodi. Ladjica se je tako zibala, da je bila nas vseh trdua misel, da bo Še treba plavati, ako bi si ne bili hitro pomagali na stran, ter vozili bolj ob obrežji. Prišli smo ravno do
Podpisujejo ae prošnje za to postavo pa tudi zoper njo po TSej ATBtriji. Tudi pri nas so uekteri glasoTi loper njo. ilea je, da ni prav, da se nič ne ozira na matemi iezik; toda mi amo prepričani, da se bode v tem gotovo popravila po zahtevanju naših ÍD dmzih alovanskih poalaueev — potem jo bodemo popolnoma veaeli. Zato sme pač vaak Slovenec brez akrbi podpisati dotične prolnje za versko šolo, katere pač val Želimo, Gotovo je dobro znamenje to — ker jej ravno judje in pa njih liberalni hlapci najbolj nasprotujejo. Sršeni le dobro aadje razjedajo.
V državnem zbpru ae pretresa poatava, po katerej bi se nekoliko skrčile pravice visokošolcem.
Imenitni Slovan, ki je Dže toliko dobrega Btoril Slovanom, zlaati pa svojemu hrvatskemu na-Todu, škof Strossmayer v Slavoniji, prazuuje 501etnico svojega mašništva. Bobil je neštevibo čestitek od vseh krajev — tudi slovenski državni poslanci bo mu čestitali t skupnem pismu. Slovesno zlato maSo bode imel v stolnej cerkvi v Djjakovaru 19. marca. Vdeležilo ae bode imenitne slavnosti tudi nekaj Slovencev.
Kaj je novega po širokem svetu?
Bismark in njegov govor je še vedno ono solnce, okoli katerega se vse suČe. Bismark se je pohvalil, da ima 5 milijonov vojakov, da ae tedaj nikogar ne boji, Francozi in Rusi pa pravijo: mi jih imamo še več — se tudi ne bojimo niti Nemcev, niti koga druzega. — Podobno go-voré navadno „fantje" predenj se stepó. — Kaj, ne bode — li morda ravno taka tudi tukaj?!
Papež še vedno sprejema poslaništvo od vseh strani širnega sveta. Zadnji čas je sprejel po-
slaništvo, ki mu je prineslo bogatih darov iz države Maroko v zapadnej Afriki — od tamošnjeg» sultana.
Italijani in Francozi ae vsaki dan bolj pisano gledajo. Italija se oborožiye na vse kriplje.
Bolgarija — najbolje je akorej, da molčimo o njej : vse je pri atarej negotovosti. Rusija je baje stavila glede nje — posebne predloge večim veledržavam. Prvi med njimi, seveda, je — da Koburžan knez Ferdinand zapusti Bolgarijo.
Piše 80 nam:
Iz slavne Franc Levstikove vasi pri Ve-licih Lašičah. (Dalje.) — Leta 1854. pa obide Levstikove stariše misel in želja, prodati svoje imetje in se preseliti nižje doli na Dolenjsko.
Z žalostnim srcem smo gledali njih sosedje, kako so prodajali svoje tukajšno imetje, ker žal nam je bilo za srčno dobrimi sosedi.
Imeli so dve kmetiji, namreč: svojo domačo in pa v Vel. Lašičah pripodedvano po očetu Levstikove matere. V vsaki kmetiji je bilo eno osmino cele zemlje. Prodali so obe kmetiji. V Vel. Lašičah kupcem na drobuo, svojo domačo pa tu-kajsnemu sosedu Matiju TomSiču, kateri že 33 let z vso pridnostjo in kmetijsko razumnostjo obde-Ijuje tisto kmetsko žemljico, ki je redila mlađega Levstikii,
Tisti dan, ko so se Levstikovi stariši, bratje in sestre od nas odslavljali, smo jim podajali b solznimi očmi roke. Pa tudi oni ao z žalostnim srcem zapuščali svoje soaede, svojo rojstno hišo in neizrečeno prijetni sadnji vrtec. — Presehli so se na veliko kupljeno kmetijo v prečinaki fari na
revnega aela Magdale, ko je pastir gnal čredo ovac na pašo. Skorej neverjetno pa vendar res je, da ao šle lepo redno dve in dve beli skupaj in na kak osmi ali deseti par je pa šel kak Črn jarec, kot korporal med njimi. Nemci so vpili: „Schauen Sie, wie eine Militarform!" Dalje amo prijadrali pred zidovje Tiberij Skega meata, katerega obrežje že jezero izpira, da ae lahko kar iz hiš skače že v pri kraji nekaj metrov globoko vodo. Bilo je tudi vse poino kopalcev starih in mladih, že 8 letni deoki so kot žabe pod naŠo naprej gredoČo ladjico pod vodo aem in tje Švigali, kot kake morske deklice. — Prišli smo na obrežje zunaj mesta v naše tabore — drugo jutro pa naprej. Ker aem se namenil, da bi bilo to moje pismo zadnje o Palestini, akoravno amo Še 9 dui tam potovali, kar sem že v nekem drugem listu opisal. — le še nekaj ob kratkem.
