PoStnina parafirana MAMORSKI DEUtVEC Političen list. Naročnina znaša: E dostavljanjem na dom ali po pošti K 10'— mesečno. četrtletno K 30*—. fe pride naročnik sam v upravništvo po Ust: Mesečno K 9*50. —■ Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin. , OrednlStvo tn uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva št. 276, uprave št. 24. 1 teto III. Maribor, torek 17. avgusta 1920., Št. 182, Nova koncentracijska vlada sestavljena. Privatna vesi o padcu Uaršave. — Poslovanja poljske sovjetske vlade. Rusija in antanta. Mala antanta. Zmaga ruskih čet na poljskem bojišču je pretresla do mozga vso Evropo in marši* katera stavba, ki so jo mirovni zidarji že skoro dovršili ter že mislili izročiti favni uporabi, se je začela po tej zmagi rušiti; nekaj se jih je celo že zrušilo, kljub vsemu vezanju in podpiranju. Situacija, nastala iz teh dogodkov zahteva posebno pri novo nastalih centralnih državah precej opreznosti in diplomatske spretnosti. Da stvar ni tako enostavna nam dokazujejo najbolje najnovejši konflikti med antantnimi' velesilami samimi, zlasti pa med Francijo in Anglijo. Angleži, kot mirni irr trezni politiki so uvideli, da je bolj zdravo, se z Rusi nekako pobotati, kakor pa nastopiti direktno proti njim. Vejo tudi, da je Rusija od Anglije daleč in da ima poleg tega še dve važni stvari s' katerimi se ni dobro igrati, namreč dobro j oboroženo in še bolje organizirano, zmag vajeno trimilijonsko vojsko ter pot v In-; dijo, po kateri bi Rusi v slučaju konflikta Ujetnik v Vatikanu. VII. Apostoli so torej ostali v Jeruzalemu in pričakovali prihoda Gospodovega: Živeli so v svobodni bratovščini, idealnem komunizmu. Bili so vsi eno brez. razlike prvaštva, tudi brat Gospodov je bil drugim jednak. Pomnožitev vernikov je šele zahtevala razdelitev službe: eni so učili, (proroki) drugi so opravljali oskrbo vbogih; tem •sd volili nadzornike ali škofe. p0 ustanovitvi verskih bratovščin tudi izven Jeruzalema, je vodil vsako tako bratovščino, imenovano „cerkev", po en starešina; apostol, po katerega zaslugi se je ustanovila, se je naziva! starešina; tak se, imenuje tudi Petor sam. 1 K.ot steuri cerkve v Jeruzalemu so veljali: Jakob, Kefa, Janez.- Tako priprosta in zapovedj Jezusa primerna je bila vsa „hirarhija" prvotne cerkve. Evangelij sa je oznanjal brezplačno. Živeli so od popolpe razdelitve imetja bogatejših, od miloščin ter od svojega zaslužka, kajti apostoli so bili obrtniki ali sicer deiavci po vzgledu tudi višjih judovskih učenikov. Izrecen duhovski stan torej tedaj še ni bil razvit. Sv. Pavel v svojih Ustih opetovano zatrjuje, da si je sam kot izdelovalec šotorov 1. list Petrov,;5. 1, Pavla list Galatom, 2. 9, lahko zrevoltirali itak nezadovoljna indijska plemena. Francija pa ne zna tako hladno računati. Francozi so kot latinci bolj sangu-inistične narave, zato so tudi zagrešili veliko »netaktnost«, da so ravno v najbolj resnem trenutku razjezili sovjetsko Rusijo s priznanjem Wranglove vlade, ki jo bo prej ali slej doletela ista usoda, kakor je doletela razne Kolčakove, Denjikinove, Petljurove in druge vlade in to gotovo takoj, ko se bo spustila s sovjeti v boj na širši fronti. Sicer pa tudi Francija ne rožlja toliko s svojim orožjem, kakor z orožjem, ki ga uanes niti še nima v syojih rokah, namreč z orožjem novonastalih centralnih tdržav, pred vsem pa naše troedine. Položaj je torej resen in zahteva takojšnje odločitve. Prvi poizkusi pridobiti našo mlado državo za pustolovščino, podobno poljski, se je, ' hvala našemu prevdarnemu ljudstvu, ki je