POGOVOR S TAJNIKOM OBCINSKE ZKPO MARJANOM BENEDICICEM OŽIVITI LJUBITELJSTVO TUDI NA MESTNEM OBMOČJU OBČINE S KVflLITETNIMI PREDSTAVAMI PROTI POTROŠNIŠKI MISELNOSTI - IMAMO HVALE2NO IN ZVESTO OBCINSTVO - OBNOVITIDOMOVE KULTURE NA PODEŽELJU - DOKONČNO UREDITI KAPELO V KODEUEVEM GRADU Ljubiteljska dejavnost - posebej gledališka - ima kot mareikje drugod po Sloveniji tudi v občinu Moste-Polje bogato tradicijo. Kot je znano, je bilo ljubiteljstvo med obema vojnama tudi v proletarskih Mostah zelo razgibano, saj so bile organizacije, kot denimo, Svoboda in Vzajemnost, žarišča kultume dejavnosti in napredne revolucionarne miselnosti. Dandanes, ko nas tako imenovana potrošniška miselnost vse bolj preplavlja in potiska kulturne vrednote na stranski tir, pa vendarle prihajamo do spoznanja, da so nam slednje potrebne. O tem smo se pogovaijali s tajnikom občinske zveze ZKPO Marjanom Benedičičem. Naš sobesednik, ki je diplo-miral na akademiji za igralsko umetnost in je član SNG Drame, se že vrsto let zelo aktivno ukvarja z ljubiteljsko gledališko dejavnostjo v občini Moste-Polje. Kot dober poznavalec razmer nam je v pogovoru razgrnil celo paleto problemov, ki zadevajo ljubiteljstvo v občini in sodimo, da bodo od-govori zanimivi tudi za naše bralce. Kako kot tajnik občinske središčnih kiajevnih skupnosti ak-zveze kultumo-prosvetnih orga- tivno vključevali v kulturno dejav-nizacij ocenjujete njeno delo in kako je organizacijsko zastav-Ijeno? Najprej nekaj besed o naši oigani-zaciji. Zvezo kulturno-prosvetnih or-ganizacij občine Moste-Polje vodi trinajstčlansko predsedstvo, ki spre-jema važnejše sklepe in koordinira delo komisij, odgovornih za posa-mezne zvisti kulturne dejavnosti. Dotirani smo od strani občinske skupščine, letos v višini 120.600,00 dinarjcv. Komisije pripravljajo celotne pro-grame, ki se končno manifestirajo na reviji, kjer nastopajo gledališke skupine, siečanju šolskfli pevskih zborov, likovni razstavi itn. V ZKPO so vključena tudi šolska kuiturna društva, katerili dejavnost je izredno pestra, saj imajo poleg diamskih skupin in zbotov tudi literame, reci-tacijske, foto, ritmične, folklorne in drugo krožke. Z vodstvi šol imamo dobre kontakte, obiskujemo njihove večje prireditve in kot rezultat tega sodelovanja je bila letošnja nadvse uspešna vldjučitev diamske skupine VI. gimnazije v revijo. Mislim, da mora v tej smeri priti do še plodnej-šega sodelovanja, saj dobro vemo, da v šolah nastajajo naši bodoči kadri, po drugi strani pa je vključitev mla-dih ljudi v kultume dejavnosti po-menibna za njihovo bodoče zanima-nje za estetske viednote in pa seveda pri formiranju njihove duhovne po-dobe. Zdi se mi, da bi bilo potrebno začeti s kulturno vzgojo Še pri pred-šolskih otrocih. Zanimivo je, da na-meravajo ustanoviti podobna dru-štva tudi na šolah ostalih ljubljan-skih občin. Dejavnost zveze je razvejana na precej Srokem ozemlju tja do Seno-žeti, Javora in Prežganja. Glavnina društev - in s tem v zvezi večji del naše dejavnosti - je prav na perife-riji občine, medtem ko jih v sre-dišču občine skoraj ni. Do neke mere je to razumljivo, saj imajo ob-čani iz centra možnost ogleda kvali-tetnih priieditev v piofešonalnih ustanovah, medtem ko so predstave in prireditve v obiobnih krajih skoro edini stik s kulturo teh ljudi in je to zanje vedno dogodek. V perspektivi je naša želja, da bi se tudi občani IIOSl. V ZKPO imamo tri kornisije: - Komisija za gledališko dejav-nost usmerja delo osmfli skupin. Pri nas so vključene Svoboda Zalog, Svoboda Zadvor, KUD Slape, Seno-žeti, Prežganje, Javor, Dolskoin VI. gimnazija. Vodstvo zveze pripravi repertoarne predloge, nudi pri štu-diju praktično pomoč s sodelova-njem režiserjev - mentorjev (Aleksander Valič, Hinko Košak) in izvede celotno organizacijo revije. Pravkar smo zakljucili letošnjo VIII. revijo gledaliških skupinnaše ob-čine, na ka.teri je sodelovalo šest društev. Predstavc so bile kvalitetne, kai je vsekakorrezultat kontinuitete dela in vedno prisotne tendence, da rooiajo biti predstave dobro priprav-ljene. V najlepšem spominu nam je ostala zadnja predstava na Pre-žganju, kjer so se zbrali skoraj vsi člani igralskih skupin (okrog 120). - Glasbena komisija, ki jo vodi prot". Nada Jurjec, je v aprilu organi-ziiala na šoli v Pdlju VI. srečanje šolskili pevskih zborov. Sodclovalo je osem zborov. Nastop mladih pevcev je občinstvo, ki je napolnilo veliko avlo šole, sprejelo z vidnini zadovoljstvom. V našo organizacijo sta vključena tudi hamionikarski orkester glasbene šole, ki je tudi letos z lepini uspehom sodeloval na reviji v Pulju in pihalni orkester z Vevč, ki sodeluje na vseh večjifi pro-slavah v naa občini; na Prežganju je izvedel samostojni koncert, junija pa je sodeloval na republiški reviji pi-habih orkestrov v Kopru. Pred dve-ma letoma so godbeniki z Vevč sla-vili pomemben jubilej. 