1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ta praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredntfhfo: Ulica Sv. Frmolk« A&fkega Jt 20, L nadstr. — VM đcpisi naj m pošiljajo tuedniMvu Usta. Nefrankirana ' »prejemajo ia rokopisi s« m vrafiaja. ta odRovorai urednik Stdan Oodtna. Tisk tiskam« .Edinosti", vpisane zadngt a v Trstu, ulica Sv. FranCUka Asiikafa C 20. Tdcfoa arednUtva ia oprava Stav. tl*S7. Maralaiaa laalai 2m cal* lala.......K adalfak« Ul«|a m mk* Postmetne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale; poslanic«; oglasi denarnih zavodov . . ».............mm po 20 vin, Oglasi v teksta lista do pet vrst.........K 5*— vsaka nadaljna vrsta............. 2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. NaroCnlnt le reklamacij« ae eoaijajs epravi Mata. Platoja sa iskljtatao le opnvl .fiMi*. — Plafit ki M sa v Trsta. Ujmi le laaentai oddelek ae aahalkta v olid Sv. FranCUka AsUkaga ft. 30. — PMaolvuMU raba It 841.851 V Vzhodni Pruski In nn Poljskem se boji nndnUnlelo. - Obramba Przemyslo in spopadi o Karpatih. DUNAJ 15. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno: 15. novembra. Da si pridobi čas zrn odvoz svojega trena, se |e sovražnik na višinah severno in zapadno od Val)eva v pripravljenih pozicijah zopet postavil v bran. Našim kljub neprestanim bojem In večjim naporom dobro razpoloženim četam se je posrečilo po trdovratnih bojih osvojiti glavno točko sovražnih pozicij, višine pri Kamenici, ob cesti, ki vodi iz Loznice proti Valjevu. VjetUn |e bilo pri tem 580 vojakov in uplenjenega mnogo erožja in municije. Naše čete so se nahajale včeraj zvečer pred Obrenovcem pri Ubu in so napadle višinski greben Javtina vzhodno od Kamenici in glavno točko Rogatica - Valjevo v južni smeri do Stubice. 2 sustrljsKo-rus&esa bojišča. DUNAJ IS. (Kor.) Uradno se objavlja: 15. novembra opoldne. Obramba trdnjave Premysi se izvaja kakor pri prvi ob-kolitvi z največjo aktivnostjo. Tako je potisnil neki včerajšnji izpad proti severu sovražnika do višine Rokietnica. Naše čete so imele pri tej akciji te minimalne izgube. V Karpatih so bili posamezni vpadi sovražnih detašmajev odbiti brez truda. Na ostali fronti rusko poizvedovanje ni moglo prodreti. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, generalni major. I KBflH fUMi MttL BERLIN 15. (Kot.) Veliki glavni stan. 15. novembra dopoldne. Na vzhodu se nadaljujejo boji ob meji Vzhodne Prusije in na Rusko - Poljskem. Odločitev še ni padla. Vrhovno armadno vodstvo. BERLIN 14. (Kor.) Poročilo Reuterjeve-ga urada iz ruskega glavnega stana, da so Rusi od 23. oktobra do 5. novembra vjeli 22.000 Nemcev, med njimi 323 oficirjev, in uplenili nad 100 topov in štiri havbice, je glasom poročil VVolffovega urada izmišljeno. Lažnjiva poročila o nemških predlogih Rusiji slede miru. KOELN 14. (Kor.) Kakor poroča list iKolnische Zeitung«, so prišla iz Curiha poročila, glasom katerih razpravljajo angleški listi vest. tia je Nemčija stavila Rusiji predloge glede miru. katere je pa Rusija zavrnila. V tem leži dokaz, da se je Nemčiia smatrala kot postavljeno pred veliko nalogo. »Kolnische Zeitung* pripominja k temu. da so mirovni predlogi samo izmišljeni in sicer v to svrho, da bi se kaj takega dokazalo. Z neinšKHroncoskega tališča. BERLIN 15. (Kor.) Veliki davni stan, 15. novembra dopoldne. Hoji na desnem krilu so do vedli včeraj vsled neugodnega vremena le do manjši? uspehov. Pri trudapoinem prodiranju je bik) vietih par sto Francozov in Angležev in uplenjeni dve strojni puški. V Argonskem lesu se je posrečilo, razbiti moč-io francosko oporišče in Je osvojiti. Poročilo Francozov, da so spravili pr Coincourtu (južno od Maršala) neko nemško kolono v nered, je Izmifljeno. Pač s imeli Francozi tu občutne izgube, dočitr n:smo mi izgubili nobenega moža. \ rliovno armadno vodstvo. Lažnjiva poročila o eksploziji 42 cm nemškega možnarja. B UR LIN 14. (Kor.) \Volffov urad poroča: Poročila inozemskih listov, da je neki 42 cm nemški možnar eksplodiral in da Jc eksplozija povzročila veliko škodo, so, kakor povdarjaio uradna poročila, čisto zlagana. Za t v ari te v Severnega morja. STOCKHOLM 14. (Kor.) Časopisje izraža svoje zadovoljstvo radi skupnega nastopa skandinavskih dežel proti oviranju mednarodnega poinorshega prometa. \V ASHINGTON 15. (Kor.) Vsled protestov Danske, Nizozemske, Švedske in Norveške radi oviranja trgovine z Ame- riko vsled min v Severnem moriti, je naprosil tajnik državnega departmaja angleškega poslaništva v tej zadevi za informacije, toda poslanik ni podal nobenih informacij. LONDON 14. (Kor.) Kakor poroča »Morningpost« iz Washingtona, pišejo »New York Times«: Naša vlada mora braniti ameriško trgovino proti nepristojnemu in