ClTATELJIl Prosimo, poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Na. 76 — Štev. 7t»
Lisf slovenskih delavcev v Ameriki.
BMfitcrcd u Set—d CUm Matter September 25th. 194« at Um Poti Office it New York. N. J,
Act mt Cmvhi •! lUrtk Srd. 1*7«.
I «
SEA NEKAJ VEC KOT
na dan dobivate. C 'GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM Omana sobot, nedelj in praaikav
ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, FRIDAY, APRIL if, 1942—PETEK, 17. APRILA. 1942
VOLUME L. — LETNIK I*
NEMIRI ZARADI LAVALA
MEDTEM KO SE PIERRE LAVAL PRIPRAVLJA, DA PREVZAME VLADO V VICHYJTJ Z MINISTRI, KI SI JIH BO SAM IZBRAL, JE PRIŠLO DO VELI KIH IZGREDOV V RAZNIH KRAJIH ZASEDENE FRANCIJE. — V Parizu je prišlo do dveh velikih de
monstracij, malo prej predno se je Laval odpeljal iz Pa riza v Vichy. 0 demonstracijah poročajo tudi iz dveh drugih industrijskih mest na severu Francije.
Vlak, ki je vozil nemške vojake na dopust, je bil iztirjen in ubitih je bilo baje 40 vojakov.
Ko je imel Laval koiifeJrenoo z maršalom Petaiiiom in admiralom Darlamom, je bila v bližini telesna straža, okoli poslopja pa močain policijski kordon. Admiral Darlan se je moral Lavalu umakniti kot ministrski podpredse* l1-nlk, pa 1k> najbrže imenovan za "admirala Francije", kar pomeni toliko kot ma rša L
Poročila o izgreda h so prišla v Vichy v času, ko je bil Laval na potu na drugo konferenco s Peta in om in Darlanom ob 3.2o popoldne v Sevigne Pavilion.
Laval 1xj že mogoče nocoj na/na nil imena svojih ministrov ter bo tufl'i razložil svojo politiko na eni strani do Združenih držav, na drugi strani pa do Nemčije.
Ko je Laval v spremstvu Fernanda de Brinona, zastopnika francoske vlaUe v Parizu, prišel v Vichv, je takoj šel k PetaflLFU, da se ž njim dogovori glede prevzet ja mesta mirni srtrskega predsednika ter vnamjega in notranjega ministra.
Laval je včeraj tudi imel konference z Oeorgesom Bonnet toni, bivšim poslanikom v Washington u in vna-lijim mwiistroni. Ana tole Ur Monzie. bivšim finančnim ministrom. Marcelom Deatom, ki se zavzema zia sodelovanje z Nemčijo in «tr..Alexisoin Carrel oni, vpokojenim članom Roekefellerjeve ustanove.
Poli ti čni i krogi domnevajo, da bo za delavskega ministra imenovan Adrhrn Marquet, atrpein v Bordeaux u.
kj^e --	- -	-i- ,
ALI BO ADMIRAL D. LEAHY ODPOKLICAN? — V
Washingtonu se bo danes odločilo, ako bo poslanik admiral William D. Leahy odpoklican, ali pa bo ostal še v Vichy ju. Predsednik Roosevelt je za danes odpovedal svojo redno časnikarsko konfeemeo in najbrže zaradi položaja v Vichy ju. Toda predsednikov tajnik Stephen T. Early bo ob 10.30 dopoldne časnikarjem izročil pismeno izjavo.
Državna poIJtajnik Sumner Welles je na svoji časni-
Zračni napadi na severno Francijo
; Včeraj so Angleži napadli razne kraje v severni Franciji z največjo zračno armado, v kateri je bilo nad 400 aeropla-nov vseh vrst. Zadnjih pet dni že angleški aeroplani dan in noč bombardirajo nemške vojaške naprave v Franciji. Bombardirani so bili veliki industrijski kraji v Poruhr-ju, kakor tudi pristanišča Havre, St. Nazaire, Cherbourg in Dunquerque.
A MEHIKANCI SE ČE BORE NA FILIPINIH
Kot naznanja vojni department v Waslmigtonu, se |x>sa-,
i nežne Skupine ameriškh in fi- Kakorliitro se je vreme ne-lipktekib vojakov zlasti po go- kohk(> »zlKjlj^alo, so Angleži ulovih še vedno bojujejo z ja.|l»živeli z zračno ofenzivo, kar ponei, da jih prisilijo držati na'^einceni ai P™'«* Pogodu, ker Filipinih kar največ svojega' Potrebujejo vso zračno silo v vojaštva. N'ojni department na-! R'l^iji. Angleži pa s svojimi y.uuuja, da so ameriški in fili-jvelikimi zračnimi napadi hoče-pitnski vojaki z uspehom na-; Ne*»ee prisiliti, da Lz Rusije padli 1h)1 j slabe j«i tonske po- j in Sredozemlja odpokličejo svo-stojanke v severnem delu Lu-'j® aeroplane, zona.	! Angleži so svojo zračno >ilo
•Japonsko vojno sodišče naM«ko zelo povečali, da morejo Filipinih je obsodilo na smrt j napadati noč in dan z ozironi vo<** Filipineev zaradi " tolovaj- na dosedanje izgube Ln l>odo še stva". To jjorofčilo je prišlo v) vedno v premoei> medtem ko so španskem jeziku po radio vi Nemcem pričele zmanjkovati San Francisco.	{zračne rezerve. Te napade bo-
.laponske oblasti z ozirom na to izjavljajo:
"Oblasti japonske ekspedi-eijskf armade, ki skušajo povečati prosperiiteto in blagostanje Filipincev. niti najmanj ne omahujejo kar najstrožje kaznovati vse one, ki kalijo mir in reci."
Gen. George C. Marshal?
Chtet oJ st*it, United States Army
Načelnik ameriškega generalnega štaba, ki se sedaj mudi v
A ngliji.
Smrtne obsodbe v Parizu
Izmed l27 1 'komunistov" je vojaško sodišče v Parizu o*bso-dilo>2o_oseb na smrt, ker so izdelovali bombe, s'krivati" orožje m napadali nemške vojake. Nek 1 o-letni deček je bil obso-jen na 10 let ječe, nek drugi pa je dobil 3 let zaj>ora.
do mogH Angleži nadaljevati
sauio tedaj, ako 'bodo dobivali dovolj aeroplanov iz Združenih
držav.
Ravno pred enim letom, ponori 16. aprila so Nemci strahovito napadli London. In tudi sinoči so nemški aeroplani napadli neko mesto v severni Angliji. I'bit ih je bilo 12 ljudi, med njimi tudi eno dekle, čije truplo je bilo najdeno pri "poročni potka", ker se je nameravala poročiti z nekim letalcem. Ubita sta bila tudi njen oče in njena 23 let stara sestra. Njena mati in 19 let stari brat pa sta v bolnišnici.
JAPONCI PRIŠLI NA PANAY
Včeraj so Japonci izkrcali močno armado na filipinskem otoku Panav, ki prideluje mnogo sladkorja. Vojni department naznanja, tla so se Japonci izkrcali z 8 transportnih parni-kuv pod zaščito bojnih laaij in .aeroplanov.
Na otoku se nahaja nekaj a-mcričtkih vojakov, ki so bili,
Kovražnikom", toda več poročilo ne pove,
Panav leži. severno od Cehu, >
kjer se je v petek izkrcalo 12 tisoč Japoncev. Panav je eden najbogatejših Filipinskih otokov in med njim in Cebu se nahaja še drugi otok, ki prideluje sladkor, namreč Negros.
S Oorregidora pa šo ameriški topovi obstreljevali japon-s(ke vojaške oddelke in skupino
kot pravi poročilo, *'v stiku s Irt&ov na Bataanu. Ravno ta-
ko so obstreljevali sovražne
baterije v Cavite iin je mnogo japonskih baten j umolknilo.
Rusi odbili trideset protinapadov
Poročila z ruske fronte naznanjajo, da so včeraj Rusi odbili 30 zelo močnih nemških karski konferenci povedal, da so ameriški konzuli v Fran- protinapadov na osrednji fronti in prodirajo dalje po kopnečih sneženih poljanah, ki so
' pokrite z mrtvimi Nemci. Na dolgi fronti se bijejo krvavi boji in navzlic močnim ojače-njem Nemci Rusov ne morejo vstaviti. O tej veliki bitki praviio Rusi "prva večja bitka letošnje pomladi."
ciji ponovno opozorili ameriške državljane, da odp<*tnjejo iz Francije.
Po mnenju ameriških diplomatov bo Laval v prvi vrsti napravil nasl^lnje:
1. Skušal se bo zopet z oboroženo silo polastiti francoskih posesti, ki so sedaj pod upravo generala de Gaullea, voditelja svobodne Francije.
2. Storil bo vse, da prisili francoski narod, da prispeva Nemčiji k zmagi.
DVOMLJIVA VLOGA FRANCIJE.—Iz diplomatskih virov se je izvedelo, da Francozi veliko pristanišče Džibuti v Somaliji, zelo utrjujejo in more biti vsak čas izročeno Japonski kot zelo močna trdnjava.
To poročilo je prišlo v času, ko je Pierre Laval zopet prišel na krmilo vlade v Viehyju in je Francijo m-attoio pri]>eljal v najtemnejše sodelovanje z Berlinom.
Džibuti se nahaja na zelo važni strateški točki ob Adenskem zalivu blizu vhoda v Rdeče morje. Francoske oblasti so mobilizirale vse domače prebivalstvo, 'da dela na utrdbah, Evropejci pa so bili preseljeni na Madagaskar.
Diplomatski krogi zatrjujejo, da je vlada v Vicbyju pristala na Hitlerjevo zahtevo, da iz Džibutsi:a napravi drugi Tdbriik ali Sevastopol.
Utrjevanje Džibutija pa je tem večje važnosti, ker je pred nekaj dnevi angleški ministrski predalnik Wimston Churchill v poslaniki zibornici naznanil, da se v Bengalskem zalivu, ki je del IrtJSjskega oceana, nahaja zelo močno jatpom.-ako vojno brodovje. In to brodovje more »napasti najbolj oddaljene zavezniške kraje v Indijskem oeea-liu. In pri tem se bdlo Japonci s jjoselnvo poželjivo^jo ozirali na Džibuti. In prav nič čuttnejra ne bo, ako se ll>o nekega dne tzved-elo, dii so Japonci pati šli v Džiibuti. od koder jih nobena sila ne bo mogla pregnati. Iz lttiališfia pri Džibutija bHlo mo^li Japom-i in njih zavetniki iz zraka napadati zavezniške kraje in vojaške ]io4ojairke ua Bližnjim vzhodu in v Sredozemlju.
Rusi; poročajo o bojih v predmestju nekega velikega mesta" v okolici Briauska, toda Rusi pravijo, da to ni Bri-ansk, ki ima 4(K»,(MH) prebivalcev.
