TRST, nedelja 4. novembra 1956 Leto XII. - Št. 250 (3488) POMORSKI DHCVHIK Cena 30 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 SL : IJL montECCHI it. 6, II, nad. — TELEFON 93-19* IN 94-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 Ur.-FLRJ: Izvod 10, mlečno 210 din. višine PJ0 in Francijo iz zadre-(itLv katero sta zabredli. O-je namreč, da bi An-*lioli -.*n Francija hoteli te oj, ye‘Jske sile« razmestiti ne meji, kjer se po-8d„xi *° incidenti, pač pa ob a“kem prtkopu. j, °^a kakor javlja indijska kBjjs RTI Indija he bi »jj .Pripravljena sprejeti ka->Rr>„ gi predloga, ker je ln,mnia, da bi taka pobuda »liv-nila kršitev egiptovske prenesti. Nuttingova ostavka je po mnenju opazovalcev v Londonu hud udarec za konservativno stranko in za vlado zlasti v zvezi z njeno sedanjo politiko na Srednjem vzhodu. Opazovalci so mnenja, da je to znak odpora proti angleško-francoski vojaški akciji ^ sami konservativni stranki. Kakor je znano, je v četrtek konservativni član lordske zbornice 32-letni lord Altrin-cham izjavil, da je v konservativni stranki nastalo gibanje, ki ima namen odstraniti Edena s predsedstva vlade. Baje sodeluje pri tem gibanju okoli 30 konservativnih poslancev. Današnja seja spodnje zbornice je bila ena najbolj hrupnih, kar jih pomnijo v Londonu. Opozicija je zahtevala odstop vlade, na račun katere so leteli vzkliki: »vojni hujskači«. Ko je Eden prebral skupno izjavo, je voditelj opozicije Gaitskell izjavil, da se angleška vlada postavlja proti resoluciji glavne skupščine OZN. in je pripomnil, da vlada ni poklicana postavljati pogojev. Omenil je, da je egiptovska vlada izjavila pripravljenost takoj ustaviti sovražnosti, ter je ugotovil da je Sueški prekop sedaj blokiran, t. j. prav nasprotno, kar se je hotelo. Ponovno je očital vladi, da je uničila sleherno zaupanje v kolektivno varnost, ter je dodal: »Vlada Je intervenirala proti Egiptu, ki je jasno, da ga je Izrael napadel. Dala je bombardirati civilne objekte poleg vojaških naprav... Mi smo pomagali tatu in smo streljali na hišnega gospodarja. Lahko bi se odobrila zamisel, da oborožena sila OZN nadzoruje meje, ki so bile določene s sporazumom o premirju med Arabci in Izraelci. Toda če se to napravi, kakšen vzrok bi imela ta policijska sila operirati na področju prekopa? In čemu naj bi se vprašanje Sueškega prekopa mešalo v to zadevo?# Gaitskell je pozval konservativne poslance, naj prisilijo Edena na odstop in naj sj izberejo novo vlado. Eden je zavrnil obtožbe o-pozičije in je ponavljal, da resolucija glavne skupščine predstavlja samo priporočilo. Ko je Gaitskell vztrajal, naj pove, čemu je vlada spravila v ospreŠje tudi vprašanje Sueškega prekopa, je Eden brez obotavljanja priznal vzroke sedanje angleško-francoske akcije: »Bazmislili smo zadevo skrbno. Naš namen je do- kazati, da skušamo izkoristit: sedanji položaj, da načnemo vsa odprta vprašanja na Srednjem vzhodu. Bilo bi namreč nelogično pustiti nerešeno katero od teh vprašanj. Ce bodo Združeni narodi hoteli izrabiti priložnost za ustanovitev mednarodne sile m uvesti praktične ukrepe za rešitev vprašanja, ki se ne more načeti z enostavnim izglasovanjem resolucije, tedaj sem gotov, da bo prihodnost OZN zagotovljena in da bo mir okrepljen.« Vztrajal je na tem, da morata Anglija in Francija sedanjo akcijo nadaljevati. Ko ga je bivši obrambni minister Shinwell vprašal, ali bi bila vlada pripravljena pristati, da se angleško-francoske sile nadomestijo z oddelki OZN eimprej, in ali je vlada pripravljena ukiniti bombardiranje v Egiptu, je Eden odgovoril, da pri ustanovitvi policijske sile ne bi smela biti Velika Britanija izključena «zaradi njenih znatnih interesov«. Tedaj je Gaitskell poudaril, da opozicija oporeka vladi moralno pravico upirati se resoluciji OZN. «To, je dejal Gaitskell, je primer samovoljne in napadalne akcije, ki se vodi pod krinko policijske akcije. To je izgovor, kateremu nihče ne verjame. To akcijo bodo gotovo posnemali drugi potencialni napadalci v svetu in mi sami bomo tisti, ki bomo trpeli bolj kakor vsi zaradi tega, kar je vlada napravila.