Že zgodaj zjutraj smo jahali z zalo nizkega kraja Tiberije Čez neko precj rodovitno žitno polje na višino. Čez nekiy ur smo dospeli vrh gorovja,
kjer je velika neobdelana ravnina, bogata samo ondotnega osata. To je ista puščava, kjer je nasitil Gospod 5 tisoč ljudij. Blizu stoji še nek drug vzvišen rob hriba; na tej gorskej ravnini pa je učil osmere blagre. Pot je peljala čez Kano Galilejsko, ki je le majhno selo. Pozneje smo priáli od druge strani v Nazaret in zopet dalje po lepih Žitnih ravninah, kjer ho večinoma želi. Navadno tam nimajo nobenega voza, ampak jim vel-blodi vse prenesti. Privezanih drugo za drugo smo srečali kakih 30 kamel, katere so nesle umetno povezano pšenico — vsaka kakih 5 ali 6 stavkov. Naprej je jahal na osličku deček in za osličkom so šle vse kamele privezane druga za drugo.
Prištídši na najlepšo goro Palaestne-Karmel, smo si ogledavali nekaj dni okolico. Ker je lep razgled po morju sredozemakem, videl se je Že v daljavi iz Beyruta piskajoč parnik, d& ae bomo ž njim odpeljali. Ilajd povezat razkopane biaage in po malej uri z gore k morski obali v Kajfo kupit si vozne Ustke do Suežkega prekopa! Razume se,
Dolenjskem. Med odhodom z& spomin, pa yem, da so se tudi ozrli na tukajšuo velikansko lipo, ki stoji v vasi pri luži poleg ozke cestne Žrte, ki se vije iz okrajne ceste v Dvorsko Tas. Lipa ima v sedanjem obsegu na najdebelejšemu kraju okrog 7m in Idm, skozi srfdo debla meri 'î2eni. Koliko je stara, mhie ne vé; le to se govori, da je bila pred dvesto leti tako votla, da je bližnji sosed mali vozičt;k v votljino shranjeval, katera votljina se je pa do sedaj popolnoma zarasla. *) Dolgo smo Ě0 potem žalovali za dobrimi sosedi Levstikovimi, ali družino Jožkovo, tako je namreč domače ime pri tej hiĚi. A vnoviè nas je užalostil nekdo, namreč — telegram.
Prinesel nam je dne 17, novembra 1887. 1. prežalostno novico o smrti, da je izdihnil svojo plemenito duSo dne 16. nov. na§ sosed in rodoljub gospod Fran Levstik. Vse sosede je pretresla novica. Naj bolj je užalostilo sosede Levstikove vratnike. Veliko mi vedo povedati o umrlem Levstika. Zato so pa ti vrstniki tuđi «pričevalci mojega pisanja.
Kakor mi povejo sosedje; je Levstik le malo taterikrat obiskal svojo rojstno vas. Vendar je bil leta 1858. pri tukajšnem sosedu celo poletje. In kdo ve, če ravno tisti čaa ni bil zato T svoji rojstni vasi, da je opazoval kmetski jûzik? Kjer ves ta čas je svoje visoke misli pokiadal na pisahii papir.
Naše žalovanje za njim dovolj jasno priča dopis, objavljen nekaj dui po njegovi smrti v „Slovenskemu Narodu".
Na koncu dopisa pa je umrlemu Levstiku položen venec, Splela ga je iz lepih pismenskih
•) To p»6 ne liods mogořo; kedaj bo 6e ilotekn nova pljuAa irasle, kadur jih je zgubil? Ne verjamemo, da bi imela Taia lipa ra^jo latttncstl
da so nam pred odhodom iz Azije pogledali se malo v naše potne torbe, ali ni kaj davku podvrženega notri itd. Poskakali smo potem v malo barko, da nas pelje na od kraja čakajoč parcik, Kavno Še pri zadnji stopinji v Palaestini je to nadležno ljudstvo na vso moČ kričalo, misleče si : ,Na naëej zemlji si, ěe daj še „bakšiš" (darilo). Že seženj od obrežja — zdaj pa — slovo — o zgodovinska Palaeatina, in tudi tvoja nadležna bakšišarija! — Ko je parnik trikrat že žvižgal, priklonil se je še po navadi z zastavo do vode za odzdrav: „Z Bogom" Kajfa! Po malej uri vožnje bilo je že videti veliko Karmelsko gorovje z ogromno cerkvijo, kot bela sedeča račka na malej kopici sena. — Nastala je noč. — Drugi dan dalje mimo Jatte in tretji dan pokazal se je Port Suez. Dva dni pozneje smo bivali v Aleksandriji, od tu pak nastopili smo SOurno vožnjo črez veliko lužo — Srfdozemsko morje — do Brindisi, (Dalje siidi.)
rožic njegova rojstna vas ter ga poslala za njimi v mrzli grob. Glasi se;
Ut Husedje nkup Eboremo
Lépe roico no^reuljive.