Si nočno poročilo iz Moskve pravi, da jt> bilo zadnja dva dni pri Leningradu nbitih 2(XKJ Nemcev. V torek je bilo izstreljenih nemških aeroplanov, v sredo pa 32; Rusi, pa so v srwlo izguihiii "> aeroplanov.
Ruska časnikarska agentura Tafs pravi, da mi Nejnci v M meseci 11 izgiiibili :>4,tH)0 do tisoč letalcev, ki so se rzvežba-li že pred vojno. V juniju, juli-
Plaz porušil mesto
Kot pravi poročilo iz Vi<4iy- Uiti v lari, biv»i prestolici Molja, je gorski plaz poru&Ll 300 ldavije, ki pripada Rumunski. mrzli vodi.
"Vojaki koralkajo j>o poplavljenih poljanah," jiLše nek list. ''Njihove imiforme so umazane (hI blata m so ntokn do kože. to je presledek meti zimo in pomladjo, kar Rusi imenujejo "razputioa." In to je velika ovira za vojaške operacije."
List "Rdeča zvezda" poroča. da je IrLlo na ruski fronti ubitih 19,000 Italjanov.
Najbolj so trpele divizije Torino, Pasirbio in Celero. X a fronto so pdišle že lansko leto, da so ojačile armado generala Paula Ludwiga von Kleista, ki je prodirala proti Rostov, po-ju in avgustu so Neon i i-zgubi- K!iej,. pa je umaknila za reft 7200 aeroplanov in 20,000 le- jko	Vendar pa je bila ita-taleev; v septembru, oktobru [ijanska armada jkx! poveljih novembru so izgu)l>ili -"»."KK) do utvom generala (liovannija 5700 aeroplanov in 12,000 do kfesse-a večinoma zaposlena v 15,0(X) letalcev, (ki decembra |(iruiri črti froute. Sedaj je ta pa skozi marec pa so Rusi v ^ jtaljaivska armada v Donei^o-zraku dosegli premoč in nem- |vem jn v Kijevu in voske izgiri>e so <bide -Še mnogo j j^j KO z0]0 zaposleni pri izme-veeje.
\'o,jaški opazovalci }>ravijo,
da Nenu'i najl>rže do 1."». maja ne bodo pričeli svoje sponila-dne ofenzive, ker hočejo |Kx*a-kati, da se zemlja nekoliko o-siusi. Poročilo iz Stockholma Y>a celo pravi, da nemško časopisje piše, da se ofenziva ne 'bo pričela pred junijem ter poživlja
Bombniki rešili 34 ljudi z Bataana
S svojega |K>Ieta na Filipine se je izmeti 13 aeroplanov vrnilo 12 aeroplanov, ki so pripeljali s seil>oj HI mož bombnika, ki ga je na tleh zadela japonska bomba, in 34 častnikov, vojakov i ti eivilstov z Bataana. Corregidorja in nekaterih otokov. Med rešenimi so večinoma letalci, ki so bili na ameriških aeroplanih, dokler niso 'bili vsi uničeni.
V dveh dneh, ko so bombniki letali nad Filipini, so vrgli 110 ton l>oinb na otoke Luzon, Četrt^ in Mindanao.
ZA VOJNI SKLAD ZA UNITED SERVICE ORGANIZATION (USO)
J n javi denarja in prodaji žive-
Princ Umberto poveljnik armade v južni Italiii
Porotiilo iz Berlina nazna-iljiU da jt italjaiTs'ki prestolo-naslednik princ Umberto pre-Vtzel poveljsrtvo nad italjansko
Prvi ameriški uradnik zamenjan
Včeraj je z clipper jem Pan-American Airway® dospel v New York bivši ameriški voja-
Včeraj je bil v Hotel Roosevelt v New Yorku sestanek lastnikov in urednikov tu je jezičnih listov in sklenjeno je bilo, da vsi Ksti prično veliko kampanjo za sklad za United Service Organization (USO).
Na tem sestanku je nastopilo več govornikov in med njimi predsednik USO. Henry C. Bronie, James M. Cecil, predsednik Committe ol' I^rblic Information in Nathan H. Seid-man, predsednik Inter-Ttaeial Press of America.
Po skupnem sklepu je bilo določeno, da se prične kampanja za sklad 32 miljouov dolarjev za USO. klube in razvedrilo ameriških vojakov 11. diiaja in bo zaključena 4. julija.
Seidenian je v svojem govoru dokazoval, da morejo v tujih jezikih pisaui listi mnogo jxnnagati k večjemu uspehu USO. ter izjavil, da inozemci trdno stoje c*b strani predsednika Roosevelta in so vsak čas pripravljeni bojevati se pod zastavo Stri*, a Sama.
Osiški diplomati odhajajo
Na ameriškem parniku Acadia se je iz Callao v Peru od-peljjalo več sto nemškiih, ita-
ljauskih in japonskih diplomatov in njihovih uružin in civil-niii |KKlanikov osiiških držav v New Orleans, La., jer bodo čakali, da se bodo odpeljali v svojo domovino.
Na krovu Aeadije je 105 osi-ških diplomatskih in konzularnih uradnikov, 177 nemških in !> italjanskih državljanov z družinami ter JO družin odličnih japonskih trgovcev.
Quisling izpustil škofa
Stockholm ski list "Tiduin-gen" poroča, da je bil iz nemškega koncentracijskega tabora izpuščen škof FiVyind Berggrav iz Oslo. ki je c^benem poglavar norveške protestantske cerkve. Skotf Berggrav je bil poslan v koncentracijsko taiborišče na otlrediba VhSkuna Quislinga, !ker na njegovo zahtevo ni hotel nagovoriti drugiih škofov in duhovnikov, da 'bi zopet prevzeli svoja mesta.
JAPONSKA OFENZIVA V BURMI
Japonci so nenadoma pričeli----
ški ataše j v Bukarešti, kjer je j veliko ofenzivo v vzhodni Bur-bii zadnja tri leta, polkovnik ni» v očitnem tiamenu odrezati
narodf da nekoliko potrpi. Da-j armado v južni Italiji isn na _ lje pravi časopisje, da se nem- (Siciliji ter je v svojem prvem
ške armade v Rusiji bojujejo dnevnem povelju izrazil pre-v "blaitu brez dna" in v ledeno {pričanje, da bo njegova anna
John Paul Rata v, ki je tekom sedanje vojne izmenjan za neke^ rumun-'kega uradnika.
Ratay je bil takoj postavljen pod varstvo, ko je Riummska Združenim državam napovedala vojno. Slednjič pa je bil za-aneiijeu za nekega romunskega uradnika v Zdrnženili državah
'da odbila vsak sovražni napad, ter je dospel v Ameriko.
Kitajce od Burme in Indije iu ravno v času, ko se Angleži in Kitajci trdovratno branijo, da Japom-em čimdafje zavlečejo osvojitev petrolejskih ]K>lja v osrednji Burmi.
< >fenzivo so pričeli ob reki Halween o3> severnem Thailan-uu, kjer so si Japonci in Kitaj-
pre-rezati Maudalay-Lashio železnico, ki .je zadnja zveza s staro Burma cesto.
Poročilo iz Ihin'kinga pravi, da so Japonci to ofenzivo pričeli 200 milj dalje proti severu od prayega bojišča v Burmi, kjer pošiljajo Angleži svoje zadnje rezerve v boj pri reki Irrawandv in kjer se Kitaj-
ei več tednov stali nasproti. Pr, ci počasi umikajo ob Sitlangu vi cilj te ofenzive je najbrže proti Ma|dalayn.
CITATELJI IN CITALJICE! VAŠEMU SLOVENSKEM USTU LAHKO PONUDIT E PRIJATELJSKO ROKO V POMOČ S TEM, DA IMA TE VEDNO VNAPREJ PLAČANO NAROČNINO.
*
"GLAS NARODA" — New York
FRIDAY, APRIL 17, 1942
V8TAN0VLJEN LETA 1812
-GLAS NARODA
99
^	t < ^ 'T i i7 i i
Pismo iz New Yorka
PKOPLJU
(A Oorpormtioa). J. Zapaha. 8*c. — Place of bavin«« of the of above officers: 21« WB8T 18th BTRBT, .mDW YORK, N. X.
49 th Year
"•laa IVaroda" !■ leaned erery daj except Saturday*, Snndaya and Holiday* Yearly M,-. AdTertleenent on
Ba eelo leto vetja Ust m Ameriko la Kanado $6.—: mm pet leta IB.— ; ■a fletrt lets 11.50 Z» New York aa'celo leto 97.— ; aa pol leta H H. m lnoaenuKvo an eelo leto «7.—; an pol leta 93.00.
"Wna Haroda" labaja Tanki dan taraemil aobot, nedrij In praanlkor.
*flLAI NABODA." 919 WEST
19th STKIST, NEW CHelaen 9—ISO
YORK. M. X.
TUJEJEZIČNI LISTI
Zadhije case so nekateri goreča kaugresniki tako v Washingtonu, Ikotf v legislaturali nekaterih držav pričeli •delovati lia to, da bi (bili časopisi, pisani v tujih jezikih, če že ne zatrtii, pa saj zelo omejeni. Nekateri tozadevni predlogi t$o bili že stavljeni in med njimi tudi predlog, da bi vsak list vse svoje članke in poročila v angleški prestavi prdlBožil cenzuri.
To bi za vsak List nastalo velikansko delo, ki ga noben listfne bi zmagal.
In včeraj je od Associated Press prišlo iz Washing-tona poročilo, da vlada že razmišlja o vprašanju, da postavi razne omejitve tuje jezičnim listom.
Kot pravi Associated Press, je v Ameriki 1600 časopisov in magazinov, ki izhajajo v tujih jezikih in 400 jih je, ki so pisani v jeziku treh sovražnih narodov, to je v nemščini, italjanščini in japonščini.
Nekateri vojaški krogi naravnosti' aaitatevajo, da so .-ploh vstavljeni vsi listi, pisani v jeziku sovražnih naro dov, drugim pa naj se naložijo nekatere omejitve. To svojo zahtevo podpirajo s trditvijo, *l!a je mnogo dela z prestavo vsebine takih listov.
Vendar pa kaka drastična odre;iba v tem oziru nikakor iii na mestttu, kajti tuje jezični listi opravljajo zelo važno službo, ker vridlržujejo zvezo med vlado ki nedržavljani, katerim pojasnjujejo razne vladne ukrepe glede tujcev, o registraciji, o identifikacijskih iakaznicali itd.
Poleg tega pa je nekaj listov, ki so pisani v jeziku sovražnih držav, to je v nemščini, italjanščimi in japonščini, ki ravno tako odločno zagovarjajo (demokracijo kot ameriški listi in celo ostro in (tudi odkritosrčno obsojajo delovanje vlade svojega naroda. In znano je tiidK, da izhaja v Ameriki mnogo angleških listov, ki so nasprotni vladnij 7>olitiki in so celo naklonjeni nacizmu hi fašizmu.