neopravičenemu vmešavanju. Dolžnost vlade je, da protestira proti ugovorom glede izvoza bakra v Italijo. List naglasa nato važnost trgovine z bakrom za Združene države in pravi, da s tem, če je uvoz bakra v Italijo v zadnjih tednih padel, še ni dokazano, da se je poraba bakra v Italiji zmanjšala. Dopisnik »Morningposte« pripominja k temu, da ne bi nikogar presenetilo, če bi po sestanku vongresa tekom treh tednov nastalo vpra ';anje kontrabande strankarsko vprašanje Vadaijna zahteva angleške vlade za vojne, potrebščine. LONDON 14. (Kor.) Uradno se razglaša, da bo vlada zahtevala za vojne potrebščine razun že dovoljenih 150 milijonov še 225 milijonov funtov šterlinov. Ta znesek je namenjen v pokritje stroškov za vojsko in mornarico do 31. marca 1915, za kolonijalno posojilo, za predujem v znesku treh milijonov funtov šterlinov za Belgijo in za predujem v znesku 800.000 funtov šterlingov za Srbijo, nadalje za pokritje stroškov angleških občin v svrho podpor. Angleški sovražni listi, posebno nemški prepovedani. OTTAWA 13. (Kor.) Vlada je izdala naredbo, da se ne sme dopuščati upoši-!janje listov, ki so sovražni Angleški, posebno ne nemških, in sicer pod kazniio 1000 funtov ali dveletnega zapora. Uolna s Turčijo. CARIGRAD 14. (Kor.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Boji v okolici Korarukoja so bili skrajn ifoviti. Naše čete so se izkazale izredn rabre. Eden naših polkov je trikrat na skočil koto 1905. Major in večina oficirjev bataljona, ki je bil spredaj v boju, so padli. Končno so udrle naše čete z nepre k osi ji vo hrabrostjo, ki je v čast slavni oto-manski armadi, v sovražne pozicije. Od sovražnih čet, ki so zasedle te pozicije, ni ostal niti eden mož zdrav. Dobili smo mnogo plena, med njim mnogo utrdbenega materijala. Močen napad je bil izvršen proti Angležem, ki so se izkrcali pri Tao ob obrežju pri Basorahu. Angleži so imeli 60 mrtvih. Turški prostovoljci. CARIGRAD 14. (Kor.) V provinci se je pričelo prostovoljno zglaševanje k vojaški službi. Glasom neke brzojavke iz lne-boli v vilajetu Trapecuntu, je komite za narodno obrambo sestavil v tem okraji: brigado, obstoječo iz 6 bataljonov. Obredi zaprisege so bili veličastni. Patrijoiične manifestacije v Carigradu. CARIGRAD 14. (Kor.) Na tisoče mož broječa množica je prirejala včeraj nav-lušene r-airijotične manifestacije. Po mo-iitvi je bila s posebnim naznanilom šejk ui islama pr klan:irana sveta vojna. Veli kanska množica se je podala nato pre<* vej no ministrsvo, kjer je bilo več govoro\ in so se vršile molitve za zmago armade .u brodovja. Nato je odšla množica pred vladno pa-'ačo, da dokaže, da je narod v popolnem sporazumu z vlado in vsemi žrtvami. Sulian se je odpeljal popoldne v staro palačo v Serailu, da sprejme razne deputacije. Manifestacija pred nemškim poslaništvom v Carigradu. CARIGRAD. 15. (Kor.) Olede včerajšnje manifestacije pred nemškim poslaništvom se poroča: Dasiravno je deževalo kot bi lilo iz škafa, se je vendar zbrala nebrojna množica ljudi pred poslaniško palačo. Ko se je prikazal poslanik na balkonu, se ie razlegalo minute trajajoče nazdravljanje in ploskanje. Godba je igrala: »Heil dir im Siegeskranz« in vihteli so nemške in turške zastave. Predsednik mladoturškega odbora. Nazim bej. je nagovoril množico in je v tem svojem govoru naglašal približno tole: Zastopniki Islama M) srečni, da gredo lahko s hrabrimi zmagovitimi državami skupno v boj. Da je cesar resničen prijatelj Osmanov. to je dokazal danes. To je nepozabno za Moliame-dane. Poslanik baron NVangenheim je odgovoril, da z zadoščenjem pozdravlja ta puiav veselja tisočeroglave množice, ki se veseli dejstva, da gre turška armada z nemškimi silami v skupni boj. Zahvaljuje se za manifestacijo in ne bode pozabil, poročati o tem svoji vladi in cesarju, ki je bil vedno prijatelj Turkov. Kot znak prijateljstva jc poslal cesar nekaj mohame-danskih ujetnikov in jih stavil sultanu na razpolago. Turčija in Osmani se nahajajo na nekakem preobratnem torišču zgodovine. Poslanik je trdno prepričan, da bodo vojske vseh treh zaveznikov, ki so odšle v boj, da ščitijo svete svetinje, ostale zmagovite. Zmaga prinese, kakor je upati, novo ero za Turčijo in osmanstvo. Poslanik je končal z nazdravom na vojsko in mornarico in pa na Osmane. Nazim bej je nato predsatvil oproščene Alžirce, od katerih eden je v arabščini izrazil nado vseh mohamedancev, da se posreči znebiti se z božjo pomočjo jarma Francozov, Angležev in Rusov. Viharno odobravanje je sledilo tem besedam. Mani-stacija je končala s tem, da se je zapela nemška himna. CARIGRAD, 15. (Kor.) Glede včerajšnje minifestacije se poročajo zelo zanimive podrobnosti. Ko se je »fetva« v mo-šeji Fatih razglasil, so obkolili navzoči