pravočasno izgovorilo svoj enoglasni in odločni »ne« — ponesrečil. Toda s tem, da smo odpovedali za enkrat hlapčevsko pokorščino za nas vsa stvar še ni končana. Moramo se utrditi, da tudi od ponovnih vabilih ta vabila istotako od: zaslužil svoj kruh in da ni hotel biti nikdar nikomur v nadlego in se ni posluževal deležev od oltarja.3 Cerkve v obojem današnjem pomenu niso poznimi. Cerkev jim je bila vsaka posamezna ožja bratovščina, tako da govori evangelij: cerkve (verniki) so.se shajali po hišah, kjer so ob spominih na Gospoda lomili kruh ter zavžili skupno hrano; tako je bilo prvo obhajilo. Na cerkev kot hišo božjo ali svetišče pa sploh niso mislili, kajti za razširjanje nauka so se posluževali židovskega templja ali pa javnih prostorov in zasebnih hič. Sicer pa so praktično uveljavljali zapoved: „Najvišji ne prebiva v svetiščih z rokami narejenih, kakor pravi prorok: Nebo mu je stol, zemlja podnožje nogam mojim. Kakšno hišo mi sezidate? pravi Gospod, ai katero naj bo mesto počivanja mojega? Ni li roka moja vsega tega naredila?1 Tudi se mu ne streže s človeškimi rokami, kakor da bi česa potreboval, ko vsem daje življenje.5 Isto potrjuje tudi sveti janez v svojem „Razodetju*.6 A svetišča nisem videl v njem, kajti Gospod Bog Vsegamogočni je svetišče njegovo in Jagnje . . Ravnotako jo kakem krščanstvu v današnjem 3 Pavel Korinčanom, A Dej. apost. 7. 49. 5 Dej. apost. 17. 23. * Razodetje 21, 22. 15. ločno zavrnemo. Pred vsem pa v tem kljubovanju ne smemo ostati osamljeni. Te dni se nahaja v Beogradu čehoslo-vaški zunanji minister dr. Beneš. Temu po-setu se v političnih krogih pripisuje velika važnost. Sicer nam danes še ni uradno znan namen tega poseta, vesti izza kulis pa trdijo trdovratno, da gre tu za čim tesnejše zveze med našo kraljevino ter čehoslovaško republiko, ki naj bi se nadalje spopolnila še z Avstrijo in Romunijo. Francozi so nazvali to zvezo »malo antanto« in radi tega smo tudi mi naslovili naš članek s to označbo. Ta »mala antanta«, ki naj bi jo tvorile spredaj omenjene države bi imela v prvi vrsti nalogo služiti v to, da vsi njeni člani zavzmejo enotno stališče napram ruskemu konfliktu z zapadom, obenem pa bi služila ta »mala antanta« tudi v obrambo proti Madžarski, katero snubijo sedaj' za-padnjaki, da bi jim pomagala zajeziti ruski naval. V to svrho so ji celo dovolili zvišati svojo armado ter bi bili — čeprav tega še nihče očitno ni izrazil — pripravljeni celo »revidirati« madžarsko mirovno pogodbo glede mej njihovega globusa. To se pravi z smislu tedaj še ni bilo govora. Sv. Petru je bi Jezus tedaj še „Služabnik božji", »Pravičnik", „Sveti mož" itd. Prvi vzrok razširjenja vere v Jezusa na zunaj Jeruzalema, je bilo preganjanje apostolov od strani Judov. Novejši učenci so se razkropili zunaj po deželi, a apostoli so skrivajoč se, ostali v Jeruzalemu. Šele po ustanovitvi cerkva izven Jeruzalema, sta se podala Janez in Peter nadzorovat nove cerkve. Tudi so se apostoli v Jeruzalemu v glavnem še vsdno držali stare zaveze. Glavni vzrok, da se je sama sebi si nasprotujoča vera določena samo Izraelu, spremenila v izrazito krščanstvo oziroma katoli-čanstvo, -pa je bil nastop sv. Pavla, katerega spreobrnjenje iz Savla Taršana je dovolj poznano. Ta med Judi največji sovražnik prve cerkve v Jeruzalemu se je po svojem spreobrnjenju naziva! namestnik Krista, od katerega ima po »razodetju" naravnost oblast evangelij oznanjati tudi poganom. Toda sam Jud, je iz-prva nastopal previdno in pričel svoje apostolsko delo le med Judi. Še le, ko je uvidel, da Judje