Tu ni vprašanje, v kakem jeziku je pisan kak list, temveč kaj piše vtem jeziku, četudi je tnj.
SLOVANSKI KONGRES
V	Združenih državah živi okoli 15,000.000 Slovanov, ki niso niidJai- imeli kake skupne organizacije in sploh niso Ibili med seboj v tesnejših zvezah. Sedaj pa je vojnia nas zdramila in nas opozarja ti a nujno potrebo, da se zbližamo in si za bodočnost1 začrtamo pot, po kateri bomo korakali proti skupnemu cilju.
V	ta namen je bil sklican v Detroitu, Mich., Ameri-ško-slovanski kongres, ki se bo pričel v soboto <hie 25. aprila in bo zboroval Id'va dni. In sicer bo zboroval v The Book Cadillac hotelu.
-Prvja seja se prične 25. aprila ob 9 dopoldne, naslednji dan 26. aprila pa bo javna demonstracija.
Ta kongres bo v znamenji i slovanske vzajemnosti. — Ameriški Slovani morajo pokazati, IJa stoje trdno ob strani ameriške vlade v njeni borbi proti nacizmu in fašizmu, s : em bomoojačili ves ameriški narod, ki nudi našim bra-t^jn pomoč v njihovi borbi proti hitlerizmu.
Za ta kongres naj bi se zanimale tudi naše slovenske organizacije, kakor tudi posamezna društva, in naj pošljejo svoje (dlelegate.
Kongresu pa želimo, da bi iiner popoln uspeli in naj izdela in sestavi svoje zaključke v ameriškem demokratskem duhu.
ske ne bodo vzete v mornariško službo na ladjah, temveč bodo delale po pisarnah, v kuhinjah in pri drugih delili, tki jih sedaj opravljajo moški.
ŽENSKE BODO POKLICANE V ARMADO
Vojni department v Wasli-in.trtonu namerava v bližnji bodočnosti poklicati v vojaško slifžbo tiKji ženske in sicer:
l. kot radio inžimrji in tehniki pri Army Signal Corps.
za delo v uradu mornariškega deparfcmenta ter tudi za delo v kuhinji v Women's Naval Corps.
3. za razna dela pri armadi v Women's Army Auxiliary
Corpt..
Ko bodo žene in dekleta prevzela ta dela, 'bo na tisoče vojakov moglo oditi na bojišče, kot je rekel predsednik Roosevelt.
Še ta mesec se bo odpravila na pot naborna komisija, ki bo nabirala zmožna dekleta za signalni z4bor.
Naznanjeno. je 'bilo, da žen-
Nemška podmornica potopljena
V Rio de Janeiro v Braziliji je prišlo poročilo o dvoboju med obroženian norveškim paril ikoni "m nemško podmornico in poročilo pravi, da je bila podmornica potopljena.
se je vršil v bližini brazilske o*bali, kjer preži na trgovske parni ke več osLakih podmornic, ki ovirajo pomorski promet med Severno in Južno Ameriko.
Aprii 10, 1942.
Koncem marca se je vračal dkozi New York v Evropo predsednik poljske vfade v izgnanstvu, general .Sikorski. Znano je, da se je uinctnl nekaj časa y AVaahingtonu, kamor ga je biLa prignala skrb za bodoče meje njegove domovine. Tu v New Yorku so mu priredili odhodni-eo in so seveda skušala izvleči iz njega kolikor mogoče veliko izjav. Verno so poslušali vsako njegovo besedo ne samo njegovi lastni ljudje, ameriški Poljaki, ampak tudi repo rte rji raznih ameriških, časopisov.
Dvoje njegovih izjav so zelo hlastno zabeležili. Prva je ta, da se je .Sikorski izrazil brez vsakega- pridržka za sodelovanje z Rusijo v vojni zopeh Hitlerja. V tej reči ni skušal delati razločka med Rusijo in Sovje-ti, med rusko vojsko in boljše-viikL Brezpogojno pomoč Rusiji v tej ogromni borbi!
Druga izjava se je tikala povoda, radi katerega je bil prišel v Ameriko in se mudil v Washing*onu. To je skrb za bodoče meje nove Poljske. Kakor znano, se Stalin ni hotel nič jasno izraziti glede tega vprašanja, ko je sklepal v Moskvi pakt s Poljsko. Zato je Sikorski hitel v Washington . . .
Človek bi mislil, da je hotel pikorski priddbiti Roosevelt a za to, da bo že vnaprej pristal na poljske meje, kakor si jih predstavlja iSikorski, ali celo obljubil kafe priti«k na Stalina v tem pogledu. Pa ni bilo tako. Sikorski je od Roosevelta skušal samo e no izposlovati. In to je izjava, da se nobene meje ne bodo delale — na papirju, seveda—dokler traja vojna. Nobene izjave naj se ne podajajo v teh rečeh, vse naj počaka do konca.
Na videz prav majhna zahteva, toda ko je Sikorski dajal v New Yorku na svoji odhodnici izjave, je z zadovoljstvom poudaril, da je svoj namen popolnoma dosegel. Pohvalil se je, da ima od Roosevelta zagotovilo, da se ameriška vlada ne bo spuščala v naprej v te reči. Vprašanje mej ostane odprto in se bo uredilo šele na mirovnih posvetovanjih.
Sikorski je bil torej s to izjavo močno zadovoljen. Slovenski človek, ki je slišal in videl to zadovofjnost Sikorskega, je pa imel pri tem svoje misli. Saj je moral imeti še prav živo v spominu shode naših Primorcev v Clevelandu nekoliko pred VeKko nočjo in sploh vse tisto, kar med nami pove močna beseda: Zedinjena Slovenija! Za Jugoslavijo se kar nič ne bojimo po 'končani vojni, ker se zanašamo na obljube Amerike in Anglije, pa še Rusijo prištevamo tema dvema. Skrbi nas Slovenija. !boli nas Primorje, mori nas Korotan . . . Naše slovenske meje bi radi imeS čimprej zagotovljene. Naj bi že vendar stalo črno na ibelem na uradnih papirjih, da fco ozemlje dobimo nazaj! Naj bi že vendar dal kak Roosevelt izjavo, da nam ni treba imeti skrbi!
In ker te in take izjave ne dočakamo, postajamo nestrpni. Iščemo krivcev in skušamo dognati, zakaj ta'ke izjave še ni. In ker vemo, da imamo v Ameriki in na Angleškem uradne zastopnike Jugoslavije in Slovenije posebej, ki nam še niso izposlovali take izjave, tako zaželene in odrešilne, se enenra aR' drugemu zdi, da je vsaj del krivde na njihovih ramah. Pa se pojavi jo besede na tistih tega ali onega, pa zajde-jo celo v kako časopisno obravnavanje, češ, da jugoslovanska vlada ne stori svoje dolžnosti. Celo tdko daleč gredo očitki, da pade beseda: Ta in ta je letel iz vlade, ker je skušal doseči priznanje našiii zahtev.
Sikorski in njegovo potovanje v Washington, bolje rečeno, namen njegovega potovanja v Washington, nam mora biti povod, da se nekoliko u-sitaviuio in stvar trezno premislimo. Roosevelt in drugi taki odločilni činitelji ne (bodo ravnali drugače z ostalimi predstavnika evropskih narodov," kalkor ravnajo s Sikor-skini. Njim se očividno zdi, da
JERRY KOPRIVŠEK to nje*«* j
orkester m plottah t Terezlnka Polka -Na planiocab—valček Štv. M 579 In DUQUESNE UNIVERSITY TAMBURICA — itv. M 571 Za t oz. cenik in cene plogč aa obrnite na: JOHN MARSICH Inc. I«3 West 42nd Street, New \'orU
DELOVANJE JUGOSLOV. CETNIKOV.
(JIG) — Poroča se, da e»o močni četniški oddelki obkolili vsa večja mesta v Bosni. Vse
so že v veliki meri ustregli^ Če J železnice proge v teh predelih obljubijo to, kar so obljubiliMponišene. V obkoljenih me-Sikorskemu: Dotočevanje mej
naj ostane do konca vojne!
Po mojem mnenju je ta dogodek s Sikorskim nam lahko vs-aj v delno tolažbo, deloma tudi v pouk.
Tolažba je talka: Ce je »Sikorski izposlovai Rooseveltovo izjavo glede Poljske, bo to načelo držalo tudi za druge. Recimo naravnost,—držalo l>o tudi za grofa Sforzo. To se pravi, da tudi ta mož ne bo mogel vnaprej iztisniti iz Roosevelta izjave, da bo Italija imela po vojni take in take meje. To je za nas Slovence vsaj delna tolažba in upanja nam ni treba izgubiti.
Na drugi strani je pa to nam v pouk in mora biti. Pouk je pa ta, da spoznamo svoje po-greške, če smo preveč nepoča-kani in stopamo pred zastopnike Jugoslavije s prevelikimi zahtevami. Sikorskega zgledj vražnika. pove dovolj glasno, da zalite-' vanio nekaj takega, kar je naravnost nemogoče pred koncem vojne, v
S tem nočem reči, da so shodi in resolucije naših Primorcev in Korošcev tudi pogreše-na .^tvar. Nikakor! Naši Primorci in Korošci so večinoma ameriški državljani. Kot taki una jo več pravice, da nekaj zahtevajo od Roosevelta, nego je imajo zastopniki Jugoslavije v danih razmerah. Amerik&nci lahko zborujejo in pošiljajo resolucije na vse strani, pa kak Storža ne l>o nastopil zoper njihove zahteve, ne bo jim javno nasprotoval. In to je že nekaj. Ce bi se pa oglasil kak ne-državfjan, amerwki- gost, zastopnik prekmorsrke dežele, in tako glasno in šumno zahteval odločitev glede bodočih mej, se bo Sforza oglasil in napravil zmedo.	~
Tudi Roosevelt seveda ne bo svojega stališča s preme nil. Vendar bodo ostale resolucije v njegovih predalih in ob koncu vojne se bo lahko jugoslovanska vlada nanje sklicevala, in z njo se bomo laliko spet mi nanje sklicevali.
Se najbolj potrebno se mi pa zdi, da se tald shodi in celokupno gibanje za povrnitev izgubljenih krajev vrši za to, in to že sedaj, da bomo sploh prebujeni takrat, ko bo treba imeti na široko odprte oči. Ce se ne bomo zdaj prebudili in razgibali, zadnji hip se tudi ne bomo.
Vprašanje je delikatno in je treba ž njim tudi delikaitno ravnati.
X ar d žic.
KUPUJTE
Peter Zgaga
------ft" — 11 '"'"»V
PISMO IZ BOLKlftNICE
II.
J^tili so močne nemške in itali janske posadke in med njimi ter četniki divjajo ostri boji.
iPred nekaj dnevi ko ?e Nemci hoteli prebiti iz Prijedora in pridružiti močnejšim ed'oicam četniki so jih napadli in pobili nad 200 nemških častnikov in vojakjOv. .