minitra za notranje zadeve Talaat beja. Pred nemškim poslaništvom je govoril neki alžirski vojni ujetnik v arabskem jeziku, ki je končal svoj govor z besedami: Naj bi bog podelil zmago našemu sultanu. CARIGRAD, 15. (Kor.) Uradni članki turških jutranjih listov prinašajo podrobna poročila včerajšnje manifestacije. Članki, ki so pisani v navdušenem in patrijotičnem poletu, dokazujejo soglasno, da je bil vče rajšnji dan velikega zgodovinskega po mena za Islam in zahtevajo od muzelma-lov, da naj dolžnosti svete vojske izpolnijo sedaj z dejstvi, kakor jih jim zapove->uje »fetva«. List »Ikdam« povdarja, da Turki dol-^uiejo veliko hvaležnost mejnemu grofu t-allaviciniju in baronu pl. \Vagenheimu. tema dvema velikima diplomatoma, ki sta razumevala s posebno spretnostjo utrditi bolj kot prej kedaj odnošaje med Turčijo, \vstro-Ogrsko in Nemčijo. Čustvovanje, ki se širi od vodilnih krogov na prebivalstvo. se najlepše izraža v ognjevitem članku. ki ga priobčuje brodovno društvo in ki pod vsklikom: »Naprej, vedno naprej! poživlja svoje podanike, da naj spolnijo svojo dolžnost. Imamo pred sabo tri ne-stvore, pravi članek, ki ne bodo nasičeni tudi takrat, če bi izpili kri vseh muzelma-nov. Odpirajo svoja goreča žrela. Ako jim dovolimo, da teptajo grobove naših prednikov z nogami, ako jutri preideta Meka in Medina v posest onih, ki so ovirali Egipčane na Bejram-žrtvenikih. kako naj st* potem upamo stopiti pred obličje božje? CARIGRAD, 14. (Kor.) Pohod ob priliki velike manifestacije pred Porto je fcii veličasten. Od velike Porte do vojnega ministrstva je cela dolga pot kar mrgolela ljudstva. Pred vsako skupino je korakala godba z zastavo. Ko je prišla množica pred Porto, so stopili v ospredje veliki vezir, ministri in visoki dostojanstveniki, da se zahvalijo za manifestacijo. Duhovščina jc molila za vspeh otomanske armade in o-ne zaveznikov. Veliki vezir in ministri so potem počakali, da je množica odkorakala, kar je trajalo pol ure. Volni v kolonijah. Barska vstaja. PRAETORIA 14. (Kor.) V zadnjih boji! proti Bothi so vstaši vjeli poveljnika Foi. cheja in štirideset mož. Vjetnike je Tobia-Smuts zopet oprostil. Manifestantl pred avstrijskim posla-aištvom. CARIGRAD 15. Ob 7 zvečer je prispel manifestacijski obhod, okoli 60.000 oseb pred avstrijsko poslaništvo. Okoli 2000 manifestan tov je odšlo v poslan i šk i vrt ir. so se postavili z polkrogu. Bivši minister za zunanje zadeve, Muktar bej, ki je imel malo poprej razgovor z načelniki patrijo-tičnih društev pri poslaniku, grofu Palla-viciniju, je imel z balkona nagovor, v katerem je poudarjal zasluge Avstrije za zvezo med Avstrijo in Turčijo. Turčija pokaže v sedanji vojni vso svojo hrabrost in zavezniki bodo znali ceniti njen pomen. Govor je bil sprejet t navdušenimi vzkliki. Med navdušenim odobravanjem se je pojavil na balkona mejni grof Pallavi-cini, ki se je zahvalil za manifestacije in izjavil, da z veselim zadoščenjem konstatira, da je otomanski narod danes izpoznal, kdo je njegov pravi prijatelj in kaj so njegovi pravi interesu Poslanik je srečen, da so njegova 8 - letna prizadevanj ovenčana danes s popotnim uspehcin. Nato so peli narodno himno, ki je bila sprejeta z viharnim navdušenjem. Enaka manifestacija se je vršila tudi pred nemškim poslaništvom. Tam je imel Nazim bej navdušen nagovor, za katerega se je prvi dragoman nemškega poslaništva zahvalil v turškem jeziku. Manifestacija je dosegla svoj višek, ko je množica zagledala par vjetih alžirskih vojakov, ki so jih izpustili Nemci. Dve nemški vojni ladji pripluli v Val-paralso. PARIZ 14. (Kor.) Kakor je povzeti iz poročil, d oslih iz Valparaisa z dne 11. t. m. sta tjakaj prispeli dve nemški vojni ladjL Poročilo o pomorski bitki ob čilskem obrežju. BERLIN 14. (Kor.) Wolffov urad poroča: Glede pomorske bitke pri Coronelu ie dospelo potom brzojava na iskre naslednje poročilo Šefa križarske flotilje iz severne Amerike: Dne 1. t. m. so ob višini Coronela naletele kri žarke »Scharn-horst«. »Gneisenau«, »Leipzig« in »Dres-den« na angleške križarke »Good Hope«, »Monmouth«, »GIasgow« in na pomožno križarko »Otranto«; ladja »Niirnberg« je bila med bitko detaširana. Ker je bilo morje slabo, se je začelo obstreljevanje iz velike daljave. Artiljerija sovražnih ladij je v 52 minutah utihnila. Ko se je stemnilo, je obstreljevanje poneharo. Ladja »Good Hope« je bila vsled ognja artiljerije in eksplozije zelo poškodovana; v temi se je zgubila iz vidika. Ladja »Niirnberg« je zasledila ladjo »Moumouth« na njenem begu. Nagibala se je že in ko so jo še obstreljevali, se je pogreznila. Ni bilo mogoče misliti na rešitev posadke in to vsled slabega morja in pa tudi zato ne, ker je primanjkovalo čolnov. »Glasgow«, ki je bila dozdevno