It. njih Ti votioc lep splotemo.
Ki ima beaede iioinenljivo:
„Vživaj duSa LeyitikoTa, noboiko tosolje."
Tak-le Tenec je naj bolj lop in pozlaiea,
Po Bogn naj Ti bodo podarjen. —
Franjo Gruden ml,, sosed. Kostanjevica ll, febrovarja, — V nemškem sadjerejskem listu, „der praktische Obst-zíichter" sem bral spis o vrednosti in porabi skuržev. Ker imamo po Dolenjskem tega drevja tudi precej, s sadom njegovim pa nihče ne ve prav ravnati, vsaj pri nas ne, sem se namenil omenjeni člauek v Dol. Novicah priobčiti v poduk kmetovalcem, ki imajo kaj skurževega drevja. Skurževo drevo raste silno počasi in ni lahko v drevesnici tacega drevja iz semena izrediti, ker izmed 100 ozelenelih rastline jih ostane, da do-rastejo, komaj 10 ali pa še ne. Cepiti se da na drobnico ali pa na glagovec; vender ne raste cepljen nikoli tako lepo ko iz semena izrejen. Njegov les je čvrst in trd in je jako cenjen za mar-siktero rabo. Listje je podobno jesenovemu. Droben sad, ko iz drevesa pade, ni za vživauje ; tako silno je skominast, da usta in grlo kar skupaj vleče. Mehki sburži so pa dobra jed. Vender ima pa skuržev sad le trd in pust pravo veljavo. Nemci ga rabijo za zboljšanje jabolčnika in hru-Ševca, ter ga, veČ ko je jabolk in hrušek, toliko dražje plačujejo. Cent skuržev se plačuje po 15 do 20 mark, včasih celo po 30 mark, Nemci pa delajo s skurži tako le:
Trde skurže otresejo in precej v mlinih za sadje zmečkajo. To kalo spravijo, kakor je, v odprt sod, kjer čaka toHko časa, da je ves ja-bolčnik v sodih. Ko se je to zgodilo, se še-le stlači sok iz zmeČkanih skuržev. Skurševega mošta, ki je zarad obilne čreslovine silno zagaten, prili-vajo potem po 50 do 60 litrov na 1200 litrov. Jabolčaik neki dobi potem veliko bolji oku3, se lepo sčisti in se tudi bolji drži. Ko je sod s skurževem zalit, zapiše gospodar na sod skurževec od leta 18 . . Dolenjcem se bo na vsaki način treba dobro poprijeti sadjereje; posebno reje jabolk in hrušek, ker s slivami ni že tako nič več. Pri tem pa ne pozabiti tudi na skurže, ki vtegnejo dati prej ali poznej dolenjskim sadjerejcem lepih novcev. Ko bodo trgovci izvedeli, da se pri nas tega sadja dobi, ga bodo gotovo radi kupovali, posebno ker ga nikjer obilo nimajo in ga tudi, kakor omenjeni list pravi, še dolgo ne bo preveč.
S slivami, kakor sem rekel, ni zdaj niČ več. Suhih, če tudi brez dima sušenih, neče skoraj nihče. Slivovka pa že do zdaj ni mogla konkurirati z iz špirita ponarejena, ter bo zdaj še manj. Vsak Dolenjec trdi, da je dac na špirit
prenizek in da so nektera določita t novi ěuopboví pOBtavi za naèe kmete naravnost škodljive. Že Be slišijo glasovi, da najbolj kaže slivnike posekati.
Mioulo jesen se je iz Dolenjske v taje kraje jako veliko orehov izvozilo, ki so se dobro plačevali. Koliko imamo prt nas paSnikov, ki so kakor v nalašč za to drevje. Zakaj bi ne sadili orehov, kar da silno malo truda, pa prav lep dobiček. Lotimo se tega dela kar precej prihodno jesen, ali, če mogoče, še to spomlad. Orehov, in hrušek jabolk, skuržev nam dacarji menda vender ne bodo zapečatili.	L, A.