Tz Berlina poročajo, iia so v>tašk' oddelki v boju proti četnikoin v gorah vhodne Slavonija ranili 60 četniko\ in jih 32 ujeli. Nemška radijska postaja tudi da vest posnema iz uradnega poročila iz Zagreba.
Iz Carigrada poročajo, da ju golovanfcki četni ški oddelki pripravljalo skupno akcijc pro ti nemški zasedni vojski in proti Nedičevim četam. Njihovi oddelki dobiva;'o stalno pon.oč v hrani in v «itrervu. V planinah so si zgradili utrdbe, zlasti v Bosni !n Hercegovini, odkoder direktno napadajo
so-
Pri pripravah ?a pcnidatlan-ske opc-racije, četniki pocveča
'jo gkn^io pažnjo uni« vanju'doma, predvsem zato, 1 sovražnikove vojske in glavnih	^ okolici
Težavna izbira
V kater i bolnišnici naj iščem pomoči? Sklep je bil storjen, itoda odločitev je bila težka, v New Yorku ni bližnji okolici jd bolnišnic na izbiro.
Pojavljali so se prijatelji z vsakovrstnimi predlogi.
—	Tja pojdi, kjer je.najmo-dernejši zavod. Ob vsaki postelji je radio-aparat, tla so zla-kirana—samo pozvoniti ti je treba, pa pritečejo -bolničarke in zdravniki.
Znani častilec nežnega spola mi je svetoval bolnišnico, kjer strežejo samo mlade bolničarke, in med njimi je več kot polovica naravnih rdečelask.
Nekdo me je skušal ujeti na povsem svojevrsten način.
—	Ce bi bil jaz namesto tebe, bi nikamor drugam ne hodil kot v C. bolnišnico. Tam imajo bolniki vsako nedeljo pečeno kokoš. Samo pomisli—
vsako nedeljo pečeno kokoš!
Ker so mL vsakdanji radio-programi naravnost zoperm, ker sem z ženskami že zdavnaj omlatil, in ker me že nad 1 o let sleherno zimo redno oskrbuje z najokusnejšo perutnino moj svak Mirko Pakiž z Willarda, Wis., sem te nasvete zavrnil in se odločil za precej staro, majhno bolnišnico v bližini mojega ker slovi
PO
železniških prog.	u ^ ^Ttnem kirurgu, kateiX
Cetn.ki «o občutno i*xkodo-jmll poveril svojo usodo, vali železniške proge: Mlade
n ovae—A rangjelovac, Beograd —Niš in Kialjevo—Kragirj.-vac. \'rgli so iz tira nešteto lokomotiv in maioge vlake.
Posebno ostre borbo med četniki ip zasednimi četami, nemfškinri, Nedičevimi in Pa-veličevimi, so se odigrali v predelih okrog Mačvt, lTžica, Cačka, Kraljeva. Kragujevoa. Valjeva, Arilja in ihlanovca.
Čet niki imajo nekatere kraji* V teh predel ill popolnoma pod svojim, nadzorstvom. V zad-njFh dnevih so zopet izbruhnile hude borbe okrog Valjev«, zlasti v okolici Vlajev-kega o-krteožja. Četniki so pozimi zaplenili velike količine hrane in streliva, za kar so izkoristili napade na nemške vojašnice v mnogih srbskih mestih.
Po poročilih se sklepa, da se Mihajlovieeva vojaka veča od dne do dne. V njej je stopilo lrmogo tisoč novih dchrovolj-
oev.
Tz Liondona poročajo, da navzlic Pavelicovemn ukazu, s katerim prepove<luje (Vir. Selji.č-ki ^logi do konca vojne, Seljač-ka SJoga še vedno aktivno deluje. Celo grožnje smrtne kazni ne morejo prisiliti hrvatskega kaneta." da bi sadil žito za
Iz Rima poročajo, da je dne 6. aprila Mtissolini v pnsotno-
Posteljo imam na porču, kjer leživa samo. dva, dasi bi bilo
UNTED STATES SAVINGS BONDS in STAMPS
p?ti generaliieira guvernerja
Dalmacije sprejel prefekte Ko-torja, Splita in Zadra, ki so nvu predali poročilo. Iz porodila je razvidno, da je situacija v Dalmaciji zelo težka in da odpor nadaljuje na* žlic strogim m?ram, ki so jih začele uvajati fašistične oblasti. Mussolini je dal italijanskim oblastnikom navodila za uvedbo novega, strožjega rev/mn
KLOBUČARJI
ifckušeni' na hidravličnem stroju, na moških klobukih, dobe 'delo pri: GOOD VALU K HAT, m AV. 4th STREET, NEW YORK CITY (ox,
Rojake prosimo, k o pošljsjo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, s ko je vam le priročno
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali
(V angleškem jeziku)'
RECEPTI VSEii NARODOV
Stane samo $
2.°°
(|l^Knjiga je trdo vezana in imaF821 strani^ai*"
1 | Recepti so napisani v angleškem jeziku; nonekod pa so i i | ' y tudi v jeziku naroda, ki mu je kHka jed posebno v navadi, r
i ii f Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za#i1 kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izveibati infik »i izpopolniti.	»
< pri ! KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO:
216 West 18th Street : . New York, N. Y.
prostora za štiri bolnike. PorČ ima pet oken, širokih skoro kol stena ter segajočih od stropa do tal. Zraka in sonca mi torej ne manjka; sonca je včasi se preveč. Ker zavese niso oknom prikrojene, pripekajo sončni žarki vsako jasno opoldne dve uri na moje ležteee, kar je sicer mogoče zdravo in koristno, nikakor pa ni prijetno.
S porča je dvoje steklenih vrat v ward, tako da sem z bolniki skoro v neposrednem stiku, navzlic temu pa ločen od njih.
Postrežba je v gotovem pogledu zelo dobra. Posteljno perilo premene vsako jutro; nekaterim nesrečnikom celo štirikrat do petkrat na dan. Vsepovsod snaga in red; mrčesu doslej še nisem opazil.
Kaditi je prepovedano, toda strasten kadilec se presneto malo briga za tako prepoved. Using bolniki ne plačujejo drug drugemu s hvaležno besedo aH z denarjem, pač pa edinole s cigaretami. Po kakšnih ovinkih in stranpoti h dobim cigarete, «e danes ne vem, rečem le, da mi jih nikdar ne manjka.
Edinole nekaj, kar naj bi bilo za vsakega bolnika poglavitnega iKJinena, uii ne prija. To je hrana.
Zavod ima dobro plačanega in izkušenega dietika, ki določa jed izSključno le po vitaminih, nikakor pa ne po okusu. — Zajtrk, kosilo in večerja mora vsebovati toliko in toliko tisoč vitaminov — to je nedvomno njegovo načelo. Kakšnega okusa je čudna mešanica, ga ne briga, samo da so vitamini v nji.
Meni je slovenska mesena klobasa brez pomena, če po česnu ne diši, nikdar pa še nisem do-ganjal, koliko vitaminov je v česnu, če jih je sploh kaj.
Po mojem odkritem umeqju pošten slovenski želodec ne prenese hrane v tem zavodu. To je menda tudi vzrok, da »em se skoro do kosti posušil, in dvomim, če bi kazalec na tehtnici označil s*todvajset funtov od prejšnjega skoro stodevMde-vetdeset funtov težkega dedca. K temu sta seveda tudi precej pripomogla bolezen in nad šti-rimesečno ležanje v postelji.
Prej sem omenil, da bi pošten slovenski želodec tukajšnje hrane ne prenesel. Včasi prinese na krožniiku iK)Ieg krompirja v oblicah tudi košček me-!<a. Med bolniki se vselej vna nie velika debata. Nekateri trdijo, da je roastbeef. dru^i, da je pot roast, steak v omaki, s-prežgano juho polita n.avadna govedina, in kdo ve. kaj še vse.
Že nekajkrat i sem se pošteno nasmolil. S krožnika s;? mi vabljivo pri smeje nekaj zlato-rmenega. — Dunajski zrezek (Wienerschnitzel)—po dolgem presledku vendarle nekaj poštenega'! — pomislim in ugriznem. Pa ni dunajski zrezek, pač pa kot podplat trda s^vi-ta goveja jetra.
Kaj pa, ali. "bi vam mogoče prijal na vodi zakuhan riž, polit z nop ogretimi tomatosi iz kanglet Nerazsekan kuhana špinača brez mleka oziroma smetane, . zabele, česna in popra ? Res dajo poleg košček pre-sladkega paja Ln kakšne kou-sem^irane češplje, pa ni obojega skupaj niti za dober grižljaj.
Kavi bi bilo treba bergelj, ker je tako slabotna, da polita po vnežnobeli rjuhi ne pušča za seboj prav nobenih madežev.
Višek vsega je pa solata, navadna glavnata - solata, prav nagosto potresena z — rozina-
mi ;
(Dalje prihodnjič.)
"GLAS NARODA" — New Terfc
FRIDAY, APRIL 17, 1942
VSTANOVLJEN
leta lata
3 t
Kratka Dnevna Zgodba
FftIUOLLV ŽOLNA
(To i»ovt*>t bi bil moral prav '/a prav »pisati Halts Heinz Kwors., toda je dejal, da ne zna dovolj slovenski. Lahko hku je žal. Slovenci ga jako ljubijo, zlasti dame.
iSlišal s (MU jo in setti jo deloma sam doživet, ke sem se vo-
RAKI
zil iz Zagreba v Ljubljano. Bilo je neki torek popoldne, mra-rilo se je in če se ne motim, je pršilo tudi. Gotovo je pršilo. Kajti »H- spominjam. Ko je hotel dot čni gospod — ne Ifc. H. L., nego oni, ki bom o njtan pripovedoval — na vi-
demlški postaji stopiti v viigon, se je jako trudil, da zapit? svoj dežnik. Ni se mu posrečilo drugače, nego da ga je uprl ob tla in da je rokam priskoči] na pomoč še z nogo. Nato je poknilo in jt bil dežnik zaprt In ne verjamem- da se je
Slovenske Knjige
dal, kakršen je bil. še kdaj od-
<< t . •> . -preti, .
Gospod je rekel: "Hopla!" pognal se je v vagon, odbijalo ga je od ene stene v drago in garje «aine«h) skoči odprta vrata v mej oddelek. Že je sedel na methkent sedežu nasproti jneni in iz košatega obraza so se' mu.smejale ^prijazne oči. O* či.tno je bil hvakežetr naklonjeni usodi, ki ga je preko vseh nevarnosti tako udobno pripeljala ha varnj sedež.
Pokimal mi ji. Na kolenih je drtžai obsežen karton grozdja. Opazil sem, da je bil karton brez dna. zato sem kolikor tjoHkG dvomrl o rVssi ličnost i njegove trditve. Blaten pa je bil od nog do glave. Mogoče msu je bilo prišlo kaj blata tudi notri v usta v votli zob, ves čas je tleskal z jezikom "ev" in "tik" in si prizadeval, da iz zo ha Iztrebi, kar »i spadalo vanj.