malo poškodovana, je ubežala. Pomožna križarka »Otranto« je zbežala po prvem strelu, ki in je zadel, iz strelne črte. Na naši strani ni bilo izgub, poškodbe pa zelo malenkostne. Avstrijsko vojno posojilo. DUNAJ, 14. (Kor.) List »Wiener Neues Tagblatt« priobčuje v svoji številki od 14. t. m. na prvem mestu članek: »Avstrijsko vojno posojilo«, od dr. Karla viteza Letha. viceguvernerja c. kr. poštnega hranilnega urada: Avstrija se pripravlja na financijelno zmago. Vojno posojilo je diviza vseh izvanredno ugodnih pogojev. Visoko obrestno mero in precejšnji dobiček na glavnici udi novo vojno posojilo, vendar pa še bolj k temu sili patrijotična zavest, ona velika enotna ideja, ki poživlja sedanjost, ia velika masa nosi svoj kapital v posojilnic?. Mi vsi čutimo, da vojno posojilo pomeni bitko za biti ali ne biti, za srečo in last domovine v boju za obstanek naših očetov, otrok in bratov. Mi vsi smo prepričani o tem. da srečen izid vojne pomeli začetek novega srečnega gospodarskega stanja, ki bo kmalu učinkovalo tako, da bomo kmalu pozabili materijelne žrtve, ki jih doprinesemo sedaj. Zvesti prijatelji in zavezniki Avstrije, ovražniki in zavidljivci Avstrije gledajo v n m trenotku nestrpno na nas. Navezani na svoje lastne moči, moramo pokazati svetu, da imamo v sebi gospodarsko silo, ia financijelno zadostimo lahko tudi naj-isji-n zahtevam. 2e sedaj se dogaja, da kapitalist tekmuje z velikim, kdor bo 2č J;al, da tudi najmanjši mož nosi svoje inarje v hranilnico in podpisuje prispevke na vojno posojilo. 2e več milijonov kron je podpisanih. Gre za to, da se ti hitro nomnože. Ako vsaki stori svojo dolžnost, homo v kratkem dosegli ono impozantno svoto, ki bo svedočila našim sovražnikom o naši gospodarski in financijelni moči v vsej svoji velikosti. Financijelna zmaga, katero hočemo iz-vojevati, naj bo tudi pozdrav našim prijateljem na bojnem polju. Naj jim poreče, aa smo jim zvesti in hvaležni za vso njihovo hrabrost in da stojimo z dušo in telom ter z vso svojo imovino ob njihovi strani. In ako glas o tem dospe tudi na bojno polje, naj osrči in ojači naše hrabre bojevnike in jih na novo navduši, da izvojujemo ta veliki bol do konečne zmage. DUNAJ, 14. (Kor.) Kakor poročajo listi, so predzaznambe na vojno posojilo dosegle dosedaj svoto 400 milijonov. Med onimi, ki so podpisali, se nahaja avstrijska hranilnica z zneskom 25 milijonov. Po tri milijone sta podpisala tvrdka Wetzler in na obči penzijski urad za nastavljence. Razven tega IHi je podpisalo veo po en nii-lijon ii: še čez to svoto. DUNAJ, 14. (Kor.) Kakor poroča list »Reichspost« je izdal kardinal knezonad-škof dr. Piffl oklic na duhovščino, v katerem ji polaga na srce, da naj iz prižnice o-pozarja vernike na to, da je patrijotična častna dolžnost vsakega, partecipirati na vojnem posojilu. Ogrsko vojno posojilo. BUDIMPEŠTA, 15. (Kor.) Na ogrsko vojno posojilo so podpisali: domovinska banka 5 milijonov kron, ogrska agrarna banka iz rezervnega zaklada 3 milijone kron in ravnateljstvo razredne loterije 2 milijona kron. Deželna centralna kreditna družba in pa tvrdka VVolfner vsaka po 1 in pol milijona kron, knez Nikolaj Ester-hazy, notranjemestna posojilnica, dalje Karol Bachruch di Rime Murani-Salga, Tarpensa železniška družba, vsaki po 1 milijon. BUDIMPEŠTA, 15. (Kor.) Oranska škofija in stolni kapitelj sta podpisala za vojno posojilo tri milijone kron. Rima-Mura-nyer železninska družba je podpisala en milijon. Seja spodnje angleške zbornice. LONDON, 15. (Kor.) V spodnji zbornici je predlagal Joynsonhicks spomenico, ki obžaluje, da prestolni govor ne govori o nevarnosti, ki je v zvezi z navzočnostjo iuozemcev na Angleškem, ki so morda v zvezi s sovražniki. Govornik ceni Avstrijce, Mažare in Nemce, ki žive na Angleškem, na več kot 73.000. Državni tajnik Mac Kenna je odgovoril, da bi bilo surovo in pa smešno, ako bi se' hotelo smatrati vse Nemce za špijone. Kar se dostaje interniranja in izpuščanja Nemcev, postopajo civilne oblastnije samo na predloženo prošnjo od strani vojaških oblasti. Vlada se mora pustiti voditi po kakovosti nevarnosti. Ako bi bilo pričakovati upada Zeppelinov, bi se moralo zopet zapričeti z internacijami, ker bi bila dana možnost povzročiti paniko. Te internacije bi lahko zavzele velik obseg. V zadnjem mesecu je vlada na prošnjo vojaških oblasti zaprla več ljudi. Pozneje pa se ni smatralo za potrebno, da bi se nadaljevalo s tem. Vojaške oblasti so odklonile, skrbeti za interniranje aretiranih Nemcev. Bonar Law je izjavil, da simpatizira vsak Nemec na Angleškem s svojo domovino in da je zbog tega sumljiv. Lord Beresford zahteva od vlade, da naj zapre za bodeče žične mreže vse sumljive državljane. Dalziel izjavlja, da se je skrbelo za bencin