70-letnico delovanja. - Komisijo za likovno dejavnost vodi akademski kipar piof. Aladar Zahariaš. Zadnjo razstavo smo imeli v novembru pretekkga leta in je pri občinstvu doživela ugoden sprejem, za konec junija pa pripravljamo novo skupno razstavo likovnih umetnikov občine Moste-Poije. V načrtu iinamo letos tudi nekaj raz-stav posameznih lazstavljavcev. Raz-stavi prostor imamo v Jelov3covi gateriji (kapela y Kodeljevem gradu), ki naj bi v perspektivi postal kultur-no središče, kjer naj bi bilo čim več razstav, recitalov in drugih komor-nih prireditev. S katerimi perečimi problemi se trenutno ubada vaša organi-zacija? Trenutno bi piedvsem želeli po-novno oživiti kulturne dejavnosti v ožjem centru občine, v Zeleni jami, Mostah in na Kodeljevem. Skupno z vodstvom mladine pripravlja formi-ranje enega ali dveh zborov ter dramske in likovne skupine ateljeja Codelli. Naša skupna želja je, da bi se vključilo Lim več mladih ljudi v navedene kultuine dejavnosti. Po^ bude v tej smeri so žive tudi v Zeleiu jami, Mostah in Polju. Zanimivo je, da se žeBjo vključiti v aktivno kul-turno delo tudi staiejši ljudje, upo-kojenci Vodstvo 23CPO bo navede-nim težnjam posvetilo vso pozoi-nost in jih v okviru svojih možnosti tudi gmotno podprlo. Omenil bi še novoustanovljeno eksperimentalno skupino, ki jo vodi prof. Berglez. Njih želja je, da bi dobili prostore sedanjc pošte, ko bo izpraznjena. Na tem mestu bi bil naš bodoči eksperi-mentalni center, prostori pa bi lahko služili tudi upokojencem in za vaje pevskega zbora. Prvo predstavo bodo predvidoma uprizorili letos jeseni. Tudi v to skupino se bodo lahko vključih mladi ljudje. Poseben problcm predstavljajo kulturni domovi na podeželju. Naj-bolj zaskrbljujoč primer je v Seno-fetih, kjer je dom v zelo slabem sta-nju, dotrajan. Vzrok za tako stanje je tudi v tem, da sta dva gospodarja. Vsekakor bi se bilo treba čimprej odločiti, ali bodo sedanji dom obno-vili in adaptirali ali pa se bodo cxilo-čili za zidavo novega. O teh varian-tah namreč razmišljajo domačini. V Javoiu so v zadnjih letih skoro vsa sredstva, ki so jih prejeli kot do-tacijo naše zveze, namenili za adap-tacije in je sedaj dvorana lepo ure-jena; vendai se je to vrečkrat po-znalo na oprcmi predstav. Maisikje je problematično tudi ogrevanje prostorov. S tem v zvezi so so se v Dolskem in Zadvoru odločili, da bodo .letos napeljali centralno kui-javo. Vprašanje domov bo potrebno reševati načrtno. Nadalje velja omeniti obstoječo stavbo kina Triglav. Skrajni čas je, da bi se lotili problema kinemato-grafa v naši občini. Sedanja dvorana je zastarela, neudobna in ne nudi najosnovnejših pogojev kulturnemu človeku. Vsekakoi bi morali pristoj-ni posvetiti temu problemu več pozornosti. Dokončno bi morali urediti tudi Jelovškovo galerijo - kapelo v Ko-deljevem gradu. Namenska sredstva, ki smo jih do sedaj prejeli za ure-ditev, so zadostovala komaj za naj-nujnejša popravila (streha, žlebovi) in za napeljavo elektrike. . Morda nam bo to lažje uspelo po prenosu lastninske pravice na novega last-nika, ker bo grad prodan. Kapela seveda lahko služi samo v kulturne namenc, ker je spomeniško zašči-tena. S priniernimi adaptacijami ob-jektov, z ureditvijo okolja in z že urejenim športnim parkom bo to lahko nadvse zanimiv del meste. Grad naj bi bil po predvidevanjih preurejen v turisticne namene. Dotaknil sem se seveda samo nekaj najaktualnejSh problemov; o drugjh pa moida kdaj kasneje. Kakšne so nadaljnje perspek-tive Ijubiteljske gledališke in druge dejavnosti v občini? Menim, da bodo gjedaiiška in dru-ge dejavnosti v krajih, kjer so tam-kajšnjim Ijudem edino kulturno de-lovanje in izražanje, še vedno aktual-ne in prisotne. Še več, mislim, da se bo interes za kulturo še povečal, saj se pojavljajo te tendence tudi v sre-diščih krajcvnih skupnostih. V dobi potrošniške miselnosti in tehnizacije se bo človek moial nujno ozreti navznoter, v težnji za trdnejSmi etičnimi, moralnimi, kultumo estet-skimi pogiedi in s perspektivo za bolj humane odnose med Ijudmi. Svoje poslanstvo bodo naSa dru-štva opravljala, če bodo vso skrb po-svetila kvaUteti in boljši opremljeno-sti piedstav in drugih prireditev.