{Drugače je bil zelo prijazen. Povedal rrri je, da prihaja na-ravmo-t iz vinske gorice, 445 m nad niorsko gladino.
Višino sem mu verjel — da
tem gu je rs* a noč. Ugibali so, da je šel med Hrvate me-setarit. No, zdaj pa je tukaj." In je zaklicat• 4'Lojze. Lojze!"
"Ok" in "cv". Na pragu mlina da se je pojavil mladi nilinar, zdrarv in krepak dečko. Ko je ugledal gospodo v čolnu, je za spoznanje premaknil klobuk.
h'ljojze. očeta smo našli v vodi!" je vpil kueigazda in je veslal h k-raju. Mrliča -nno bili gorenjo polovico potegnili v ičoln, noge so mu visele vodo.
Iz mojih beležk
lianes se človek že težko kam ozre br<z tt^a, da bi videl povsod nalepljene in naslikane apele za nabavo vojnih bon-dov. Po radiu nas vedno opominjajo o naši patriotični dolžnosti in db vsaki dani priliki in priložnosti se govori ljudstvu, naj se odzove klicu svoje domovine — Amerike. Vladi pa oči vi dno vse to še ne zado-Lojze je prihajal poča*i bli-	obrnila se je na na-
že. roke je držal na hrbtu. Pri- rodnetetne skupine v tej deželi, čakai nas je na bregu, usta je (la -Tlh opozori 'n pridobi za
nabral za pljunek. tod« plju-jiiil ni. Ogledal ai je očeta In inn je polagoma raslo zanima
tiesno sodelovanje z Ameriko v tem kritičnem času. V New Yonku se je po želji
nje za rajnega roditelja. Sklo- državnega zakladniškega de-nil sre je čezenj in molče pri- partmenta organiziral Jugoslo-eel pobirati rake. Držali so se vanski odhor. ki bo skrbel, da rajnika izredno lepi raki, po1«e akcija za nabavo bondov in
trideset centimetrov so merili in več.
fzst oprli so vsi iz čolha — ."ck" in 'cv" — in kučigafcda je rekel: "Lojze, teli rakov menda vendar ne boa nazaj po-
je bil v višjih položajih, ae mul metel v ribnik!" je v istini poznalo. Z monsko1 "Nak!11 je dejal Lojze.41 Pro
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(Finzgari
IDIOT
Spieal F. M. Dostojevski TRI KNJICiB—NAD 600 str.
Krasen roman enega najboljših ruKklh pitatetjer. — Opis mladeniču. ki Je Imvl Ee v najbolj rani mladosti nagueuja k nenormalnostim. Opis Je živahen In ne ntruja kot nekateri drugi romani Dostojevskega.
Cena $2.25
LISTKI
Spisal Ksarar Metko.
(144 strani.)
Cena 70c
MARKO SENJANIN —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 7 5c
MILIJONAR BREZ ' DENARJA
Spinal Phillips Oppeobelm.
<«C strani.)
I>o skrajnosti napet rmanu is modernega žlrUenja. Oppm-beim Je znani angleški roma-uupisec poznan po edem sre-'
tu.
Cena 75c
MOŽJE
Spisal Emerson liurb.
<300 strani.)
Zanimivo delo, ki bo ngajalo vsakemu Mtatclju. Prevod prar niC ne zaostaja za originalom.
Cena $1.50
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Ka«.
(117 strani.)
Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato Je začel pisati krajše Črtice, ki Jlb vsebuje ta zbirka, nato Je pa zaslovel a svojim rumanom — "Gruntom."
Cena 85c
MALENKOSTI
Spisal Ivatr Albreht.
(120 strani.)
Cena 75c
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta naših pisateljev in pravzaprav oče pravilne slo-ven&člne v tem svojm romanu tlvo in zanimivo popisuje £it IjtMiJe na deželi.
cena $1.75
POUČNI SPISI
ANGLEŠKO SIJ)VENSKO BERILO
-(F. J. Krru i — Zvezano
t Vi m $2.—
liodoti državljani naj uarofijo knjižico —
"HOW TO BK< OME A CITIZEN OF THE UNITED STATES"
V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence.
t'ena 35 cenlov
domači živinozdravnik
Spiral Fraujo l>uiar. — tTTS strani. Trda ve«. — Zelo koristna knjiga za vsalrega živinorejca;
ruziiili bolezni in zdravljenje" slike.	Cena $1..»0
(GOVEDOREJA
Spisal R. 1-ejrvart. 145 strani s slikami.	Cena $1.—
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJE
111 strani.	Cena 50 cenlov
MLEKARSTVO Sr lsal Anton reve. S slikami. 108 strani. — Knjiga za mlekarje In formerje v splošnem.
Cena 50 centov
obrtno knjigovodstvo
258 strani, ezana. — Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter železolivarstvo.
Cena $1—
LMNI ČEBELAR Spisal Frank Lakmayer. 1G3 str.
Cena ft.—
ZDRAVILNA ŽEUŠČA G2 strani.	Cena 25 centov
V ROBSTVU
Spisal Ivan Matici*.
(255 strani.)
Ivan MatlčK Jo e<hii tistih redkih naši!) ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisatL
Cena $! .25 ZADNJI VAL
Spisal IVO fcORLi
Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi poda ja telo zanimive podatke o svojih doživljajih v RogaSkl Slatini.
cena $ 1.—
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Audrej Ternovac (Ivan Albreht) Bele noči mali Junak. (DostojevtkU) Filozofska zgodba (Alojz JiraatM)
Na različnih potih (Frane Frisch) Pravica Kladiva (Vladimir Leratik) Verne duše v vleah (Prosper Mi rime) Zapiski iz mrtvega doma (A. M, Dostojevski)
Po 75c zvezek
Belfegor (Artur Bernede) Po strani klobuk (Damir Felgel)
Po $ I zvezek
Veridicua (Pater Kajetan) Sivke (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija MaJerJeva) Pri god be čebelice Maje (Wald«nar Boaselfl)
Pingvinskl otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kael
Po $1.50 zvezek
Zločin in kazen (F. M. Dostojevsklj)
glndino pa je bilo laku, kakor z grozdu'«!. Atorslte crladin^-iiwpnvinogel vorjMi. predobro so mi znani ondotni kran in v«nt, da nininjo v Vidnai in daleč na okrosr ni za .v-ep morji na rarpola^o. n^ njegove vrladint». Tudi ine je omitmilo, ko sva privozila na Zidani niO'St. da me jo	ali ni-
sva ra Jesenicah — na Jc*eni-cali da tfx'iio ugledno dalma-fansko snitro. Tu je napravil zopet 4<ck". Zdi se mi, mož ni Kil všoskozi ofojetkiven. To se mi zdi potrebno pripomniti zaradi pravi Ime ocene nje-eroveira }>ripoive<lovan.ia.
(Od teflra sopotnika sem torej izvedel na vo/.nj' do Lniblja-ne ^ledočo 25jrodbo.
ReJvel je — "ck" — da so stopili opoldne po 4io>ilu iz lii-k«, da si malo prezračijo j^iave. V btižmi da je vola k, ribnik, kiičurazda da j Ji je pokadil v
dal jih bom!"
In jili j^ nabral za }k>1ho čajno.
Potem h* skotil v voln. pljunil v roke in z očetom odrinil od kraja.
"Boj," je dejal kueigazda. "kam-pa, kam?"
"Ok" in "cv" — Je odgovoril Lojze: "Naj ^tar; še lovi rake!" In <;a je na Škornje zopet postavil v vodo."
"Ljubljana! Vsi izstopite!" j<» za k 1 ical sprevod n i k. Sopot-tiik s p je "pv*! in "ck" in "cu-vift" — prajaono poslovil.
Tisti hip sem s t domislil: Karc mu je bil v zobu ostal koše k onili rakov mlinarje-vib--
^nafliJk med nanlt spravi v triki bo vodil naravnost k di^žav-nenrfu departments kateri ■nam bo dal kredit za naše sodelovanje in pa navodila in nasvete za čim nspeŠD^jSe delovanje med nami v teiri pogiodn.
Jufjoslovatrsfk i o<llxKr je razdeljen v tri dele ali sekcije in •sicer: slovensko, hrvatsko in sbr^ko. Naša slovenska sekcija bo priredila s sodelovanjem naših tukajšnjih društev, in skupin -s^iod, ki se bo vršil dne 3. maja t. 1. v Slov. nar. domu v Brooklvnu. Na shodu lx> na-
lPretek(o nedeljo je imelo društvo sv. Jožefa et. 57. KSKJ veselico v Slov. nar. domu, in polog par enodejarik je bilo na programu petje, nastop tambu-rafsefv (mfLajših) in pa kazanje slik iz J-u^oslažvije, odnosno iz Slovenije. Vsa stvar je izpadla v zadovoljstvo občinstva, ki rjo napolnilo dvorano. Minog: smo prišli brezdvoma radi slik, posebno taki, ki smo od Brook-lyna precej oddaljenir no, in slike, ki jili je predvajal Mr. Leo Zakra.isek, so bile intere-nantne in leipe. Med poaetniki je bilo tudi nekaj bratov Srbov in Hrvatov in ti so bili nad ten ti alikami naravnost vrikieeni, pa tudi naši ljudje so vemo sledili vsaki podani sliki in vmes se je čulo tozne o-pom/be: "In zdaj je v*e to razdejano," ali pa: * * Zdaj so naše Twignali txlto<l. zdai gospodarijo in se šopirijo Nemci in Italijani po tej lopati."
VESTI 12 CLEVELAND, OHIO.
Pred drrema tednoma je pri-
♦ sla semkaj na obisk k svojim«
' Y ■!bratoma Igu. Rugeliu in rolnin jih^l ponbniku zra-|Fl.anku p^ iEr?. France«
trom CA linlt 44	ortni«n_ __	. .	m
Kaven, ki ima svoj dom v
Tisto knjigo, ki jo bi radi brali to zimo, naročite še danes!
KNJIGARNA ■
Sftovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
vt*n so peli "Miorje adrijan->ko" in zelenko vina so tudi j mol i s sal»o, ako bi.kateri oma-
tPa jim zbudi pozornost sredi precej globokega ribnika šop rastoče trave, toliko je je bilo, kolikor je velik nuvadoi krožnik. Zaf-udili so >e, kakšen je to tspak. da sredi vude rase trava. .