za nemške podmorske čolne na vzhodni škotski obali. V Aleksandri ji zadržanih 25 turških jadrnic. LONDON 14. (Kor.) List »Morningpost« poroča iz Aleksandrije z dne II. t. m.: Tukaj se zadržuje petindvajset turških jadrnic. Vlada popolen mir. Sumljive osebe se zapirajo. Stolni prelat, princ Kari ffohenlohe-Langenburg umrl. DUNAJ 15. (Kor.) Kakor se poroča listu »Reichspost« iz Olomuca, je umrl tamkaj včeraj stolni prelat princ Kari Hoh-enlohe - Langenburg. Odlikovanje. DUNAJ 15. (Kor.) Dvornemu svetniku, profesorju Hoheneggu ie bilo podeljeno plemstvo in sicer ob priliki njegovega umirovljenja, dvornemu svetniku Henriku Lamaschu pa posebijo Najvišje priznanje. Amerikanske čete se odpokličejo Iz Vera-eruza. WASHINGTON 13. (Kor.) Državni tajnik Bryan napoveduje, da se amerikanske čete odpokličejo dne 23. decembra iz Ve-raeruza. Švedski general Hjalmerson se povrne v domovino. STOCKHOLM 14. (Kor.) Ker je švedska vlada dovolila, da se general Hjalmerson. šef perzijske žendarmerije, povrne na svoje mesto, se general poda na pot iz Perzije koncem prihodnjega tedna. Ruska in angleška vlada sta izrekli opetovano svojo zadovoljnost nad tem, da se je generalu Hjalmersonu dovolil povratek. Množica porušila ruski spomenik v Gala-tariji. CARIGRAD, 14. (Kor.) Kakor poroča nek večerni list, je razrušila danes dopoldne množica ruski spomenik v Galata-riji, ki je bil postavljn v spomin na rusko prodiranje Ikdam Štefana leta 1878. CARIGRAD, 15. (Kor.) Predno je množica porušila ruski spomenik v Galatariji, so b!'e odstranjene svetinje in pa veliki zvon ka&clicc. ki tvoriio del spomenika. „EDINOST* ttev. 288. V Trstu, dne 16. novembra 1914. Ti pred neti so tili izroč ni policijskemu r: vr itc'Mvu. VreJ r.ostnine cerkve so pred nckrj dnevi odnc Ji ruski popi. List »Tanin« priporoča, da naj sc kosti-šee i—silili vojakov prenese v turški vojni muzej. Novi italijanski izda-ki za armado. RIM 14. (Kor.) I isti poročajo, da je ministrski svet sklenil soglasno nove izredne izdatke za armado v znesku 400 milijonov lir. Mlin zgorel. BUDIMPEŠTA 14. (Kor.) Ponoči je v Schmidt & Csaszarjevcm mlinu izbruhnil požar, ki je uniči! triradstropno poslopje in precejšnje zaloge blaga. Škoda je zelo tnatna. Caillau* obsojen na 14 dni zapora. PARIZ 14. (Kor.) Caillaux, ki je sedaj višji plačilni moister v armadi, je bil radi nedovoljenega odhoda s fronte, obsojen na 14 dni zapora. Caillaux je namreč odšel brez dovoljenja v Pariz. Homatije v Mehiki. WASHINOTON 13. (Kor.) Po semkaj došlih poročilih je Gufierrez pred skupščino v Agnas Calientesu prisegel kot pro-vizorični predsednik Mehike. Skupščina je proglasila nato Garanzo za upornika. Newyorška borza. NEWYORK. 13. (Kor.) Newyorška in Orleanska borza za bombaž pričnete v pondeljek zopet promet v neomejeni meri. Žitni trg. DUNAJ 14. (Kor.) Pšenica 20.90—21.65. Rž zelo trdno, ječmen trdno, koruza dvigajte. oves trdno. Vreme oblačno. Pri zelo slabi ponudbi se je morala pšenica in rž za 50 vinarjev, koruza za 1 krono, oves pa za 25 vinarjev dražje plačevati, kakor pred osmimi dnevi. Kolera. DUNAJ, 15. (Kot.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča: Dne 15. t. m. se je bakterijologično dognalo 15 ^lučajev azijatske kolere na Dunaju. 1 slu a j na Češkem, 4 na Moravskem in 7 v Sleziji. Nemške križarke odplule Iz Valparaisa. VALPARAISO, 15. (Kor.) Nemške križarke. ki so bile tukaj usidrane, so odplule včeraj zarano. Pruski princ Oskar okreval in se povrne zopet na bojno polje. HOMBURG, 15. (Kor.) Pruski princ Oskar je ozdravil in se povrne jutri v glavno taborišče. _ t irt Roberti. LONDON 15. (Kor.) Uradno se poroča: Lord Roberts Je umri. Bil je v Franciji na obisku pri Indijskih četah, ki Jim je poveljeval. V četrtek se je lord Roberts prehladi 1, nakar je sledilo vnetje pljuč, kateremu je feidmaršal podlegel. izju&e 91 p&olKo In ZO. lovskega bataljona. V 52. seznamu izgu\ iz lan m 10. t. m. se nahaja sle Je e č;štvo na-še-„a d« »mačeha primorske^ t p*-šp Ika in lov skes* bata jona. Priimki mrtvih so ti-kani z močnejšimi črkami, pri vojnih uje mkih pa je d« ueiana tozadevna pripomba ; ranjenci so u vedeni bre pripombe. Pri lovch je je treba zapemn ti -»leJeče st pnje: lovec tpešeo. »»airuljni vodja (p ik), podlo-vce (desetnik), četovodja, naulovec (naredni*). ČAS' MŠTVO. 