Iz Mokronoga dne 23. januvaija. — llftzna društva, ki blažijo človeška srca, Sirijo omiko itd., se snujejo po naši mili domovini. Da so vsa taka društva velicega pomena in koristi, pripozna gotovo vsakdo. Nahaja se pa več pomenljivih društev, katerih pomen in namere so sploh ljudstvu v naših pokrajinah premalo ali celo nič poznane. Eno tacih prekoristnih društev, ki se posebno po deželi premalo pozna in razšiija, je gotovo društvo „rudečega križa", katero ima tako blaga, domoljubna in dobrodelna načela, ter Človekoljubno nalogo, namreč streči v vojni palim ranjenim, ali umirajočim vojakom, ter podpirati njih zapuščene vdove in sirote. — Da bi se to prekoristao društvo bolje razširilo med ljudstvo, navdušila je blagorodnega c. kr. okrajnega glavarja T Krškem gosp. "Weiglein-a vzvišena misel, poprijeti se dela, ter toplo spodbujati prebivalce svojega okraja, da ai začnejo snovati poddružnice „rudečega križa." la rea po skrbnem prizadevanji se je posrečilo gosp. okraj, glavarju, da so se ustanovile v okraji v kratkem času štiri take poddrožnice, ki Štejejo danes skupno do 400 udov. — Tako so po prizadevanji g. okrajnega glavarja ustanovili najprvo rodoljubi Kostanjevi-âkega sodnijskega okraj» svojo poddruŽnico, za tem 30 sledili rodoljubi Krškega in liadeškega Boduijskega okraja. — Dné 19. januarja t. 1. pa so se na prijazni poziv gosp, okraj, glavarja sošli tudi rodoljubi Mokronožkega sodnijskega okrája v Mokronogu, da si vstanovijo enako poddruŽnico. Omenjeni dan popoludne prišla je k udeležbi res obilna množica raznovrstnih stanov. Gospod okraj, glavar je razvil navzočim v svojem krepkem nagovoru pomen in načela tega društva, a gospod Klein, c. kr. vladni koncip. v Krškem pa je kaj lepo in obširno razložil zgodovino tega važnega društva. Ohá gospoda govornika ata navdušila navzoče tako, da so si takoj ustanovili Bvojo poddruŽnico z letnim doneskom 1 glđ. za nda, in še tisti dan je pristopilo k društvo 68 udov. — V odbor 80 volili udje 12 Članov, med njimi prvomestnikom g. c. kr. okrajnega sodnika Adolfa Pfefferer, a namestnikom nadučitelja gosp. Andreja Grčar,
Rodoljubi krškega okraj, glavarstva so pri tej priliki kaj sijajno pokazali, da se zanimajo, ter vedó ceniti toliko pomenljivo, človekoljubna društvo ; gospod okrajni glavar pa si je s svojim požrtovalnim trudom pridobit pri tem največ zaslug. Slava mu!
Naj bi se tudi po dražih okrajih naše mile domovine našle merodajne osebe, ki bi posnemale našega čast, gosp. okraj, glavaija, in t kratkem času bode društvo rudečega križa zeló razširjeno, ter poznano, v vsaki priprosti vasi. —ar.
Iz Polja 16 svečana. — Predpust je minil; ne maram ga obsojati, pa tudi ne hvaliti, zameril bi se morda kakemu zaostalemu ženina, ki se mu ni izpolnita želja, katero je nosil že dolgo skrito v prsih. Enako bi se zopet ne prikupil pozabljeni nevesti, katere ni doletela sreča obleči zakonsko krilo. Pustil bodem torej pretekli predpust v presojo posameznim ; vsak naj ga sodi kakor hoče dobro ali slabo.
Kaj naj bi toraj poročal bralcem „Dol. Nov." od todi, da „narodnost" v naši fari skoraj spi in dremlje. Le malo se dela pri nas za narodnost, med tem ko se drugje pridno ustanovljajo razna društva. Čudno bi se zdelo tujcu, ako bi prišel v našo faro in bi ne našel nikakega narodnega društva v takej veliki fari kakor je pri D. M. v Polju. Da zares morali bi biti v izgled nam Poljcem vasi in občine po Krasa in Primorskem, kjer cvetejo ter se veselo razvijajo razna narodna društva v čast in ponos naroda, ter delajo v prospeh omiki in izobraženosti.
„Je li pri nas kaj enacega nemogoče?" Ali je pa še elo kar naravnost nepotrebno —? More mi kdo na te dve vprašanj odgovoriti?!! Jaz menim da ne. Kdor le količkaj pozna naše razmere, pritrdil mi bode precej, da kako narodno iaobraževališče bi ne bilo pri nas nikakor odveč, posebno pri naših fantih, pri katerih se močno pogreša prava olika. Moja želja ni, da hi koga razžalil s tem dopisom, ampak moja srčna Želja je, da se vendar kdaj ožive sposobni možje, da mi bode kdaj mogoče poročati v «Dol. Nov.", da smo napravili pri D. M. v Polju bralno društvo. To bi ne bilo gotovo kaj posebno težkega, ker v tukajšni papirnici je mnogo osobja, katero bi gotovo ne odreklo svoje moči.