Tako je pripovedoval pri jaz ni sopotnik, vme> je d S al "cv" in "ck" in včasi um je usyx lo in je naredil tudi "cuvut" Ni kdar še ni«eLtm slišal slavca na lastne ušesa — te sreč.t» dosedaj nisem bil deležen. Pae pa sem bil pr.xi leti čital slavcvvo petje popisano v knjigi .in uasiim. tako nekakšno je c.-ica1 moj sopotnik na svoj votli zob. Bilo k precej lepo. -
'— Bohotni šop trave iznad vodo da je bil zanimal di-užbo . v čolnu: Kurčigaada jili je j vt>«lal tja tik do trave, d?i so jo laliko dosegli. Jo primejo, To vlečejo — ruša »e gibi;<\ še jo vlečejo — vdaja se, dviga Oberoč ^o vlečejo kvišku -- pod travo se prikaij človečka glava, za glavo rame, prvi, ves kmeiski dedec in ima možakar tako težke -Škornje na nogah, de je konci stal v vodi, in je bil stal že toliko časa notri, da ura je trava pognala iz glave. "Cuvut."
Tako *odim, votli zob mojega sopotnika' in pripovedovalca je bil posebno umetnino navrtan. Mislim, da je mrči zgoraj luknjo in ob strani tudi kakor p'ščal ali fijla. kislim: Ako bi si mož nabavil se kake tri take zol>e pa bi z njimi lahko dajal konc°ito.
'"Cuvut" jo naredil in na prej pripovt ic * čudno doiro-dovgcino s ra;iičem v vodi. Ku-člgaz^a da bi", s;- al <1<?d:i s košenino na glavi in je H*;al. "Holaj, to je stari mlinar! Om dan se ga jo bil jrrcvec nnžvh-tal, nakleslil jc babo in sina, skledo s ka-io treščil na tla, po-
BrOM-nsville, Pa, Tukaj je zbolela in se podala v Charity bolnišnico, kjer je umrla. Zapušča žalujočega soproga Pran ka in 6 otrt^k. Doma je bila iz TVebine. občina Mirna, kjer za-pW3Čh brata in se«tro in več drugih sorodnikov. — Truplo je b ilo poslano v Brownsville Pa.
Po kratki bolezni je mnvl v St. Alex i« bolnišnici Leopold Reva; star 44 let. Poleg sestre zapušča tudi brata Josipa in več drugih sorodnikov. Doma jp bil iz vasi VTlpolže pri Goric?. kjer zapušča brata Johna in franka ter sestro, omoženo BenkJict in veliko sorodnikov.
iDbe aprila je umrl Anton Branisel, samski, star 60 let. Dbma je bil vz Cerknice. Zapušča brata Edrrarda, v starem kraju pa sestro Nežo.
— Tukajšnji slovenski dnevnik "Amer. Domovina" je prinesel vest, da je Mrs. Christine Pirnat. soproga Andreja Pima-ta, lovca in godbenika iz E. 6171
* lZdaj pa najpre-idem na nekatere Kts-ari, ki so jih v tt^h časih najbrž nihče rad ne dotika, ali pravijo tako, da v stalnih vodah se rad zarodi raznovrsten mrčes in tudi užitna stalnica ni. to vemo dobro, zato ne škodi, ve se tu in tam podreza stopil predstavnik državnega | v struge naše miselnosti, da zakladniškega urada in j.-a o<l- nam nalivi sedanjega hudourja born?ki naše sekcije. Ob tej ne zau-tavijo bistrega teka na-priliki bodo podane vse potreb- šega, po naravi precej pametne infonnacije in odgovori na nega slovenskega duha. vsa vprašanja jrlede obramb- Izgleda, da se bomo morali
nih bondov. njih vrednot, varnosti itd. Slovenci v New Yor-ku naj si torej zapomnijo in podčrtajo omenjoni. datum, zakaj ni vseeno kako se predstavimo Ameriki, ko stopi pred nas in nas vpraša za sodclova nje. Več bomo o stvari še po ročali, zaenkrat naj to kraLko opozorilo zadostuje.
r—i ,--
V nedeljo 26. aprila vtši Velika priredba novo organizi Ranega kulturnega društva "Četnik'. Na tej koncertni priredbi bo podana tudi nova igra "Če ti lik," katera nam bo predočila borbo resničnih čet-nikoV, ki šse dan«1« upirajo na cizmu in faŠizniu. ki hoče južne Slovane usužnjlti in uničiti kot take. Slovenci imamo radi igro, zato udeležimo se v'le peni številu te koncertne prireditve, posebno še, ker bo šel čisti prebitek V pomoč Mihaj-lovičevim četnikom, ki vsaiko pomoč, ki se jim jo niore nudi ti, nujno potrebujejo. Priredba se bo vršila v Audubon Hall West 166th Street, vogal Broad way in St. Nicholas Avenue, New York City. Pri če tele popoldne ob 4. uri.
iNaš jugoslovanski New York je tako aktiven v prirejanju raznih zabav in kulturnih predstav, da je že težavno vsemu slediti, kaj šele /vsemu prisostvovati, vendar je naša dolžnost da podpremo po moči naše kulturne organizacije s tem, da se
St. ki je nled tukajšnjimi rojaJ^udeležimo njihovih priredb. - ■ - ■	- ~ - Kot je bilo že naznanjeno, bo^
imel pevski zbor "Slovan" svoj koncert v nedeljo 19. aprila, v Slov. .nar. domu v Brooklvnu. Program izgleda zelo mikaven in ga ni zamuditi..	!
(Naši- ,tamlburaši pod vodstvom M/r. Gerjoviča, bodo tudi v bližnji bodočnosti podali koncert v korist Rdečega križa. Datom-a «i nLsem prav zapomnila, ali videli ga borno pač v listih te dni, glavno je, da mislimo na to njih prireditev in si rezerviramo dan njih koncerta za poeet te važne godbene za-barve. Kot pevci in pevke na Kth -aborov, tako tudi naši tam^ buraši vedno radi sodelujejo pri prireditvah drugih skupin. Kdaj so se spomnili tudi Rdečega križa in naša dložnost je, da jim mudimo sodelovauje z udeležitrvijo."
(koncert tannbura»tv je bil ofpu«čen,_rrr--Op. ured.)
ki dobro poznan, v družbi Mr, Eld. Fifidberja, izumila stroj in tkaiknijio, s katero se zakrpa vsako vrstno blago, najsibo iz tkanine ali pletenine in sicer se zakrpa brez šivanja. V paT riiinutali. je luknja na perilu, nogavicah, alr na čemerkoli zakrpana ii\ sicer tako perfektno da se krpa absolutno nič ne pozna. Za iznajdbo se zelo zanimajo. pralnice in čistilnice. Iznajditeljica Mrs. Pirnat je hči poznane Žrbertove družine:
V tem času narodne »t i -tfke potrebuje nasa doniovi na vašo pomoč. Kupujte redno United States Savings Bonds in Stamps.
Slovenci določno izraziti glede jugoslovanskega kralja. Tega naš človek ne l>o rad storil, posebno ne tu v Ameriki, kjer je večrna izmed nas zaprosila in tudi dobila ameriško držav-ljanstnro. Logično torej, ne more nihče od nas zahtevati-, da iV pošljefrnjo brzojav ali rezolu-cijo na primer našemru. predsedniku Roosevelt u. moramo istočasno potcaPtiti s teiu tudi jogoRlovanskega kralja. In vendar so ruir prisile na ulio zadnje čace baš te vrste zahteve, ali recimo kritike, ker zahteva v tem otzirn ne drži, ne za nas.
Očita se nam, da ne uvrščamo v na5e sporede uradne jugoslovanske himme, da bi morali, če razstavimo na primer sliko predsednika Ronsevelta. istočasno inzložiti tudi sliko Petra II. On da predstavlja pred svetom formo jugoslovanske vlade in mi. kot Slovenci, smo dolžni to formo priznati, ali pa se sme smatrati, da smo proti kralju iu proti jugoslovanski vladi, katero sedaj priznaivajo vs? zavezniki brez razlike. Tudi glede naših slovenskih manjšin velja isto, ali naj priznavajo vlado s kraljem na čelu, ali pa naj nosijo fpečat separatistov in naj ne pričakujejo- da bo zanje delala vlada, proti kateri so mogoče izrecno nenaklonjeni.
No, to je že kar ultimatum, takoreko«, toda slovenska pamet je precej trdna, kot sem ze omenila, zato pa bcano tole neljubo zadevo malo pobližje pogledali. Patriotizem včasih zagreši stvari, ki se jih pozneje kesa. ali kjer so besede, jc vča-srh lahko še kaj drugega zraven. Jaz se tudi spominjam, kako je vrela vsa kri v iheip, ko so streljali.fašisti naše fante v hrbet, ko so jih vlačili' po isoklnrtm dvomi zaprte v kletkah liki divje tfveri in ko so preganjali vsa ta dolga leta primorsko ljudstvo medtem, ko je Jugoslavija paktirala z Italijo in so se predstavniki vlade dajali slikati s predstavniki čanih sraje, ki so morile naš živfilj neusmiljeno skozi dolgo dobo 23 let. Da, naša primorska inteligenca je umirala po zapuščenih malarijskih otdkiii, in v smrdljivih lahkih ječah je t rohnel cive t našega primorskega naroda, v Jugoslaviji.pa so v slovenRkiih narodnih ncŠab pozdravljali dučeja ia v pre-
(Nadal jeva n je. na 4.; *tr.)
■GLAS NARODA" — New York
FRIDAY, APRIL 17,1942
a-
V8TANOVLJEN LOT A MW

a
iiiiin»^:Hiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
Kakor plaz
Borbe nad Beogradom
ZGODOVINSKI BO MAN.
79
arr:iiiiiil»liliiiii:^:tllllinii
itiruf Wolkenstein zopet ni opaZU dvouaiinosti teh be«ed. St i je v roko ILorthvju in iiiu jo krepfko stisnil.
•'Potem, ekscellenča sva edina. Če«ar ne morete storiti •i, da hi pozvali v deželo sovražnike, io jaz lahko storim. Tndi
_ _____M „	T*.-* in »rrvini 7ntkljld ."
v«im se
prinašam neko darilo. To je vojni zaklad.
(JIC.) — Ob obletnici nemškega, napada na Jugoslavijo uredn"štvo buletina priobčuje opis borb v zraku nad Beogradom, s katerim se ie začela v nedeljo ti. aprila 1941 krvava ilioilba med našo državo in silami osišča. Ker so v vojni misiji polkovnika Dragutina Sa-viča, ki je nedavno pripela v Združeno države, letalci, ki so se aktivno udeležili teh borb in k spojim junaštvom in po-
varovati svoja mesta pred nem Skim bombai-diranjeiu. Ovire,
^"^L^	.prodora mJ^Belo Cerkvico
" in Vračem, in s svojo radijsko
i' '" ........ —	• •	1 *	*	» m p ujiiii ^ujiunat um iu [ji/
Wolkon-stt in je odprl tvojo denarnico m vzel iz n je vec žrtvovalnostio napma\\ najsvet
menic, ki jih je izročil admiralu.