97. pešpolk. Abr>m Anton, kadet v rez.; Bauer Iva-\ rez. p r>čnik 12 s'ot., mrtev; Bedenk Ivan, na Jporočnik 12 st«»t. mrtev ; Benedikt Frit , rez. p roč.; Dietrich Fran, praporščak v rez. 1. stot ; Ernst E on, nadpToč.; Gob Lud .vik, rez. kadet, 11. siot; G assi Oiiviero, rez. praporščak, U. st-t.; H avka Vtf jem, stotnik 13. st^t.; Hloužek josip, poročnik 6. stot., m tt-v; dr Hofer Leoi»olcI, rez. poročnik, 16. s L; H fm »»n Leon, rez. praporščak ; princ Hohen' he-Sch ! i- gsfurst Ervin, rez. praporščak, 8. st.»t.; H 'ub Emil, stotnik 4 stot.; Hrenn J ko\ stotn k \2. stot., mrtev ; Jasbec Marijan poročnik 9. stot.; Kiegerl Ludov k. rrz. k det; Kop,itah Pavel, stotnik 5 stot., ra \i*n, pogrešan; Kontuak Josip, rez. kadet 1 t.; Krilen Fran, rez. kadet 8. st t.; Kr mil Vadav. rez. kadet 4. stot.; Kudčlasek Ciril, rez. kadet 1. stot.; Lampret Fnc, r^z. prapK>ršč. k ; Laumann Oton, rez. praporščak 1 st t. mrtes pogr šan ; Lichtenstadt Pa^el rt z. p oročnik, maršbataljon; Luschiit ky PODLISTEK Hadame Bovary Roman. - Spisal Gustav« Raufeart. Zvečer je navadno prihajal pozno domov večk'at šele ob desetih, tudi opolnoči. D j zadovoljen, Je povžil govedino, ki je ostala, postrgal svoj sir, si olupil jabolka in popil k »za»ec vina. Nato «e I gcl v posteljo, se zlek fl in zasmrčal-Kv-r je bil dol40 čaije od 20. lovskega bataljona, Lindo Ouaiatti od 11. stotnije 7. pešpolka in Marcel Granduel od 5. domobranskega pešpolka. Petdnevno opazovalno dobo so dopolnili Primož pl. Rija-vic, Romej Primožič, Jakob Zarga, Jurij Tessaris, Peter Pre ali, Karel Phkps, Anton Tronač, Avgust Perlet in Josip Front. Za dopust do popolnega okrevanji so predlagani Valentin Valentinuzzi, Ecij Ma tinolič, Ivan Merkandl, Amedej Vekjet, Fran De-pangher, Dominik P lat, Fran Jerman, Benedikt Cavazza Matej Rojac, Josip Jurca, Fran Ferrant, Albert Kočevar, Josip Pah »r, Josip Černtka, Rudolf Kenich, Alojzij Lisjak, Ce-iestin Sirk, Alojzij Deltin, Silvij Bev»lacqua, Al jzij Hradil in Emil Sinigoj. Razglas. C kr. uprava driavnih železnic namerava postaviti med kolod oroma R<>coI in Trst kabelj za velemočni električni tok od strojne hiše d ' zveze s projektirano električn » napeljavo na državni cesti na Reko (Fiume), v svrho ohraujenja delavnosti motorov naprave za prezračevanje tunela pri Revohella pri km. 198.56 na progi Št. Vil na Glini-Trst. V ta namen je tržaško c. kr. ravna-telistvo državnih železnic naprosilo, da se izvrši glede projekta polaganja kab lja, ki se ie odobrilo od tehničnega stališča politični obhod in obravnava za razlastitev temeljem ministrskih naredb z dne 25. 1 1879 drž. zak. štev. )9 in zakona o ra lastitvi z dne ia februarja 1878 drž. zakona 30. To se razg aša vsled odloka c. kr. na-mestništva z dne 6. novembra t I. Štev. 11-1124 z opombo, da |e dotični načrt na razpolago za pregledovanje v uradu c. kr. names m št vene. a sveuiika v Trstu (ul. Ca-serma 7, II., n^dstr., vrata 17) tekom 14 dni računii od 16. novembra t. I. Dotični-kom je prosto podati svoje morebitne ugo-i ore proti načrtu in proti zahtevani razlastitvi pri tem uradu do dneva obhoda ali najpozneje pri komisijski obravnavi, katera se vrši v petek, dne 4. decembra t L Po-verjenstvo pod vodstvom uradnika c. kr. na mestmštva se sn de ob določenem dnevu na kolodvoru v Rocolu ob 9 in pol predpoldne. Dr. Fabrizi. Blago Iz ogroženih krajev ¥ Galiciji na drž. Železnicah. Povodom vojnih do-„ookov v Galiciji je c. kr. uprava državnih železnic po možnosti spravila iz ogroženih k a,ev na varno blago. To blago ima c. kr. ravnateljstvo seveine železnice v evidenci in na razp Ugo za upravičence, po okoln stih je p > tudi črn možno dobi o proda. Pripo-"ča se, da se pošljejo reklamacije radi takega b aga izključno na c. kr. ravnateljstvo severne železni.e in so tozadevnim vlogam piiložiti sprejemni listi, eventualno v«>^ni listi ali druge listine, ki dokazujejo pravico do azpol- ge. — C. kr. ravnateljstvo državne Železnice v Trstu. Ne zasramujte vladarjev! Pod tem naslovom piše „Norddeutsche Allg. Ze tung nastopno karakteristično posvarilo: V Nemčiji, v deželi znanosti, v deželi pesnikov in mislecev, bi se že morali vzdržavati neko-icktnega zas^amovanja sovražnih glavarjev držav. Žal pa, da vidimo tndi pri nas tu pa tam v uložnih oknih slike, ki sramote kralja Anglije in Beigije, carja in Poincareja. Kaj tacega ne odgovarja dostojanstvu nemškega naroda. Mi moramo iska.i časti v tem, ua nismo samo na bojnem polju vzvišeni nad sovražnikom, ampak tudi v načinu, kako vodimo vojno z duševnim orožjem. Napadanje sovražnika, s katerim na polju časti križamo m č, s sramotilnimi slikami in govori ni plemenito in ponižuje čast naroda, ki se po-s.užuje tacih sredstev. Prepuščajmo to njim, ki potrebujejo tega, da angleško sodigo, pariške apaše in ruske mužike ohranjajo v dobrem razpoloženju. Nemški narod ne po-ireDuje tacih strupenih medik-.mentov, v oiiv-Ijinje svojega vojnega navdušenja. Moč za zmago nad sovražniki nosi v sebi. Zato proč s temi sramotilnimi slikami in kartami iz naših Šaljivih listov in izložbenih oken! — Nič manje interesantne, nego so ta izvajanja v glasilu nemški ga kancelarja, so