njega najbolj sovražijo, je krenil nasprotno smer: pričel je največ delovati med pogani. Postavil si je popolnoma nov sistem, katerega glavna vsebina je bilo izrecno naglašanje in razglašanje, da je Jezus Sin božji, Krist, la potem, da je krščevauje samo z vodo prazna oblika; pravi krst sprejme vernik šele po sprejemu sv. Duha. Pri svojem takorekoč čisto novem evangeliju se drugimi besedami, da bi bili v tem slučaju, da jim pomagajo Madžari proti Rusom, pripravljeni vrniti Madžarski več ali manj one meje, kakor jih je imela pod Habsburškim žezlom- Nemogoče to tudi res ni, kajti če pomislimo, da je ista antanta, ki je podpisala in tudi že ratificirala in izmenjala senžermensko mirovno pogodbo sedaj naenkrat odredila ukinjenje demarkacijske črte na Koroškem, kljub temu da bi ista po izrecni določbi te pogodbe morala ostati do izvedbe plebiscita, potem bi se tudi istotako malo pomišljala znova ovreči neuillsko. Tako tesnejše zbližanje novih centralnih držav, ki bi potem kompletno našle skupno platformo za sporazumljenje z Rusijo, bomo, č6 se res ustanovi, najiskrenejše pozdravili. Bila pa bi tudi v drugih vprašanjih, ki zahtevajo’deloma skupen nastop, deloma so na potrebna vsaj neutralnosti poginih, velike koristi. Za nas Jugoslovene bi bili važni predvsem trije momenti: otresenje neznosnega jerobstva antante in naše odvisnosti od nje, posebno v gospodarskem oziru; sporazuma z Rusijo ter zasiguranje hrbta v slučaju, da bi se vsa naša £ila morala obrniti v obrambo naših mej na jugozapadu. V naši zunanji politiki se začenja, če zopet vsa znamenja ne varajo, nekoliko svitati, da bi le to prvo svitanje ne zakrila kaka nova diplomatična pomiglavost kakega našega diplomata. Dokler pa se to ne zgodi bomo upali. Dnevne vesti. »Naglica nikjer ni dobra" je tudi geslo jugoslovenskega uradnega »kopitarja«. Poglejmo si sledečo ježo. Stranka nujno rabi potni list v inozemstvo radi važne dedinske zadeve. Utemeljeno in od občinskega urada potrjeno prošnjo predloži okrajnemu glavarstvu. Kot »neverni Tomaž« se obrne to do vsevišnje orožniške postaje, da poroča, ali so-uradni podatki resnični in ali ni proti iz-danju potnega lista kakih zadržkov.\ Zemljepisna lega obmejnih občin pa spravlja nekatere poročevalce glavarstva v usodepolne zmote; poizvedba se ne naslovi na pred nosom ležečo orožniško postajo, ampak na najbolj oddaljeno. K sreči je to obmejna postaja Sv. Duh! Blagodejni vpliv neposredne bližine Sv. Duha se zrcali v lakoničnem uradnem pojasnilu »sliši tja v L.«, odkoder se za prosilca ugodno poroča. Popisana procedura traja malenkost — 1 mesec 4 dnil Oj, šimel, sedaj pa v belo Ljubljano! Čudo Čudovito, v treh dneh že prigalopira natrag s pretresljivo novico,, da proti izdaji potnega je držal praktične strani dejanskega življenja Ta nova vera o Jezusu Kristu je zrevolucijoni-raja duhove ne samo v Judeji, ampak tudi one med Grki in Rimljani. Apostoli v Jeruzalemu sami so bili vsled tega nastopa tako presenečeni, da so se ga bali in se mu izogibali, ko je prvič kot apostol prišel v Jeruzalem. Še le V njegovi dobi so v Antijohiji pripadnike nove vere imenovali kristjane. Izrazito katoliško (splošno krščanstvo) in po Jezusovi reformi razdvojeno nacijonalno židovstvo sta v nastopu sv. Pavla trčila skupaj kot dva sovražna si elementa. Ta prvi spor in boj V začetni cerkvi je pokazal, da se v tedanji veri apostolov nahaja še,vsa stara zaveza in postava kot jedno in da je vsa Jezusova reformacija lu-- pina okoli tega jedra. To nam najizrazitejše potrjuje dogodek med Petrom in