"Njegovo velijčantstvo. cesar Karel jo prispeval znatno vsoto. Ostalo sem nabral iz prostovoljnih prispevkov v krogih ki niso naklonjeni komunistični svetovni revoluciji. Pr,nesel sem v celem 10 milijonov švicarskih franlkov. Ni to zadosten znesek za vojskovanje, vsekakor pa zaželena odpomoč za najhujše potrebščine."
Hertfliv je z odločno kretnjo zgrabil za menice.
"Grof AVolkenstein. izrekam vam v imenu Madžarske zahvalo celokupne nacije. Ta denarna pomoč odstranjuje zad-nie težkoče in mi jamči za zvestobo mojih čet. Brez te pomoči bi se nam laMio slabo godilo. Vojaki, ki gladnjejo in stradajo, so dovzetni za nepokorščino. Že sem bil v strahu, da bi se moji ljudje razpršili na vse strani."
"Ali ste z mojimi predlogi zadovoljni, ekscellenca7" 'Kako tudi ne? Ti predlogi mi kažerfo, ed'<no pot k za
redn. Vsak ee je vrnil na svoje mesto, midva pa sarv ostala pri letaliih in čakala, da se malo zdani, da bi mogla vzleteti. Vzletela sva ob 4.30 in krožila v višini prilbl zno 500 metrov
VA2NO ZA NAROČNIKE
lejše strani v tej vojni-, mgSo zaprosil' dva med njimi, poročnika Mitcša Jeliiča in naredni ka Vukadina Jeliča, da nam pripovedujeta o teh bojih. Kot pričevanje očividcev teh zgo-dofvinlskith dogodkov so te izjave naJsiih letalcev zlasti pomenljive in dragocene dancw, v tej daljni zavezniški državi, ker bodo, kot upaono, pravilno osvetlile važno razdobje našega lxjjevanja, ki ga slabo ob-H"weeni tuji dopisniki morda prikaizali nepopolno in netočno.
letalskih topov in strojnic, delujejo na sovražnikove letalce bolj psihologično s t- in da jih sprarvljajo v strah in negotovost. kaJkor pa jim povzročajo t een čno škodo.
Iz tega sledi, da je prvi cilj dbramfbe, da n apravijo čim več škode bližajočim se so vraž nim letalom in ponosno lahko eat rdim, da je imflado in hrabro juigoslovansflco letalstvo to napravilo. Dalo je vse, kar je moglo % ozirom na številčno jakofit v pr'aiKeri s sovražnikom. .
Pred bitko.
postajo neprestano sporočala radijski postaji na zemlji, da nisva opazila nobenega sovražnika. Potem sva ee vrnila na zemnnNko let»ače. Tu ?o nam napolnili letali z gorivom na kar je kapetan Zimi5 odletel z isto nalogo kot pnej. Jaz in drugi piloti juio ostali, pripravljeni, da poletimo vsak •trenotek.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Poleg Dtilora Je raz v Id uo do kdaj Imate plafiano naročnino. Prva Številka poamoi mesec, draga dao ta tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In strofikov, Vri prosimo, da »kukate naročeno pravo£asuo i*>ra»niitl. PoAlJlte naročnino naravne«! nam ali I« pa plačajte uafetnn nastopolan * Vaietb krajo al) pa kateremu i med MiiutinUo«, ttujlii Imena so tiskana a M«IW črkami, ker ao upra vl-Cenl obi*katt t umi druge naselbine. kjer Je kaj aaJUi rojakov aasa ijenlb. Zastopa-k Do Vam iaroMl potrdilo aa pUčano naročnino.
>rtanemu cilju. Dajejo mi možnost, da lahko postanem os, o- Zarndi pravilne ocene njihove
izjave prinašamo s pripanubo, da «o nam jih dali v vsej občudovanja vrtnini skromnosti* naših vojakov, ki niso nikdar prišli v skušnjavo, da bi se ši rokonstili in hvalili s svojmi jjunajštvi. Naiiprej prinašamo izjavo narednika-plota Vuka-• dina Jeliča. Njegovo pripovedovanj nudi tipično sliko tega- kar je vsak med našimi letalci preživel tiste dni.
Ali je mogoče braniti mesto pred zračnim napadom?
ftz izkušenj mest, ki so v drugi svetovni vojni pretrpela tež-
boditelj in rešitelj Madžarske."
'4Zalivaljujein se vaši efascellenoi za priznanje. Sedaj sc hočeun posloviti in odpeljati v ron<im£kr glavni stan. Imam važna priporočila za svoje podjetje. Rcoivuni bodo z radostjo pozdravili poziv, naj nadaljujejo sVoj zmagoviti pohod."
Admiral se je zasmejal.
*1 Mojo vlogo v tej stvari pa je treba vsekakor zamolčati."
Grof \Volken«stJe:n je prdtrjevalno prikimal.
"Rešitelj Madžarske ne sme skleniti nobenega pakta z zunanjimi sovražniki. Ta odij prevzamem; jaz nase. Moja vest se s tent korak on* ne obremeni."
Ko «e je Wolkenstein oddaljil, je Horthy še nekaj časa nepremično obsedel, zatopljen v visokoleteče misli. Odpita r.m je b>la pot, po kateri je hotel stopati v *voji častihlepno--ti. Sedaj se je lahko nadejal, da dosežk? svoj cilj. Zrl se je že v vitetah velikih madžarskih. .junakov. Zgodovina bo njegovo iai»e vdolbla z zlatimi črkami v svoje anale. Postane gospodar Madžarske in ji da zopet mir in red. Sijajno ka bombardiranja iz zraka, ka-sl/ko bodočnosti je zasenčevala samo oseba grofa "VVoBken- j kor na primer Varšava, Oo--t-eina. brez čigar pomoči bi se nikdar ne nfogel nadejati,' dajventrv in London, je bilo jas-lri imele njegove težnje? tudi u«pe<h. Aiko bi Wolkenstein kdaj no, da se nobeno mesto ne more izdal tajnoist, bi to lahko Škodovalo njegovemu ugledu. Toda braniti pred zračnim napadom, ♦akrat bo že trdno v sedlu in mu ne bo mogTo ničesar več ško-jče za obrambo nima mnogo več dovatr. V najskrajnejšem sluičaju — grozeč izraz se je po- lovwkih letal, kot jih ima najavil v ost:em obrazu admirala Hortliyja. Ni bil oti mož, ki padelc. Samo če je mogoče In dopuščal, ela bi mu kdo delal zapreke na njegoA'i poti. . jvsako posebno letalo ?
\Votk« t*stein se je i»o~lovil eni barona Koveszhaze in nega zračnega n.ing|lo ko barone«i Aratiki. >Cla<la dama je zrla s prepla- sti z obrambnimi
'TCot zra-koplovmi narednik pilot-lovec sem bil dodeljen 102. lovski eskaelrilji 6. letalnega polka. Ta eskadriija je imela na raapolago 10 letal Mewe^scflumidt Me-109 in bila je kakor vse druge v tem polku, za obrambo Beoigrada, .
Utnc 5. aprila je moj koman-<lir dobil ukaz, naj odredi dva pilota iz n>oje eskakdrilje. da «gt>daj zjutraj 6. aprila poleti ta proti Beli Okvi in Vi^ou, do meje. Za to nalogo je komandir določil kapetan a M lana Zuniča in mene. Ker se je po prevratu 37. marca vedno pričakovalo, da nas bodo Nemci napadli, emo se mi letalci vedno pogovarjali o raznih načinih bojevanja v zraku. Zvečer te«a elne «mo vsi brli zamišlje
IZ MOJIH ESLE2K
(Nadaljevanje s 3. str.)
stolnici sami se je prirejalo italijanskimi poslanstvom s ve
čane « prejeme--pa čemu
nadaljevati, danes nam je tre fba sloge, sožitja, sporazuma, ki Inaj vod; v boljše razumevanje problemov vseh treh na rodnosti in ne zgolj forme via de.
•Atlantski čarter daje narodom svo"bodo v izbiranju in formiranju take vlade, ki jo ljucMvo hoče imeti. Ta fakt bi nas moral držati v mejah tolerantnosti zaikaj vsak ima pravico, da zagovarja svoje etal sČe glede tega. Primorci niso imeli prilike zagejvarjati
UALJKUKNIA:
Ban Vranclaco, Jaeek U«*l»
OIvOKAJLMJ: Pueblo. Peter Oulig. Waiaeoburg, ML 4. Bajak
INDIANA:
Indiana polla: Frank ZopančM ILLINOIS: Chicago, J. Be»«U Oteam, J. FaMaa (Cblrago.
tn Illlnola) Jollec, Jennie Bamblck La SaUe. J. Spelfcb
Mascontah, Martin Dole'ic Nortb Chicago In Waokegan. fafM 4ABILAND:
KltamlUer. Wt. Veaeplvaa UlfTBlGAN:
Detroit. L Plaakar MINNESOTA: ChlghoLm. J. Laka ni cb Ely, Joa. J. Peebel ■reletb, Lonla Goals .QUbert, l^ools Vessel Bibbing. John Ports MONTANA: Boondnp. M. M. Paalaa Washoe. L. Champa
NflBHABKA:
Omaha. P Brodsrlrfe raw TORI' Brooklyn. A nth say 8»m Gnwands Bart Mi slaka fM*tm roll« Prmnfc Mull Worcester. Peter Ke4e »BIO: RtrWtMi >IM>
Cleveland. Anton Bohek. Chaa. Bar-linger, Jacob Besnlk. Jok« Hiapnls Olrard, Anton Nagode lx>raln. Lonls Bslaot, John K amis Toangatown. Anton KlkaU
OBBOON:
Oregon CHty, J. K ok tar
Pennsylvania:
Bessemer, John Jevnlkar Oonemaugh. J. Bresevee
Corerdale In okolica. Jos. Ps.ernel Export, Louis Supaattč FsrreU, Jerry Okorn Forest City. Math Baasto Fr. Blodnlksr Greensbarg, rrank Novak Homer City. Fr. Ferenchak
Imperial, Venee Palcich
Johnstown, Mm Palash Krayn, Ant. Tsuftelj Loaerne. Frank Balloeb Midway. Jims Zost Plttahorgb In okollra. Pklllp Pr*c»r Steel ton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Behlfrer West Newton.	Joraa
WISCONSIN. Milwaukee, West Allls. Fr. Shah Sbeboygan.