« , Liberalni voditelj Davies je tudi poudaril, da je prva dolžnost vlade sprejeti resolucijo OZN, in Gaitskell je tedaj ponovil, da je edina rešitev za Anglijo v sedanjem položaju menjati predsednika vlade in vlado samo. Ponovno je pozval vlado, naj se javno obveže, da bo ustavila vsako nadaljnjo vojaško akcijo, toda Eden je zopet ponovil, da je »popolnoma prepričan«, da so ukrepi vlade ((najboljši način, da se čimprej doseže ločitev obeh sprtih strank«. Ob zaključku debate je govoril še zunanji minister Sel-wyn Lloyd, ki je ponovil nevzdržna utemeljevanja Edena, kar je vzbudilo nove odločne proteste opozicije. Gaitskell je zopet omenil, da je Egipt sprejel resolucijo OZN o ustavitvi sovražnosti, in je dejal: »Ce so Egipčani in Izraelci sporazumni o ustavitvi sovražnosti, odpade sleherno opravičilo za našo oboroženo intervencijo.« Medtem ko je hrup med opozicijo naraščal in so se nadaljevali vzkliki »Sramota«, ((Hočete, da se vojna nadaljuje«, je Selwyn Lloyd odgovarjal, da se s tem ne strinja in da ni mnenja, da priporočila OZN lahko zagotovijo trajen mir na Srednjem vzhodu. Glede morebitne ustanovitve policijskih sil OZN je Selwyn Lloyd dejal, da bi morale te sile ostati na Srednjem vzhodu tudi do tedaj, dokler se ne doseže »zadovoljiva« rešitev o Sueškem prekopu. Dejal je dalje, da v primeru egiptovskega in izraelskega sprejema ustavitve sovražnosti «bi bila vedno potrebna navzočnost določenih vojaških oddelkov na tem področju«. Tedaj se je s klopi opozicije vsula na račun vlade vrsta vzklikov: »Sramota«, «Vojm hujskači«, «To je vaša vojna«. Med nadaljnjim prerekanjem in hrupom je predsednik ob 16. uri sejo zaključil. Ameriška resolucija - Jutri nova seja NEW YORK, 3. — Varnostni svet OZN je danes ob 21.37 nadaljeval razpravo o Madžarski. Ameriški delegat Cabot Lodge je predložil resolucijo ki poziva Sovjetsko zvezo, naj «takoj ustavi sleherno obliko intervencije, zlasti pa oborožene intervencije v notranje zadeve Madžarske«. Resolucija poziva Varnostni svet, naj izreče »globoko u-panje, da bo Sovjetska zveza na podlagi primernih dogovorov z madžarsko vlado u-maknila nemudoma svoje oborožene sile z Madžarske«, ter naj poudari pravico madžarskega ljudstva do vlade, td odgovarja njegovim narodnim težnjam. Resolucija poziva glavnega tajnika OZN, naj se nujno in. formira, s posvetovanjem z načelniki specializiranih agencij, o potrebah madžarskega ljudstva glede živil in zdravil, ter poziva vse člane ZN in vse državne in mednarodne človekoljubne organizacije n3j nudijo kar madžarsko ljudstvo potrebuje. Jugoslovanski delegat Brilej je vprašal madžarskega predstavnika, ali so se v Bu- dimpešti začela pogajanja med madžarsko vlado in sovjetski, mi predstavniki. Dodal je, da, če se potrdi, da so se pogajanja v Budimpešti cačela, b: se morala seja Varnostnega sveta odložiti, zato da se so-vjetsko-madžarska pogajanja nadaljujejo v čim boljšem o-zračju. Madžarski delegat je tedaj sporočil, da se madžarska vlada pogaja s poveljniki sovjetske vojske o umiku sovjetskih čet iz Madžarske. Zvečer so se ponovno sestali v Budimpešti in medtem ne bo nobena druga skupina sovjetskih čet prišla na Madžarsko. Francoski delegat je dejal, da ne zaupa v pogajanja, angleški delegat pa je zahteval takojšnje izglasovanje a-meriške resolucije. Sovjetski delegat je samo potrdil, da so se začela pogajanja in je prej izjavil, da se strinja z odložitvijo seje. Na kubanski predlog je bila SPOŠTOVANJE JEZIKOVNIH PRAVIC Pozdrav Zveze slovenskih prosvetnih društev v Gorici Te besede je med drugimi izrekel danes predsednik republike Giovanni Gronchi na sprejemu na goriškem gradu, ko je odgovarjal na govor goriškega župana dr. Bernar-disa. Zupan je namreč v svojem govoru najprej orisal zgodovino našega mesta pred zadnjima dvema svetovnima vojnama ter po njih ter med drugim dejal; «Gorica, ki je imela v preteklosti nalogo čuvati skrajni del Italije, hoče biti sedaj most za združevanje med ljudmi, ki se tukaj shajajo. Nikakor pa noče biti jabolko stalnih sporov. Mi hočemo graditi evojo hišo v ljubezni in ne v sovraštvu.« Predsednik republike Giovanni Gronchi je prispel ca-nes v naše mesto skozi špalir prebivalstva, ki ga je pozdravljalo vzdolž goriških cest vse do palače vladnega predstavništva na Travniku. seja odložena na ponedeljek I Ob tej priložnosti je bil ob popoldne. Sklenjeno pa je bi-1 17. uri na prefekturi spredlo, da se svet lahko sestane jem, katerega {« se udeležili tudi jutri, če bi se položaj tudi vidni predstavniki slo-poslabšal. 