stotnikom Kornelijem. Sv. Peter je dobil iz nebes trikrat povelje, naj gre k poganu Korneliju, da ga spreobrne, toda Peter se je upiral. In ko se je po dolgem razmišljevanju vendar le odloči!, da gre v hišo pogana in ga sprejme v Jezusovo cerkev, se je ob vstopu v hišo oprayičil: „Vi yeste, da lista s stran’ poverjeništva za notranje zadeve ni nobene zapreke. Pa glej ga spaka, nakrat ga nepričakovano polomi staroavstrijski poštni »amtsšimel«, ki uradno obvestilo, d^, se naj stranka nemudoma oglasi v svrho izstavitve potnega lista, vozi križem kražem cele Jugoslavije — ki je z ozirom na enakost mnogih krajevnih imen podobna potici z rozinami. — dokler ga ne prestreže nepoklicani žuoan. Koncem dolgih osem mescev dospe »uradni pogon«, naj se prosilec zglasi in zopet čez tri kratke mesce vabilo občinskemu uradu, da nemudoma poroča, če še doiična oseba sploh reflektira na potni list. Glavarstvu se uljudno poroča, da je postala vsa zadeva brezpredmetna (bogata teta je namreč že pred letom zapustila ta grešni svet razdelivši svoje zemljsjsei°’ na ^alsri ie sklenil, da podpiše proto-v Mariboru se naj takoj javijo pri svojih kol sporazuma za sestavo novega koncen-društvih. Vozne cer.e v Maribor so polovične tracijskega kabineta. Sklepi so bili nato spo-in sicer dobi vsak udeležnik pri svojem ročeni ministrskemu predsedniku dr. Vesniču društvu predpisano legitimacijo. 1 jw js po„etiI zatem regent3j da mu porofa Q’ .. "lso dobile še zadostno ste-: doseženih uspehih za sestavo nove vlade vilo zletmh iegiti.macii, na) te naroče trkoj :______ . , , J pri Sokolskem Savezu. l Pr*ča*1, Budimpešta 101—115, Praga 396, Varšava 89—99, čehoslovaške krone 375— 396, dinarji 975—1025, dolarji 229. C ur ih, 16. avgusta. Berlin 13. Newyork 600, Milan 29.80, Praga 10.70, Zagreb 6.60, Budimpešta 3.02, Dunaj 3.02, avstrijske krone 3.10. — Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorpi urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.« Mala' oznanila. Natakarja išče restavracija »Narodni dom«. Hinko Kosič. 332 Iščem oskrbnika (ma-jerja) z več delavnimi močmi. Plača 1200 na leto nagrade, poleg tega za posebna dela in za vsakega člana družine 10 K dnevno s stanovanjem, vrtom, 600 lit. mošta, 1 oral zemlje, 1 kravo, 2 svinji in 10 kokoši. Petar J. Miovič, Št. II) v Slov. gor. 329 Citre se prodajo. Marijina ul. 14, pritličje levo, vrata št. 7. 331 Hudo psico, leto starci prodam. Drosk, Zimica, pošta Sv. Barbara pri Mariboru. 333 Stanovanje dveh sob in kuhinje na solnčni strani v Wildenrainer-jevi ulici 11-111 se zamenja s stanovanjem 3—4 sob v mestu. 330 t~ S5SŠI Čisto nove bele hlače in par čevljev št. 44 se proda. Vpraša se: Vrazova ul. 6, priti., levo. Kova lekarna v Mariboru I Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem na Glavnem trgu št. 20 v Mayer- (§§£ jevi hiši odprl ' wgc lekarno „Pri sv. Arehu“ M in jo obilno založil z vsemi zdravili in zdra- ((8$ vilnimi potrebščinami. »3 Mr. Ph. Ivan Vidmar 3*28 10—1 * lekarnar. ||X Raznašalci časopisov Invaildi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravnJžtvu ..Mariborskega delavca". Zavod za striženje in zaklepanje v prevzame ppeko sSrsSonJa v rriosJ«, «0 k«Josi*<|p fSb, kakur tudi spirsmSian^e 2®So3fni5klh vdb Pojasnila v pisarni iPristanifična ulic« % Pozor! ..Mariborski delavec** je edini slovenski dnevnik na Štajerskem! ..Mariborski delavec** Usgr je najcenejši drevnik v Jugoslaviji S Pozori En četrt vina spijete na mesec manj, pa imate svoj lasten dnevnik. Naročite si ga takoj! Širite ga od hiše do hiše!