WYOMING:
Bock Bprlnc*. Laals Dlamondvllle. Joa Boll«a
Tsak sastaylk I ids patrtffle ca sveto. katere Je mist, bitopshi tepla pIlMihiii.
oi «• m « son s •
<Ttof \V
no otibijanje napa<la. Sicer bo se pa naw.lic neustrašeni ob
■» ... .....................—	W. u.i^f./ ill I' 1III11I III' —lUilt
n,Hki cilj, da se iborian proti zločinu svetovne napravil veliko škodo. T>rža-»a je delovati na to, da v kali zadutVimo re- ve. ki so imele mnoiro vt č lov-
za-
ovraz-napceJu napa-
segel v roko barone«! Aratiki. Mllaela dama je zrla s prepla-[sti z obrambniarti IwKkimi leta-šenimi očmi v mH^n. miren Obraz ^-sojega rešitelja. Topla 1!»', je nv>goče pričakovati usp<»š prisrčnost je bila v besedali, ki jili je izrekla:
"Poslavljate se, grof, ne da bi mogli povedati, kdaj se /opet vrnete. V mojih m&slih bom vedno hrepenela, vedno'ramfbi in navzlic njenim more se nadejala, da se vrnete. Neprestano bom milila na vas." ^bitnim uspeli on u da bi zrušila
i "Kako dobri *te, baron >u. t'lovek, ki živi samo jjpko število sovražnih leta!. elanalŠnjenm dnevu in ne pozna jutrišnjega, ne more govoriti[pfanelk vendarle preb'1 skozi o povratku. Saj ne vem. kakšna bo moja ustwia. Imam obramibo in leteč nad me-dom an »o še en živl.ien,Hk
revoulcije. Treba je	a.«	. ----- ——----- -- (
voluc jo, ki iz čk veJka napravlja zver, ker bd sicer propadli «kih Jetal, kakor mi. in tudi sadovi stoletnega kulturnega dela."	|drugih modemih sredstev za
"Postavili ste si Vzvišen svet cilj, gospod grof, cilj, ki obrambo mesta, niso mosrle je vreden in doKtojen plemenitega srca. Pri tem delu vas
lKido spremljale moje včne želje in moja molitev, da vas Bog'' ---
ščiti v tem boju."	~
Wolkeneteln je poljubil fino, ozko ročico.	!
' "Osrečujete me. baronesa, s tttnd besedami. Najboljše, kar nam lahko niteli življenje, je vera naših soljudi v nas. Da verujete vame, je najlepša zahvala, ki sem je mogel biti deležen.
Baromsa se je otožno naFflrilehnrila:
"Samto moja vera- grof WoLkemstein? Vi ste mož, kakršnega še nisem videla. Ne samo vera v vas, tudi ljubezen imam za vas."	•
"Baronesa, jaz sem že prileten mož. Se pred elesetimi l< ti bi dala takšna beseda mojeniiu življenju najvišjo vsebino. Kaj naj *edaj nudi moja starost vatši mladosti!"
"Saj ste š^ pri svoji nezlomfljeni m|oči in moja duša zre v vas prvp-ga med moškimi. Ali naj dajem prednost mla demm gizdalinu pred vašo pristno, glolboko n^ožatostjo?"
"Batonetsa, vaša ljubezen je darilo nefbai Da so mi še v tej starosti vevettle rože, je to najdivnejši okras mojega nizdol drvečega življenja. Več zahtevati mi prepoveduje spoznanje, da ne »meni vezati na svoje veneče življenje mlado cvetoče. Kar .ste lili povedali, baronesa, vsako besedo si hočem vtisnit! v sret kot sveto legendo. Verjeimrite mr, da je to, kar smatrate vi za ljusbeoen, saano hvaleamost vašetga toplega srca."
Baronesa Ararika je luhko nagnala glavo in tožno pripomnila :
"Vi ste dober pozna vii lec ljudi, grof Wolkenstein, toda v moj" srce ne vidite, koi bi bile sicer vaJe besede toplejše. Govorili .-te nežno in dobrohotno, vendar pa ste mi povzročili veliko bol."
A4Tega nisem hotel storiti, baronesa. ~ Da bi vas žalil, bi smatral to za največjo krivdo v svojem življenju. Nočem zlorabljati vaše Neizmerne ihvalesanoisti. ' Nočtan -zastirati solnca vaše žVljenj>ke sponfladi s sencami mojega samotnega življenja.** ^	,
Iakre^io se je nasmehnila.
"Ali je to vaLša edina ihkrtM Pe>vejte mj odkritosrčno, grof, ali ne mlorete ljuibiti? Čudno se vam bo zdelo to vprašanje iz iifst mladega dekleta? Toda ntnogo sem že prefpch^ in preko svojih let sem že spoznala življenje. Zrelejša sem, kakor hočete' to priznati. Odgovorite mi,"
..... (Nadaljevanje.)	^ ___ i ±
ni in nagonsko smo čutili, dace s vo>ga stališča in korotanski ibo nekaj velikega zgodilo. Po pogovorili v pisarni nam je komandir vofieil laihko noč, nas objel vse skupaj s svojim blagim pogledom in nasmehom in v?i smo čutili, da «e poslavlja od tovarišev, ki jih nikdar več ne bo videl. ^
Komandir in vsi piloti so odšli k počitku V vojaške spalnico. kajti ukaz je prišel, da morajo nocoj vsi čatsniki spati v vojašnici. Kapetan Žunič in jaz vsa odšla spat na poljpke pexstclje v hangarju, pred njim pa so stali naši jekleni pt ci. polni »trediva in goriva, pri pravi i en i poleteti vsak trenu tek.
)6. aprila zjutraj so zatulile svarilne piščali in v hipu je bila vsa posaelka letališča na nogah. Tudi midva sva skočila pokonci in otekla k najinim letalom. To pa je bilo samo za poiskušnjo in čez 25 minut je prjslo znamenje, da je vse v

Molitveniki
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SBCE—štv. 415
2% x 3% InCev — 224 strani Cena 15 centov
RAJSKI GLASOVI — (M. 4*8) 2^ x 4 1 nCev — 255 atrol rsterii Sr. Krfier Pot
Cena ILSt
KAJSKI GLASOVI—št. 415)
2Vt x 4 InCev — 255 strani ▼atevii S*. Krilev Pol
Cena $1JM
NEBESA NAŠ DOM - (it. 415) 2% x 4Va InCev — 384 InCev
Cena 75e
SKRBI ZA DCŠO (št. 408)
3x4 Yz iuCer—512 strani
Cena «1.75
NEBESA NAŠ DOM—(št. 415) 2% x 4*2 inČeT—3S4 straul
Cena 75c
(Ker se nam Je posrečilo dobiti te molltvenike po celo nizki ceni. Jih tudi moremo prodajati po cori o-znaCenl ceni. Zaloga pa ui posebno velika, zato Jih naroČite Čimprej, da Vsm bomo mogli I njimi po-atretl.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN ,
fino vena do ..............m
v onje vezano ......... .IS
CATHOLIC POCKET MANUAL ▼ fino nanje vezano......1.—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.

plebiscit je bil navadna farsa pravzaprav, a je vsaj bil izveden. dočini primorski živel j, ena tretjina slovenskega naroda, k: je bil zavedne, inteligenten, in progressiven, ni invel nobene bc«ede -pri odločitvi njegove wsode. Ce ae ne motim je podpisal predajo našega slo-venabfgra in hnvatakega ozemlja Italiji g. Monieilo Ninčič. ki je v sedanji jusroslovan^ki državi znnanii minister. N bče ni vprašal Primorcev, če so zado^ljni. da jb meče v ^RUŽuio^t Italiji- interesi ?o diktirali tako, in tako «e je zgodilo.
6e nereišene manjšine pa naj že sedaj piisetgajo zvestobo kralju, o katerepi se ne ve, če se upi oh briga zanje. Om.nil j.h ob obletnici ni nikjer. In tudi če bi jih. Mar delujemo za združenje naroda v celoto, ali je naš-glavni smoter forma vlade? Mi delamo za ljudstvo, za ono naše ljudstvo* ki danes ne more in ne su»e govoriti v Bvoj prilog. Na vsa beseda je beseda ameri&kLh državljanov, ki žele svojim bratom in sestram oust ran morja po tej vojni vsaj toliko svobode in demokracije. da bodo laliko volili na celo narodu vlado po svoji volji in želji. .
tukaj pa se bomo obnašali in ravnali y vsem kakor se državljanom Amerike spodobi. iTjer so oficijelne priredbe, tam, naj se po jo uradne "himne, tam naj se izložijo slike po urad-j nih ,predpi&.th. na priredbah' naštli drujštefv in skupin pa d o-j cela zadostuje ateo ae naprej I pojemo "Lepo našo domovi-; no" in "Hej, Slovani!" Mi. smjo državljani in državljanke Amerike in ne podaniki kabš nega kralja, za katerega bi morali Boga prositi, naj nam ga ohrani. Kaša velika skupna molitev v teh dneh naj bo za ohranitev naroda, ki umira na domačih in tujilh tleli, in vsebina te molitve naj bodo haŠa resna dejanja za zmago nad oeiščem,, ko bo to doseženo, potem bo že narod sam pc*vedal •kaj hoče. Mi si ne bomo jema li pravi oe jim, vsiljevati tega ali onegia, mi jiiri žel mo pomagati kot bratom in ram v nesreči.
O Primorcih ne bomo še govorili, kfikor tudi o 'prilikah njih osvobojenja. Čim več jasnost;, temveč prilike za resnično slogo, u
. Primoiwka Slovenka,
"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . . "
V	Puritan, Pa., je dne 30. marca um:la ilarija Božič, v starosti 73 l€t. Rojena je bila v Tiibovljali ob Savi in njeno dekliško ime je bilo Mrdavs. V Ameriko je prišla z možem leta 1899.
t
V	Colorado Spi inga, Colo., je nedavno uanrl rojak Frank Trinajstič. v starosti 62 let. Pokojni je bil doma od Sv. Mateja na Primorskem, Zapušča ženo. šest odraslih otrok iu brata.
t
V Cicero, HI., predmestju Ohieaga. je 11. aprila umrl za eivno hibo John Peterimi. >tar 69 let in doma iz Spoti nje Dobrove pri Ljubljani. V Ameriki je bil 34 let in zapušča štiri sinove. .
t
V	Eveleth, Minn, je na veliki petek umrla Mary llaršič, roj. Koren, vdova, stara 68 let in doma iz Starega trga pri Ložu. V Ameriki je bivala 39 let in zapušča 7 odraslih otiok.
t
V	Aurora, Minn, je umrl rojak Matija Kastelic, doma od-j nekod na Dolenjske?m. Zapušča ženo in več otrok.
+
Virginia, Minn- je pred dnevi umrla Anna Rozman v starosti 63 let, katera je bivala tam^kaj 35 let.
*
i ,Na Elyju, Minn, je nedavno umrl Prank Trd an. doana od
neke>d na Holenjskcm.
+
V	Pueblo, Colo, je zadnje dni umrla Antonija Gorše. Rojena je bila v Pueblu in njeno dekliško ime je b:,lo Miklič.—Dalje je istotam imirl Jop. Brgle«, doma iz Smarij na Dolenjskem.
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY
PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ^ ZA NAVADNO CENO
$2.50
Pri narocbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime-------1—
Št., ulica ali Box št.--—--
Mesto in država V r ...... i---
Naročite lahko to knjigo pri i	F| **.l£jL<tt
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET	NEW YORK