1 venskega ljudstva, med kate- rimi sta bila predsednik in tajnik Slovenske gospoc arsko-kulturne zveze dr. Lambert Mermolja in tov. Miladin Černe ter župani slovenskih občin: Jože Ceščut iz Sovodenj, Hermenegild Podveršič iz Steverjana in Miro Ferletič iz Doberdoba. Ob sprejemu na prefekturi je tajnik Zveze slovenskih prosvetnih društev tov. Miladin Černe izročil tajniku predsednika republike pismo, v katerem je med drugim rečeno: eNaša dežela ima danes veliko čast, da vas pozdravi v svoji sredi kot najvišjega predstavnika države jn vztrajnega borca za uresničenje republiške ustave. Dovolite, da se izrazu prijateljstva pridružuje tudi Zveza slovenskih prosvetnih društev, ki vas v imenu svojih članov prav toplo pozdravlja. Gospod predsednik, nam Slovencem na Goriškem so zlasti pri srcu določila ustave, ki govorijo o manjšinskih pravicah, in prepričani smo, da se bodo pod vašim vodstvom izvajala. Hkrati pa iz- Vstop socialdemokratov v Hagyievo vlado Začetek pogajanj o umiku sovjetskih čet Prvak nove socialistične stranke Losonczy ponovno poudarja nevarnost protirevolucije in belega terorja - Nacionalna garda izjavlja, da ne bo dopustila obnovitve reakcionarnega režima - Mindszenty za mirno koeksistenco BUDIMPEŠTA, 3. .— Pred-1 predni nacionalistični pisate- skovno konferenco, na kate-sednik vlade in zunanji mini- Iji, ki imajo pristaše v prvi vrsti med onimi malimi kme- ster Imre Nagy je danes ponovno preuredil vlado s sodelovanjem predstavnikov so-cialdemonratske stranke. Vlada je takole sestavljena: za novo ustanovljeno Socialistično stranko delavcev Imre Na-gy, Janoš Kadar in Geza Lo-sonczy; za stranko malih posestnikov Bela Kovacz Szabo Istvan in Zoltan Tildy; za socialdemokratsko stranko Ana Kethly, Gyula Kelemen i.n Jo-sef Fischer; za Potoefijevo stranko ^bivša kmečka stranka) Istvan Bibo in Ferenc Farkaš. Za ministra vojske je bil imenovan mladi polkovnik Pal Malleter, ki se je odlikoval v zadnjem oboroženem uporu. Zoltan Tildy je bivši predsednik republike ter eden izmed najvidnejših voditeljev stranke malih posestnikov, Beia Kovacz je tajnik te stranke. Stranka Petoefi je bivša kmečka stranka in jo vodijo na- Priv ^ashingtonskih krogih ne itn 4 ai° nezadovoljstva, ker Rili Angiija in Francija zavrta« p02;!v OZN. V angleško-tint, 'Hftih pogojih o policij-»hin _,,llah pa vidijo v wa-toviv, Lt krogih možnost ^ih Pobud v Združenih na- v&očilo o zavrnitvi pozi-Rji je danes dal v spod-tansi?bornici predsednik bri-ki4i e vlade Eden, ki je pre-T 0IllerUeno izjavo. V -^r‘h plah naše zunanje f*hn!i v tvezi s Srednjim *očnn d. Se posebno sem od *Prei^ *oetoval, naj se ne hej meja nekateri ukrepi t« aAcijpe ne začnejo nekatere She JCQ,r se tiče sedanje ‘o«i. med Izraelom in Egip-Po,te 2 teh vzrokov se mi aRiI° ne 2d* mogoče, da bi ?**ttu *}dliiče vlade v parla- ali v Združenih naro-'*■ ne-to nimam druge izbi- S *Sre, 8° dn vas prosim, da c» hi* e. moj odstop. Spri-*« iutl-1'^ mijaških operacij ?il oj;.- dolžnega za sedaj )e Orli ,s*eherno napoued svo-'horat ooitue. Mislim pa, da 'ji uij Vedeti za moj namen "hes *,0Ue vfoke, preden st *l«»ie ^Popoldne parlament se- ki ima sedaj 36 Mar Postal državni mini-">l h. dvema letoma in je ‘tir », sedaj najmlajši raini-fdRatiiB01 državni minister v > R 19R? ministrstvu se je r fsi^i Pogajal za sporazum ,P‘°m o umiku angleških I* p0Ju,ežke8a področja. Ko 1 '*ttt 1 Podtajnik v zuna-bhnistrstvu, je imel 31 EGIPČANI ZAVRNILI POIZKUS angleško-francoskega izkrcanja Tri angleške ladje potopljene - Do sedaj sestreljenih 52 sovražnih letal - Uničeni naftovodi v arabskih državah KAIRO, 3. — Poročilo egip-. kop. Most je južno od Port tovskega glavnega štaba jav- j Saida; Dalje javljajo, da so lja: «Angleško - francoska pomorska formacija se je skušala približati pristanišču Suezu. Egiptovske obalne baterije so odprle ogenj in zadele eno angleško enoto, ki se je potopila. Zatem so se druge enote izognile ognju naših baterij, ki so nadaljevale streljanje, dokler niso naše torpedovke začele zasledovati sovražne enote in jim zadale sledeče nadaljnje izgube: 1. en britanski torpedni lovec potopljen, 2. neka druga pomorska enota potopljena 3. ena angleška enota za izkrcavanje potopljena. Poleg tega so angleške iz-krcevalne enote skušale izkrcati čete v pristanišču Suezu Napadle so jih egiptovske torpedovke, katerim je uspele zajeti tri od njih. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 16 francosko-angleških letal na področju prekopa Neka nasa pomorska enota pa je sestrelila eno angleško 1" talo. Eno prejšnjih poročil egiptovskega poveljstva je javljalo, da ao britanska, francoska in izraelska letala izvršila 2. novembra več letalskih napadov, ki so trajali ves dan in vso noč nad egiptovskimi mesti. Ista letfcla so izvršila več napadov tudi na področju Shaikh in da je protiletalsko topništvo sestrelilo 19 letal, tako da znaša skupno število sestreljenih angleških, francoskih in izraelskih letal od začetka operacij 52. V Londonu in Parizu pa zanikujejo, da so angleško-francoske čete skušali izkrcati v Suezu. Javljajo pa, da so Egipčani porušili pilote mostu čez p kop v El Fer-danu in « tam blokirali pre- angleška in francoska letala izvedla nova bombardiranja nad vojaškimi objekti v E-giptu. Predstavnik francoskega 0-brambnega ministrstva je izjavil, da so se strateške operacije končale in da se sedai začenjajo tehnične operacije, ki naj odprejo pot za okupacijo Sueškega prekopa. Kar se tiče bojev na Sinajskem polotoku, pa zatrjujejo, da so izraelske čete na štirih točkah oddaljene samo 16 k1-lometrov od prekopa. Danes zjutraj pa so zasedle kraj Khan Yunis. Egiptovski »prostovoljci smrti« pa so preteklo nnč južno od Tel Aviva napadli nekatere kraje ter uničili vodo-vod v Kraju Kibbuz di Ghi-vat Brenner, kjer prebivajo v glavnem italijanski Židje. Predstavnik egiptovske delegacije v OZN pa je sporočil, da »o bili vsi naftovodi v državah Srednjega vzhoda razen v Saudovi Arabiji zaprti ali razbiti. Medtpm pa je predstavnik petrolejske družbe ARAMCO izjavil, da je bil razbit tudi naftovod družbe, ki pelje iz Saudove Arabije do Sredozemlja. Sirsko poslaništvo v VVashingtonu pa je sporočilo, da je arabska sindikalna zveza sklenila ustaviti vsako poslovanje na petrolejskih napravah v arabskih državah. Dobil je tudi sporočilo, da so bili naftovodi v Saudovi Arabiji razbiti na treh krajih. Predstavnik egiptovske delegacije je tudi sporočil, da se pričakuje vsak trenutek odločno protestno noto iraške vlade proti britanski akciji in no izjavo glede bagdadskega pakta. Libanonski državni minister Saeb Salam je izjavil, da bo Libanon odklonil dobavljanje goriva angleško-francoskim po morskim enotam, ki jih uporabljajo proti Egiptu, ko s-e bodo vsidrale v libanonskih pristaniščih. Demonstracije proti Angležem in Francozom so bile tudi v Pakistanu, in sicer v Dacci, kjer so demonstranti zažgali britanski informacijski center ter razbili okna francoskega konzulata. V Karačiju pa je demonstriralo prot: Angležem in Francozom deset tisoč študentov. N1 padli so s kamenjem po; slopje angleškega visokega komisariata in policija ji^ ;e razganjala s plinskimi bombami. I elata britanske letalske diužbe »BOA« na progi iz S.dneya v London pa se danes niso ustavila v Djakarti, kei so delavci holandske, pe-trclejske družbe «BPM» sporočili, da ne bodo oskrbovali z gorivom angleških in francoskih civilnih letal, ki bodo tu pristala. da bo Irak podal tudi važ-' dobro, Dulles operiran WASHINGTON, 3. — Ameriški državni tajnik Foster Dulles je moral danes zjutraj nujno v bolnišnico, ker je dobil napad na slepiču. Ocšel je v vojaško bolnišnico «Wal-ter Reed«, kler so ga takoj operirali. Dullesti ro odrezali tudi del debelega črevesa. O-peracija je trajala dve uri in pol. Državni tajnik sedaj počiva in njegovo stanje je ti, ki so dobili zemljo z agrarno reformo. Ana Kethlv in Kelernen pa sta voditelja socialdemokratske stranke, ki se sedaj ponovno ustanavlja. Poleg vseh teh imen, ki imajo kot člani vlade naslov državnih ministrov, je v vladi še nekaj neznanih imen, ki najbrž predstavljajo uporniško mladino ter na novo nastajajoče stranke, kakor tudi revolucionarne odbore Za razliko od prejšnjih Nagyjevih vlad nimajo v tej vladi protistalin-ski komunisti večine, kot so jo imeli v prvi in tudi ne polovice, temveč komaj eno tretjino resorjev. Skrajnih desničarjev n, v vladi. Dejstvo, da je Nagy ostal še nadalje predsednik in zunanji minister, pa se tolmači z velikim spoštovanjem, ki ga u-živa med prvaki vseh političnih strank Morda menijo, da ne bi bilo pametno podreti vseh mostov s Sovjetsko zvezo ter hočejo vzdržati stike z njo prav s pomočjo Imra Nagyja, čeprav ga nekatera glaeila komunističnih strank kritizirajo. Na-splošno se tudi trdi, da vse te politične stranke, ki so sedaj v novi vladi zastopane, zagovarjajo agrarno reformo in nacionalizacijo industrije, kakor tudi politično demokracijo zapadnega tipa. Za poveljnika nacionalne garde je vodstvo revolucionarne vojske imenovalo generala Belo Kiralyja. V