Iz začetka bi ae, seveda, ne smeli zbati vsake sapice, ter vsake nasprotne besede. Ker je vsak začetek težak, tako bi se tudi tu našle razne ovire, katere bi se pa s trdno voljo gotovo odpravile. Začnimo se torej že enkrat narodno gibati. Častno ni, da spimo med toliko delujočimi. Dela je dovelj Čez glavo, predno se vse vravna. Ali jaz upam, da bode tudi vspeh časten in obilen. Toraj na delo rojakit!!	„Skrivni."
Domaće vesti.
(Šolske novice.) G. Fr. Cetelj, učitelj T StopiCah žel je v pokoj, G. Kari Zavránik, aéitelj na Selih pri Šumberku, gre t Toplice. C. fcr. deželni golski svet je pritrdil, da se nstanovi T Trebnjem Čveterorazredna Šola.
(Razpisana) je služba c. kr. notarja v Erâkem.
(V Dragi) pri Trarnikn se danes odpre nOTa poŠta.
(Goriška Ijndska posojilnica) tûM SToje Èlane na občni zbor 1. marca.
(Vojaški nabori) bodo na Dolenjskem letos tako-Ie; V KrSkem od 8. marca do 17., T Novem mestu od 20. do 28. marca. V Metliki 3. in 4. aprila, v Črnomlji 5., 6. in 7. aprila, T Kočevji od 9. do 12., v Ribnici 13. in 14., v VeUkih LaSičah 16. in 17., v Višnji gori 19. in 20., v Litiji 23. do 26. aprila. Nabirali bodo letos tudi fante iz 4. razreda.
(Sadjarsko razstavo) v Ljubljani namerava prirediti letošnjo jesen kmetijska družba.
(Na Jesenicah) pri Veliki dolini seje otvoril brzojav ali telegraf. Brzojavno postajo utegnejo dobiti tudi v Gradacu pri Podzemlji.
(Hranilnico) in posojilnico suujejo v Biboici.
(Nove ustanove za kranjske dijake.) V Gorici nedavno umrši g. Wiederwol, rodom Koéevec, volil je 4000 gld. za ustanove revnim kranjskim dijakom brez ozira na narodnost. Blag mož torej ni posnemal tistega Stampfla z znanimi Kočevsko-nemškimi ustanovami.
(Nov zavod.) Svoje častite bralce opozarjamo na današnji insérât gosp. prof. Vrbovca. Ustregel bode gotovo živi potrebi in želeti bi bilo, da se podjetje vresniči.
(Iz LeskovŠke dekanije) od poddruž-nice sv. Valentina na Straži zahvaljujejo se lepo za lepo slovesnost, katero so imeli 19. febr., ko 80 blagoslavljali nov altar; — g. dekanu leskov-âkemu, domačemu g. mojstru, ki jim je napravil altar, g. organism in gospodičinam pevkam, ki BO tako lepo povzdigovali lepo slovesnost.
(Muzikalno -deklam atorično akademijo na korist dijaškemu podpornemu društvu) priredé novomeški dijaki pod vod-atvom svojega pevovodje č. g. P. Hugolina in s prijaznim sodelovanjem nekaterih gospodov v sredo dné 14. marcija t. 1. v dvorani „Narodnega doma". — Vspored obsega: 1) Dr. Benjamin Ipa-vic: Kdo je mar? Moški zbor, spremljan z orkestrom. — 2) Nemška deklamacija. — 3) J. Haydn; symphonie Nr. 3, adagio in allegro. Četvororočna igra na klavirji. — 4) Vjetega ptiča tožba. Samospev za bariton, spremljan s klavirjem. —
5)	Pogled v nedolžno okó. Kvartet. —
6)	Rob. v. Hornstein: Kafer-Hochzeit. Dvospev, spremljan s klavirjem. — 7) C. M. Mangold: Frûhlingseinzug. MeŠan zbor. — 8) J. Lôw: Duo brillant iz Waguerjevega „TannbSuser", za harmonij in klavir. — 9) Towačovsky : Straža na Višehradu. Moški zbor. — 10. Herbart Turjaški, dramatični prizor v 3 oddelkih. — Začetek ob 7. uri zvečer.
(fUmrli v Ljubljani.) Občeznani in spoštovani lastnik tiskarne Josip Rudolf Milic 72 let star. — Anton Bonač, tiskar in predsednik tiskarskega društva 29 let star. — Slavnoznani akademični podobar Franc Zaje. — Slavoljub Skaberne, ljubljanski trgovec je potovaje v No-vomesto T Trebnjem pn svoji stari materi na kozah obolel in umrl, — Naj v miru počivajo.