glose, s ka ermi jin pospremila „Arbeiter Zeitung". Glasilo socijalne demokracije piše namreč: „Oficijozno glasilo smatra za nezdr žljivo s častjo nemš ega naroda, ako se zasramuje ne lase, posute z dlačicami, ki j h je bil iz-rul tekom noči iz svoje blazine. Nosil je vedno močne kmečke čevlje, rekoč, da so faki čevlji Še predobri za deželo. Njegova mati je odobravala sinovo štedljivost ; obisk vala ga je kakor prej in je prihajala vsakikrat. kadar se je vnel doma kak prep rček. Zdelo se je, da goji napram svoji snahi predsodke. Bila je mnenja, da se nosi previsoko, neprimerno svojemu stanu in da gospodari z lesom, sladkoijem in svečavo kakor v kakšni bogati in odlični hiši Kako velik ogenj je vedno gorel v kuhinji. Saj se je lahko skuhalo na njem petindvajset jedi. Uredila je perilo po omarah in je poučila Emo, kako mora kontrolirati mesar,a, ko ji je prinašal meso. Ema je sprejemala vse te dobre nauVe z molkom; toda vsakikrat, ko je ena izmed žensk tekom dneva dejala .ljuba hči-, ali »ljuba mati", se je to dogajalo s tresočim giasom, ki je sicer zvenel mehko, na katerem pa se je skrivala tiha jeza. Ko je še živela prva Karlova žena, gospa Duber, je njeg iva mati uživala nekako prednost ; sedaj se ji je dozdevala sinova ljubezen napram soprogi, kakor bi jo bil deloma oropal one naklonjenosti, ki ji je pritikala. Motrila je srečo svojega sina z molk m, v katerem se je izražala žalost; v obliki spominov ga je opozarjala na skrbi in trud, ki ga je imela žnjim, hoteč mu s tem namig niti, da se ponaša Ema napram njemu pravzaprav hladno in nemarno in da ni pametno od njega, ker obožuje izključno njo. Karel ni vedel odgovora takim besedam-Spoštoval je svojo mater, toda ie bolj je 1 ubil svojo soprogo* Smatral je prvo za nezmotljivo ia je BKnfl, da je tudi poslednja brez pogreška. Čim ft mati odpotovala, glavarje držav. Kaj pa sedaj sovražne si narode? Tu pa piše v isti sapi isti list o sodrgi, apaših in muž kih — kar nai bo v označenje Angležev, Francozov in Rusov". Tudi proti narodom naj bi se borili Netrci s plemenitim duševnim orožjem! BudjevlŠka delniška pivovarna je vpo-slala potom Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu znesek K 237 50, kateri se je izročil Šentjakobski podružnici C. M. D. pri Sv. Jakobu. — Odbor podružnice se najtopleje zahvaljuje. * * HeDlouann soba Daje-n gospodu ali g os piči -ulic« Commerciale fitv 11,111. naiNt HUOO Pretep. PredsinoČnjim ob eni pop lnoči je bil zdravnik z zdravniške postaje pozvan na pumoč v hišo št. 564 pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji, kier je našel 50letnega težaka Frana Zadnika, ki je ječaje ležal v postelji in se le težko premikal. Zdravniku so povedali, da je bil Zadnik v pretepu, in zdravnik je konstat ral, da ima par reber strtih in da so mu ranjena tudi pljuča. Po-delivši mu nijnujnejo pomoč, ga je dal zdravnik prenesti v mestno bolnišnico. Požar. V neki sobi v uradih trgovsko-obrtne zbornice je bil včeraj dopoldne ob desetih nastal mal požar. Prihiteli so takoj gasilci, ki so tekom pol ure pogasili ogenj. — Škoda je le neznatna. Ker mu je burja odnesla klobuk. — Predsnočnjim se je 25letni delavec Anton Soglia, ki stanuje v ulici del Ponzanino Št. 13, pripeljal z vlakom južne železnice v Trst, a mesto, da bi Šel spat domov, je moral v mestno bolnišnico. Ko je vlak prišel že takraj Miramara, je namreč Soglia pogledal iz voza, a v istem hipu mu je burja odnesla klobuk. To je pa Soglio tako razkačilo, da je vdaril s pestjo po okencu. Seveda je š>pa zažvrnketala in se razletela na sto koscev, a obenem si je Soglia močno porezal roko: iz precej globoke rane mu je začela teči kri tako močno, da je ni bilo mogoče ustaviti. Ko je kmalu nato dospel vlak na postajo v Trst, so takoj pozvali zdravnika z zd avniške postaje, ki je neprevidnemu Sogli ustavil kri in mu obvezal rano ter ga dal potem prepeljati v mestno bolnišničo. — Pri vsem tem bo pa moral še plačati šipo, ki jo je razbil. Slovensko gledališče v Trsta. V nedeljo, dne 22. t. m. se uprizori na našem odru, kot otvoritvena predstava sezone 1914—15, narodna igra s petjem »LEGIJONARJ1«. spisal Fr. Oovekar. Igra je našemu občinstvu dobro znana in zelo priljubljena, a za sedanji vojni čas najaktualnejša. Sodelovali bodo v igri naši domači diletan-tje; le ulogo Ježa bo igral g. Danilo, član ljubljanskega deželnega gledališča, ki je vedno zadovoljil v svojih ulogah občinstvo, posebno pa v narodnih igrati. Priče-tek predstave in vstopnino sporočimo pravočasno. _ Dramatično društvo v Trstu. — Danes ob polsediui zvečer v pisarni ur. Gregorina in Ur. Slavika seja. Predsednik. Berlitz SchooL Odlikovani zavod za poducevanje jezikov, francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučujejo vse-učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konierence v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles Viellemar, Trst, Corso št. 25, I. Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer. ČEŠKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzo na češka g stilna v Trstu) se nahaja nlicl delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi Dolžnost vsobego Avstrijca je, da prispeva po svoli možnosti b Avstrijskemu vojn. posojilu! se je napram Emi skliceval na eno ali drugo izmed materinih nedolžnih opazk in izrazov Toda dokazala mu je s kratkimi be sedami, do nima prav, in ga je poslala k njegovim pacijentom. Skušala je po teorijah, ki jih je smatrala za nezmotljive, ustvariti ljubezen umetnim potom. V mesečini je deklamirala na vrtu vsakovrstne strastne balade in romance, ki ih je znala polno na izust, ali pa je prepevala svojemu soprogu ljubezenske pesmi, izražajoče otožnost in srečo. Toda kmalu je spoznala, da je to prav nič ni genilo in da Karel je ni ljubil v večji meri kakor prej. Ko je na ta način zaman poizkušala, da bi privabila iskre iz Karlovega srca in ker ni mogla razumeti tega, česar ni sama občutila, se je kmalu smatrala prepričano, da so Karlova čustva napram njej nekaj vsak-J danjega. Tudi gegovi nežni izlivi so se po- s* t en n iv-»j 1 V js rf, rs iL. ^-.u? i ti 3 sn □□ □a □□ se računajo 4 »t* L. i M ustno ti ka:ie be.-sedo se n»jo enkrat več. — KijmaujS« ; j riftnjbui* ms«* 4 "t.>t.nk- : DG LiO □□ Mebllmne soUe " 0,M*jr"koj' ^ vra-a 3 - Ceae zmerne. Commerciele 0, pr tlič\jn. -40» 1 nrfrfff W) v podnajem, zamdi premeščeoja reliko UilUlI stanovan e v prrem nadstro ju, t sred ni mesta in pr»»da se tudi vse pohištvo. Stanovanje in a 8 sob. sobico in kuhinjo; dv® lobi sprostim uhodom, sta oddani za pisat no in 5 me-bliranih sob jc odda ih stalnim uaje i.nikom. Po-podba veljavna 6e dve leti. I.rtna najemnina kron 25 0 Nasiov pove Ins. o.id. Edin ti pod št 4010 Pet mladih molznih Krav isri (Oberlnthal), prodajo se radi vojn« po ceni. Pofasnila daje upravitelj Ins«-ratnega oddelka Edinosti. 4ui4 ^IfS^slmatlnskeša uina ^ S FILIP IVAMB£EVE£ S lastnega pridelka Iz Jesenic pri OmUu ulica VaMirivo 17. tel. 1405. Prodala na drobno In na debelo. - Gostilne: Jll* ftdrla", nI. Nuova 13 in gostilna-liimet, Piazza Giusepplna Stev. 7, v katerih ^ toči svoja vina prve vrste. ^ Dnevnik „Edinost" v Trstu je izdal la založil naslednje knjige : 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOL* SI EGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAK1«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knallič. — Cena K i.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena bO vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski). Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. a »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Ojalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. n. »VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. LAVIJU n ra I i vzajemne zavarovalna banka v Pragi g J R«cnrnl fondi K 63,432.101-92. H J IzpCaCane odikodnfne In kapltalll« g | K 1S9,965JM-2). S « Olvid. M J« dostaj itpl. 2,899.79S.3C. ■ B Po velikosti druga vzajemna zavarov. nafle H driave % vseskozi slov. raroiiuo upravo Sprejema zavarovanja čluveskrga ž vijmj.t po najraznoTstnenh kombi nacijah pod taku ugodnimi pogoji kakor nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno za var. na doži^ eti<-n «smrt z man sijočimi se vplačili. Zavaruj*4 poslopja in prem čnin«-prtiti i>< žarnim škodam po nainižj'h cenah. Škode cenjuje tak' j in naj l ulantneje. Uživa najbol,ši sloves Uivdr*r posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička u latne podpore v narodne in cbčno koristne namene. m I j i | IOlavnl zastopnik v Trstu - v. CEGNAR, unco Cosermo 12. s L TELEFON št. 21-47 | riMHBMMIHllBj i 8 navijali le v rednih presledkih. Objemal jo je v določenih urah, in slednjič je postala ljubezen navada kakor druge, že zn^na slad-čiča po znanem, dolgočasnem obedu. Neki lovec, ki ga je bil Karel ozdravi-pljučnice, je daroval zdravnikovi soprog, ptička; jemala ga je vsakikra s seboj, kadar se je šla izprehajat. Večkrat je namieč bežala iz hiše v samoto, da ni imela vedno pred očmi vrta ali pa prašne ceste. Navadno je zahajala v bukov gozd pri Bauvevillu. šia je do zapuščenega paviljona, ki je bil tam na vog.ilu obrnjen pruti polju. Emine misli so plavale v daljavo brez smotra kakor psiček, ki je lovil metulje in ruval cvetice s svojimi zobmi. 1'olagoma so zadobivale njene m ili določenejšo obliko, zria je na livado, ki jo je bičala s koncem svojega sofnčnika, in se je vpraševala: .Moj bug, čemu sem se pravzaprav poročila ?"