sporočilu o tem je med drugim rečeno, c a se bo nacionalna garda uprla slehernemu poskusu obnovitve reakcionarnih režimov kakršnekoli tendence in da bo zagotovila red do novih volitev ter da se bo borila tudi proti kršitvi nevtralnosti in neodvisnosti države. V zvezi s sestavo nove vlade se poudarja, da je iz nje izpadel notranji minister Fe-renz Munnich, ker ča so njegovo odstranitev zahtevali revolucionarni odbori. Mešana komisija za pogajanja o umiku sovjetskih čet je sestavljena in je začela z delom. S sovjetske strani so člani komisije trije generali in štirje polkovniki pod vodstvom generala Malinina. Z madžarske strani sta v komisiji general Istvan Kovacs, načelnik glavnega štaba madžarske vojske in Ferenz Er-dei, državni minister v novi vladi. Neki predstavnik vlade je v zvezi s pogajanji izjavil, da bodo določili tehnične podrobnosti glede umika sovjetskih čet, za kar je dal svoj pristanek sovjetski veleposlanik Andropov. Isti pred stavnik je tudi izjavil, da preteklo noč ni vstopila na madžarsko ozemlje no- bena nova sovjetska vojaška enota in da imajo po njegovem mnenju Rusi že sedaj toliko čet, «da bi Madžarsko lahko popolnoma uničili«. Generai Stefan Kovacz pa je izjavil, da sovjetski generali zahtevajo dva ali tri tedna časa za umik svojih čet Neki drugi visoki oficir pa je dejal, da bo morda že nocoi prišlo do sporazuma. Državna ministra Tildy in Losonczy sta imela danes ti- ri je Tildy ponovil trditev, da Nagy ni zaprosil za vojaško intervencijo Sovjetske zveze, temveč da je to storila prejšnja vlada, ki je bila pod Rakosijevim vplivom, Na-gy fia je takoj zahteval, naj se Rusi umaknejo, na kar pa vlada ni dobila nikdar zadovoljivega odgovora. »Kljub vsemu temu, je dejal Tildv, pa iskreno želimo obdržati odnošaie dobrega sosedstva s Sovjetsko zvezo. Toda pogoj za zboljšanje odnosov je lahko samo pristanek na neodvisnost Madžarske, tako načel no kakor praktično.« Tildy je tudi izrazil željo, da bi se pogajanja vršila med ministri, namesto med vojaki ter potrdil vest, da sta bila prejšnji teden v Budimpešti Mikojan in Suslov. Glede Žukova, za katerega se govori, da je bil danes v madžarski prestolnici, pa govoric ni zanikal niti potrdil. Sporočil je nato, da je danes piišla v Budimpešto ir Prage posebna misija Organizacije združenih narodov Preureditev vlade z vsto pom socialdemokratov in pogajanja za umik sovjetskih čet sta vsekakor prispevala k zmanjšanju napetosti. Potrjeni'! vesti o bojih in novih barikadah itd ni. Vlada je smer dobila s preureditvijo — kot se zdi — več ugleda, vendar pa jc politična zmeda precejšnja in splošno sta-n;e še vedno nenormalno. Ve. sti o prenehanju stavke m pač pa govorijo poročila o pomanjkanju živil in sanitetnih potrebščin Budimpešta ni ourezana od sveta, čeprav so sovjetske čete zasedle mejo z Avstrijo, držijo pod kontrolo vse železniško omrežje, letališča in železniška križišča-Protirevolucionarne nevarnosti pa se je začela zavedati tudi vlada, katere predstavnik je javno izjavil, da je sedaj največja nevarnost protirevolucija in beli teror, če-orav mnogi revolucionarni sveti ubogajo ukaze vlade in jo podpirajo Poudaril je, da je med voditelji kontrarevolu-cicnarjev najvidnejši Josef Dudas, predsednik revolucionarnega sveta Budimpešte. On je vodil včeraj vdor v mini-trstvo za zunanje zadeve in teroriziral funkcionarje in u-radnike več ur. Govori se, da je bil Dudas aretiran, vendar ta vest ni bila uradno jjttrjena. Dejal je dalje, da po mnenju strokovnjakov, vlada Sovjetske zveze pošilja čere zato, ker so potrebne, da bi zagotovile operacije u-mikanja, kar velja zlasti za s jvjetske čete na zahodni meji. Prvak nove socialistične stranke madžarskih delavcev je izjavil: »Mnenja smo, da so protirevolucionarne sile zelo pomembne na Madžarskem. Vlada »'Oglasno izjavlja da ne bo popuščala glede pozitivnih pridobitev v zadnjih 12 letih kot so: agrarna reforma. nacionalizacija podjetij in socialne pridobitve. Vlada poleg tega zahteva, da ostanejo nedotaknjene vse pridobitve sedanje revolucije, zlasti pa nacionalna neodvisnost, enakopravnost in graditev socializma ne na diktaturi, temveč na demokratičnih osnovah. Vlada je odloč- na in ne bo dopuščala obnavljanja kapitalizma na Madžarskem.