(Zvončki.) Kljubu hude zime in obilega snega imamo vendarle že prve zvončke. Gospod Gregore, tukajšnji marelar, nam jib je prinesel.
(Družba sv. Mohora) jako Živo vabi, naj se zapisujejo tudi za letošnje leto pridno stari in novi ndje — obetaje, da bode delala po tužnej smrti vstanovitelja te „družbe" g. Andreja Ein-spielerja v tistem duhu in s tiatjo gorečnostjo irâkor doslej. Da tadi mi želimo in kličemo iz celega srca: Dolenjci— sploh Slovenci vpišite se, ako tega še niste storili, precej — Tsaj prihodnjo nedeljo, ker je čas za vpisovanje odločen samo do 5, marca. Bodite prepričani, da nobenemu ne bode žal ; za mali denar — eden forint — bode prejel šestero sledečih knjig:
1.	„Življenje preblažeue Device in Matere Marije in sv. Jožefa".
2.	Tomaža KempČana: „Hodi za Kristusom!* „To je najlepša knjiga", pravi neki uČen mož, „kar jib je prišlo iz rok človeških". Bukvice izidejo ob enem kot molitvenik in se morejo tudi naročiti po družbi izvirno vezane v kozje usnje, po 60 kr. z zlato in po 50 kr. z rudečo ali mar-morirano obrezo. Priporočujemo vezane, ker posamezen vez bi stal skoro še enkrat toliko.
3.	„Občna zgodovina", 12. snopič.
4.	„Slovenski Pravnik".
5.	in 6. knjiga sta stara, priljubljena znanca „Slov. Večernice" in „Koledar" za 1. 1889.
(Divja mačka.) Pri lekarničarju v Krškem so zapazili, da jim neka žival kokoši davi. Nastavili BO past in drugi dan vjeli divjo mačko. Poslali so jo v Ljubljano in dobili nabasano nazaj.
(Pri porotnih obravnavah) pred C. kr. okrožnim sodiščem v Rudolfovem imeli so se odgovarjati naslednji obdolženci:
1. Dné Í4. febr. Henrik Mûller iz Starega Trga pri Trebnjem radi hudodelstva goljufije po krivi prisegi od obtožbe oproščen; — 2. dné 15. febr. Janez Prime iz Mal. Bana pri Ko-
stanjevici radi hudodelstva Bokrivnosti na ponareji javnih npnih listov (bankovcev) : obsojen v petletno težko ječo; — 3. daé 16. febr. Karol Pornpsky, pomožni uradnik pri c. kr. okrajnem aodiSëi v Kočevji, radi hudodelstva uradnega izneverjenja: obsojen na dve leti težke ječe; — 4. dné 17. íebr. brata Janez in Jože Oblak iz LoSke vasi pri Toplicah radi hudodelstev uboja in težke telesne poškodbe: obsojena prvi radi uboja na poldrugo leto težke ječe, drugi radi težke poškodbe na sedem mesecev ječe ; — 5. dné 18. in 19. fsbruvarja Martin Maver in Jera Jaklič iz Sv. Marjete pri Žužemberku radi hudodelstva nmora: prvi obsojen k smrti na vislicah, druga od obtožbe oproščena; — 6. doé 20 febr. Karol Kahné iz Dedendola pri Zatičini radi hudodelstva požiganja: obsojen na dvanajst let težke ječe.
(Vremenski preroki), ki so letošnji zimi s koncem januarija že pogin napovedovali, varali so se zeló. Sredi februarija padlo je po Gorenjem Štajerji, po Tirolih, Predarlškem in se-Temem Češkem toliko snega, da tako visokega ne pomnijo stari ljudje. Na češkem so po krkono-âkem gorovji, Šumavi in po drugih višavah hiše do streha zapadene. Po Predarlškem in po Gorenjem Štajerji udirajo se plazovi, da je promet po več dni ustavljen.
Sejmoví na Đole^skem :
Vmarco: 1. naToplieali; 5 v Novomea ta; 10. na Kaki iu Smuki (Žužb, obč.); 12. v Drnovém (pri Krškem), Črmošnicab, na Veseli gori pri Rakovnika in v Litiji; 17. v Žužemberka in Mokronoga; 18. v Krůkem; 20.v Metliki; 26. T Mirnipeii, Kostanjeviei, na Dolih (Mokron, okr.) in v Višajigori; 27. v Črnomlja; 29. T Zatičini ter 31. v Boviâah (Krški okraj).
Žitna cena v Novem mestu 27. februarja 1888.
Domače pšenice mernik 2 gld. — kr., Debelače (koraie) 1 gld. 40 kr., Sorsice 1 gld. 60 kr., Rži 1 gld. 60 kr., Jeámena 1 gld. 40 kr.. Ajde 1 gld. 30 kr., Ovsa 75 kr., Krompirja 80 kr.