« O novoustanovljeni klerikalni stranki, ki jo vodi Papp ni bilo danes nobenih vesti, značilno pa je, da noben njen predstavnik ni bil sprejet v novo vlado. Pač pa se je tudi danes oglasil — politično previdno — kardinal Mind-szenty, ki je govoril na bu-dimpeštanskem radiu. Mec drugim je dejal, da je bil «dosedanji režim vzpostavljen leta 1945 s silo«. Glede političnih strank je rekel, naj bi jih bilo čim manj, ker je glavna potreba Madžarske danes «naš vsakdanji kruh«. Zavzel se je za demokracijo in za socialne pridobitve ter pri tem poudaril nujnost privatne lastnine, «Kot poglavar katoliške cerkve na Madžarskem izjavljam, da mi odobravamo z vseh vidikov prirodni zgodovinski razvoj naše države Pričakujemo pa, da bodo dela odgovarjala obljubam...« V začetku govora pa je dal izjavo, kot da bi bil najmanj predsednik vlade: «Madžarska hoče biti zastavonoša načela mirnega sožitja v veliki družini narodov. Ona želi sodelovanje tako z ZDA kot z cij, sem iznad vseh strank.« Ni omenil, da škof Papp, ki izvršuje njegove ukaze, organizira novo klerikalno stranko. Oglasila sta se tudi avstrijski kancler Raab in nemški kancler Adenauer, ki sta odločno zanikala vesti, da bi iz Avstrije in Zahodne Nemčije v zadnjih dneh prehajale o-borožene hortijevske formacije na Madžarsko. Raab je tudi izjavil, da je vlada zaprosi.« bivšega reakcionarnega voditelja Nagyja, ki je doslej živel v emigraciji v Parizu, naj zapusti avstrijsko ozem-lie ker je Avstrija nevtralna država. Najnovejša poročila pravijo da so se Rusi umaknili z glavnega civilnega letališče. da je dostop v mesto dovoljen ter da ne more biti govora o kakšnem »jeklenem obroču«. Sovjetski vojaki svobodne krožijo po predmestju, kjer so njihove enote, celo v diužbi madžarskih vojgkov. Tudi prehod čez avstrijsko rntjo je zopet dovoljen, tako da se bo tajnik italijanske PSDI Matten Matteotti lahko vrnil na Dunaj, skupaj s ciani družin osebja italijanskega poslaništva, ki bi bili prejšnjo noč zaradi snežnega ražamo tudi željo po tisti avtonomiji, ki nam jo jamči u-stava, ker smo prepričani, da bo edino na tak način zagotovljen napredek naše dežele in tudi zagotovljeno mirno sožitje obeh narodnosti. Z/ito Vam izrekamo našo dobrodošlico.# Nadaljevanje na 6. strani) Mlačno stališče Rima do voine v Egiptu (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Stališče vlade v zadnjih težkih mednarodnih dogodkih se z vseh strani ocenjuje kot preveč mlačno in premalo jasno. Pričakuje se, da bo v prvi polovici prihodnjega tedna vladna seja. Preden odpotuje zunanji minister- na zasedanje glavne skupščine OZN v New Yor-ku, ki bo lb. novembra, bo pač moral odgovoriti na zadevne kritike. Verjetno bo poročal na seji poslanske zbornice prihodnji torek o položaju in o o vladni politiki v zvezi s Suezom in Madžarsko. Danes je zunanji minister Martino poslal indijskemu ministrskemu predsedniku Nehruju poslanico, s katero ga prosi za posredovanje pri SZ, da bi odstopila od svoje oborožene intervencije na Madžarskem. Martino se sklicuje na pet načel iz Bandunga, med katerimi je tudi načelo o nevmešavanju v zadeve drugih držav.in za katera je svoj čas Nehru Martinu zagotovil, da jih je SZ sprejela. Martinova gesta je v popolnem soglasju z nekaterimi ugotovitvami, ki smo jih že včeraj navedli na tem mestu. Gre namreč za očitno vladno prizadevanje, da se brutalni nattop Angležev in Francozov ter njihovih pomagačev Izraelcev kolikor mogoče o-malovažuje ter na vse načine odvrača pozornost drugam, za kar je seveda Madžarska kot nalašč. In vendar je vojna v Egiptu za italijansko ljudstvo neprimerno bolj občutena stvar, saj bo njene posledice v najkrajšem času čutilo tisoče ljudi, ki so bili zaposleni v pristaniščih, ki bodo odslej močno paralizirana. Določeni krogi, ki jih ni težko označiti, so izkoristili madžarske dogodke tudi za svojevrstno »dobrodelnost« in «pomoč». (Pri tem smo daleč od tega, da bi dvomili v dobro vero mnogih, ki v svoji naivnosti niso doumeli posebnih propagandnih tendenc). Tudi papežev predstavnik se je že včeraj odpeljal z rimskega letališča na Dunaj, ne da bi pred odhodom pozabil na dolgo izjavo za televizijo. Nerodno je le to. ko sedaj vesti z Dunaja ZSSR ~ter s svojimi sosedi v I neurja' kmalu zašli pod sovjet. javljai°, da nr mogoče kar ta- Pragi, Varšavi, Beogradu, Bu-1 ske tanke z malim Fiat 600. ko na Madžarsko, kajti na karešti in na Dunaju.« Nato' med A^,r^° ™ Štorje poudaril, da hoče volitve 1 ,_______, Isk? 50 1snv}etl; .Nerodna stvar, pod mednarodnim nadzor- NEAPELJ. 3. - Veleposla- potem ko je bilo vse tako le- stvom z udeležbo vseh strank nica ZDA Clara Luce je od- po zamišljeno in pripravljeno, ter dodal: «Zaradi mojih fun,k- 1 potovala z letalom v Pariz. I A. P. Dve ameriški o Suezu in arabsko-izraels Opozorilo Angliji in Franciji, naj ne uporabljata na Srednjem vzhodu ameriškega orožja, dobavljenega v okviru IN AT O NEW YORK, 4. — Na podlagi pisma, ki ga je poslala danes egiptovska vlada predsedniku glavne skupščine OZN in glavnemu tajniku OZN v zvezi z anglo-francosko zavrnitvijo resolucije glavne skupščine, je bilo za danes sklicano novo zasedanje skupščine. Napovedujejo, da bo glavni tajnik podal svoje prvo poročilo v zvezi s to resolucijo. Ameriška vlada pa je sporočila, da bo predložita dve novi resoluciji. Prva predlaga skupščini ustanovitev komisije, ki naj sprejme potrebne ukrepe za takojšnjo ponovno otvoritev Sueškega prekopa kot »varne mednarodne vodne poti«. Komisija, ki bi jo sestavljali trije člani, bi morala tudi pripraviti, sporazumno z Egiptom, Francijo in Veliko Britanijo načrt za upravljanje in oskrbovanje prekopa in za svobodno plovbo v skladu s carigrajsko konvencijo in s šestimi točkami, o katerih se je Varnostni svef sporazumel 13. oktobra. Komisija bi morala tudi skrbeti za izvajanje načrta. Dalje bi morala komisija poročati Varnostnemu svetu in glavni skupščini OZN ' ter dati priporočila, da pride do trajne rešitve Sueškega vprašanja. V drugi resoluciji predlagajo ZDA ustanovitev odbora, ki naj pripravi rešitev glavnih nerešenih vprašanj med Izraelom in arabskimi državami za vzpostavitev trajnega miru na tem področju. Tudi ta odbor nai bi predložil svoja priporočila prizadetim strankam in glavni skupščini ali pa Varnostnemu eve-tu. Glavni tajnik OZN bi ob sodelovanju odbora nudil svoje dobre usluge med pogajanji s prizadetimi strankami. Resolucija poziva prizadete stranke, naj nudijo podporo palestinskim beguncem, in določa ,naj organizacije OZN v Palestini nadaljujejo svoje delovanje izvzemši spravno komisijo za Palestino. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je sporočil, da je ameriška vlada opozorila britansko in francosko vlado naj ne uporabljata na Srednjem vzhocu ameriškega orožja, ki so ga ZDA dobavile na podlagi pogodbe o atlantskem paktu. Iz Novega Delhija je odpotoval v New York Nehrujev svetovalec Krišna Menon, ki se bo med potjo ustavil v Londonu, Izredna seja glavne skupščine OZN se je začela ob 2.40 po polnoči pod predsedstvom čilskega delegata. Poljska odklonila gospodarsko pomoč ZDA VARŠAVA, 3. — Poljska tiskovna agencija PAP javlja, da je Poljska odklonila ameriško ponudbo za gospodarsko pomoč, ki jo je nedavno omenil Eisenhower. Ponudbo je sporočil 25. oktobra ameriški poslanik Jacobs poljskemu namestniku zunanjega ministra Winiewiczu, ki je ameriškemu predstavniku odgovoril, da bi se poljske gospodarske težave lahko takoj rešile z izboljšanjem gospodarskih in finančnih odnosov, ki jih ima Poljska z vsemi državami. Winiewicz je Jacobsu tudi dejal, da je imelo doslej ameriško dodeljevanje pomoči politično obe-ležbo in je bilo zvezano s pogoji. ki poljski vladi ne bi dovoljevali poslužiti se te pomoči. Tudi so v zvezi z ameriško pomočjo razne oblike kontrole, ki jo opravljajo a-meriški organi. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 9,4. najnižja 6,7, zračni tlak 1010,9 raste, vlaga 52 odst., veter 41 km. stin-ki 60 km, nebo 3 desetine po-oblačeno. morje razgibano, temperatura morja 16,1. Danes, NEDELJA, 4. novembra Karel Bor.. Sk.. Dravomir Sonce vzide ob 6.46 in zatone 16.4« Dolžina dneva 10.00. Luna vzide ob 8.37 in zatone ob 17.0«' Jutri, PONEDELJEK, *. »>*• Caharija, oče J. Kr.. Savina_ USTflMH/UKNfl V »KUHI! TRŽAŠKEGA UBČIMSKKGA Slin i Občinski delavci zahtevajo KOMISIJA ZA PROSTO CONO JE ŽE ZAČELA DELOVATI 1/ komisiji so zastopani predstavniki vseh strank razen skrajno desnice - Živahna diskusija na prvem sestanku Komisija zn prosto cono tržaškega občinskega sveta je začela delovati, ne da bi bili obveščeni o tem časniki. To moramo takoj poudariti, ker menimo, da je dolžnost občinskih upraviteljev, da obvestijo javnost o vseh najvažnejših vprašanjih In prav prosto cona je vprašanje, ki za-nma skoraj vse prebivalstvo. Sicer pa ni izključeno, da je kdo baje obvestil desničarske časnike o prvem sestanku občinske komisije za prosto cono in da so ti časniki dogodek zamolčali, ket podpirajo skupinico veleindustrijcev, ki nasprotujejo prosti