Loterijske srečke.
Gradec 18. febraarja 86 20 89 12 16 Trst 25. iebruaija 87 35 62 73 75
Za popravo hlie katoMSks družba rokodelskih po-moónlkov v Rudolfovem so darovati:
Og.: Jan, Nnrobe 2 gld,, Ant. Péterlin 4 glđ., Iv. Grm SO gld , Keimenorsn g 25 gld., fleimeaDTan g. 5 gld., Sim. Zndnik 6 gld, Fr. Bruloo S gld-, It. ZupaD5i5 s gld.
Kazne res ti.
*	(Ubožtvo) v hrvatskem primorjn je grozovito zavoljo debelega snega. Dovet Ijadi ie poginilo v občini Krivempota t snegn ; pri ht. Jurju pa šest IJndi. Sneg je ponišil veliko hiš, pokončal mnogo glav domače živine- Ljudje izpod snega kopljejo koreninice, da 8e preživé.
*(V hleva) grajaćioe „Ungar. Altenbarg", lastnina nadvojvode Albreebta, jo 3400 glav živine, mej temi 1840 molžnib krav.
*	(V severnej Ameriki) v mestu FiladeUiji je žena, ki tehta 967 fantov. Ubog mož, ki jo mora rediti. Radovedni amo, kedaj je skorej 10 centov težka ženica zadnjič videla svoj palec na nogi.
Smeštlice.
(Neki nčcn ali razmiiljen profesor) se nekdaj sprehaja ob vodi. Vjame žabo ter seže po Žepno aro, da pošteje, kako žabi bije žila. Ko tako dolgo ppskaša, vrže aro v vodo, žabo pa vtakne v žep.
(Nepazljivost.) Učitelj vpraSa: Koliko ar ima dan ? Učenec : Petindvajset. Učitelj : Kdo ti je to povedal? Učenec: Ali niste malo popred rokti, gosp. ačitelj, dft se je dan zdaj že za eno uro po-daljial?
(„čcmn je Bog krompir vstvaril?") vpraša Ëaljivec v veseli dražbi v pričo dveb kmetskih oderuhov. Nihče ne zna šaljivcn pogoditi. bNo," pravi ta, «da more tudi siromak kaj o dreti".
t
Potrtega »rek naznanjamo tuino tdtit, da je th»-tnoguini Bog naiega Ukrenoljubljenefa sopruga, oxiromà oieta, brata in eraka, gospoda
losipa Ituifoffa ilíííc-a,
lastnika tis kvarne, jubllauta i u meââEtna,
po dolgej mačnej bolezni, prevideaega sĎ arotitai zakramenti za uniirajoio, danes popniadne ob S. uri, v 72. letu njegore dAbe, k lobi v boljSe iivljeajo pakltoaL Sprerod in pogreb dražega umrlega bode ▼ v 23. dnn t. m, popoludite ob 4, ari iz lastne kiâe. Stari trg &t. 19 na pokopaliiče k «t. Krittofa.
Dragi pokojnik bodi priporočen t blagi apomin in moliteTl
Bt. ladnSne maïa slniile se bodo v mnogih aorkvab, V tijubljani, * 21. din februrarjft 1888. LJudnlla Milic mj. àmajdek,
Roproga.
Marija Oschalder,
Rudolf in Lludmlla,	sfistr».
otroka.	Franc Gsehalder,
TtltMIUtlik,
[21]	«vsk.
Listnica urednlMva.
Oosp. Piro Kraeinski; Uvala! Prihohnjií.
HP" Poziv!
Ustreglo se bo morebiti marsikterim stariŠem, ako 80 da njihovim hčeram prilika, p^polniti svoje vednosti. Podpisani namerava z nekaterimi uvojih kolegov otvoriti žensko nadaljevalno šolo, v kteri se bo poučevalo v hamanističnili in realističnih predmetih. Cene bodo nizke. Otvoriti pak je mogočo ta kan le, če se oglasi najmanj 20 ačenk. Nataačneji načrt pozneje. Oglasila naj se blagovolč pošiljati pod naslovom;	(v. Vrhovec, [80—1] o, kr. proi. v Radoliovem-
Zahvala.
Za milo soiutjc mej boleznijo in ob smrti naše preljubljene hčere, sestre, oziroma svakinje gospiee,
Alojzije Hastelic,
izrekamo vsim prijateljem in znancem, posebno pa se častiti dnhověCini, dariteljcm venccv, daljo THem gospodom nositelieru krate itd. kakor tudi TBomu spoBtovaneoia občinstvu toplo zahvalo,
[31]	Žalujoči zaostali.
Ker k občnem zboru dne 12. februarja 1888 dovolj povabljenih prišlo ni, so obćni zbor vnovič na
4. marca 1888 dopoldne ob 9. uri v občinsko pisarno v Metliko z dostavkom skliče, da 86 bode ta dan, čez na dnevni red stavi ene predmete, brez ozira na število nazoíih drustvcnikov, sklepalo.
Nadzorstvo t. dol. posojilnice v Metliki,
dne 13. febraarija 1888.
Janez Kapelle^
yíi]	pmnu'stniL_
GrraSřina Berlog
daje v najem:
mlin z íago, veliU brod na Kolpi z k Íťííi prípcidfi-joBm stanovanjem i zemljo, ř.raveu tega so dajejo v najem več oralov njtv in vinot/raciov ca dobre i po-Ětene zakupnike. — Pobližoj o temu pri oskrbništTu graščine Berlûfl poáfa Metlika,	[26-1]
Zn pobožnost svetemu Jožefa na čast priporočam lepe molitvene bnkve, imenovane:
PasmlJoMainseflmDEieli
svetemu Jožefu posvečenih,
ktere je spisal pokojni g. župnik Janez Volčič — Veljajo v usnje vezane 60 kr., z zlato obrezo 80 kr. — Dobiva se tudi ' v vseh Ljubljanskih bukvarnah.
^22-1] J. Krajec,
' tiskar in založnik „Dol. Novic".
Hiša na prodaj.
pi^ Gospodari
(Iliňn«)
išče vodstvo deželne kranjske vinarske, sadjarske in poljedelske Šole
na Grmu pri Rudolfoyem.
Ona bi nčeneem in poslom— s pomočjo deklo -kahala in kruh pekla. Za posteluo in namizno perilo akrbela. Mlečno klet, svinjake in kurnik nadzorovala. Plača 10 for. na mesec, prosta brana, prosto stano-Tanje v lastni sobi.
Le resnično stroiço poštene, slovenskega jezika tudi v piaavi zmožne žensko oglušajo naj se za to službo do 15. marca t. I. pri ^92—1]	vodstvu šole na Grmu.
Hiša na prodaj!
v Novem mestu se proda bisa &t6v. 35, Irdno zidana, z opeko krita, za v^ako knpùijo ali gostilno pripravna, s hlevom za 6 konj in 3 svinjski hlevi, proda se takoj in pod pogodnimi pogoji, — Natančneji pove
Franc lelenc t Berslinu.
{29—1]	Poěttt KoTomOBto.
Izdaten zaslužek
more si brez težave pridobiti vsakdo, ki živi na kmetih in zna pisati slovenski. — Ponudbe pošiljajo naj *e v zaprtih pismih z napisom „izdaten zaslužek" npravnistvu tega lista.	[20—s)
V Kostanjevici je na prodaj tik eeate ležeča hiša èt. 30. s hlevom, podom, obokano kïctjo, vrtom io velikim prostoroin. Hisa je trdno zidana in z opeko krita, ter pripravna za trgovino ali pa tudi gostilno. Vse natanko po-ió
128-1] Janez KrŽiSnilc v Kostanjevici.
Vinograd na prodaj!
v najlepši legi, tako rekoč oaerčje lubenske gore^ prav dobro zasajen, s hiao in kletjo vred, so proti gotovi plači ceno proda. ~ Kje? pove iz prijaanosti Vredtiišlvo „DoL išlvvie".	133—1]
Pristopa îia
Prodaja so na doželni tabli vp'sanii pristava (raa-rof) komaj tri ure od Novega mesta oddaljena, s hišo in gospodarhkimi poslopji in lepo uravnauim skupno ležečim zemljiščem, ki meri 91 oralov 337 štirjaskih sež-njev; od tega spada: na pohištvo iiSOn ; nj'v 19 oralov Ď76Q wežnjev, travnike 5 oralov 1308[j sežnjev, vicoKrade 2 orala 672n sežnjev, sadne verlove 4 oralo 1432D Bcžnjev s blizo 3000 sadnimi drevesci različnih
vrst, pašnikov G oralov 321 1253Q9cžujev s smrekam in je 3200 deblov izbrani lično rabo. — Vse se proč čilnimi pogoji za 15.000 for.	126-1]
Več pove iz prijaznosti Vred. „Dol. Novic".
3 sežnjev, gojziia 62 oralov in hrasti dobro zaraščen, 1 in zazufimovsnib za raza proti prav ugodnimi pla-
UCenec,
priden in zmožen slovenskega in nemikega jezika, vzame se takoj v i)rodaj8luieo z meSanim blagom, — Frokno je osoltno priti.
pri gospodn Janko-tu Puhek-u, 127-1]	T Čmomljn.
Odgovorni vrednik, itdajatel] ™ iftloinik I. Krajec.
HoTomesto. — HaUanil J. Krajec.