coni. To je razvidno tudi iz članka lista «La Zona francai), v katerem piše tudi c prvem sestanku omenjene komisije. Komisija za prosto cono ob činskega sveta je bila določena že ob začetku zasedanja novoizvoljenega občinskega sveta. Formalno pa je bila sestavljena šele 20. oktobra. Komisijo za prosto cono sestavljajo naslednji svetovalci: profesor Dulci in Lonza za PSDI, Gasparo in Del Conte za KD, T“iner za PSI, Sajovitz za KP, Dekleva za NSZ, Geppi za PRI, Agneletto za SDZ, Pincherle za Up in Barbi za MEN- Na prvem sestanku je di a demokristjanska svetovalca nadomeščal demokristjan-ski odbornik Stopper, svetovalec Pincherle pa je pismeno opravičil svojo odsotnost. Monarhist', fašisti in liberalci pa niso prijavili županu svojih predstavnikov, kar dokazuje, da so edini, ki so pro. ti prosti con;. Za predsednika komisije je bil izvoljen podžupan prof. Dulci (PSDI). za podpredsednika pa svetovalec Barbi (MEN), ki je tudi predsednik mestnega odbora za prosto cono. Na prvi seji je komisija sestavila program bodočega del« za zahtevo ustanovitve pioste cone. V razpravi so vsi člani komisije zahtevali, naj vlada čimprej sporoči izsledke ministrske komisije za proučevanje proste cone, ki j“ že lani proučila to vprašanje. Zato je komisija sklenila poslati predsedniku vlade »gniju naslednjo brzojavko, ki jo je podpisal župan Bartoli: «V zvezi s številnimi resolucijami ir. zahtevami ter v zvezi z zahtevami krajevnih političnih in gospodarskih u-stanov, tržaški občinski svet soglasno zahteva, naj vlada obvesti Trst o mnenju stro-kivnjakov o prosti coni, ki ga bo občinski svet proučil in sporočil svoje protipredlo-gf» Ta brzojavka je bila poslana v Rim 23 oktobra in smo jo mi dobili brez pojasnila, da je bila sprejeta na sestanku posebne komisije. Zato smo brzojavko objavili kot Bartolijevo, ne da bi o njej obširneje poročali in hkrati napisali, du je bi la sprejete na sestanku komisije. Kot poroča list «La Zona Iranca«, se je na prvem sestanku komisije za prosto cono razvila obširna razprava. Svetovalec Barbi je poudaril, da je treba zahtevati od vlade u-aianovitev carine prostega področja, ki ga bo treba braniti proti vsakemu poizkusu, da bi na katerikoli način spremenili njegov značaj. Z ustanovitvijo občinske komi,sije za prosto cono, ki bo delovala v okviru občinskega sveta, je to vprašanje napravilo korak naprej. Do sedaj so bili v mestu samo nekateri politični in gospodarski organi, ki so vsak zase zahtevali ustanovitev proste cone. Komisija občinskega sveta pa predstavlja celotno mestno prebivalstvo, in lahko rečemo tudi večino volivcev MSI, liberalcev in monarhistov. Saj so svetovalci teh treh skupin v občinskem svetu glasovali za resolucijo o prosti coni. ki je bila predložena predsedniku republike Gronchiju ob njegovem obisku v našem mestu. To dokazuje, da se ti svetovalci nočejo javno izreči pioti prosti coni, ker bi jih večina njihovih volivcev obsodila. Zato pričakujemo, da bo ko. misija občinskega sveta za prosto cono nadaljevala s svojin. delom in odločno zahtevala od vlade rešitev tega važnega vprašanja za mestno gospodarstvo. Zaradi tega pa že sedaj opozarjamo županstvo, naj v bodoče obvešča vse tržaške časnike o delovanju te komisije, da bo vsa javnost o tem pravilno obveščena. sečaj, ko se opaža vedno večji promet skozi Trst. Mnenja smo, da je ta zaskrbljenost popolnoma upravičena, če pomislimo na ugodne pogoje, ki jih nudijo Avutriji severna pristanišča in ki bodo postali za Avstrijce še bolj ugodni, če bodo morale tržaške potovati okrog Afrike. Včeraj smo že pisali, kakšne ukrepe je podvzel Tržaški Lloyd za ladje, ki potujejo na Daljni vzhod, v Avstralijo, skozi Rdeče morje, v Perzijski zaliv in Vzhodno Afriko. Družba Adriatica pa sporoča, da je njena ladja «E-speria«, ki bi morala odpluti v Aleksandrijo, ustavljena v Benetkah. Ostale proge za Le-vant pa še vedno redno delujejo. Razne zasebne pomorske družbe pa sporočajo, da njihove proge, ki ne gredo skozi Sueški prekop, redno Pred nekaj dnevi so pred-1 i stavniki sindikata občinskih nameščencev nove Delavske zbornice CGIL razpravljali odbornikom za osebje prof. Venierom tudi o vprašanju pokojnin občinskih mezdnih delavcev ter zahtevali, da se to vprašanje čimprej reši. Sindikalni predstavniki so opozorili prof. Veniera na obljube prejšnjih občinskih upraviteljev, po katerih naj bi občina poskrbela za doplačilo za-varovalnih prispevkov za pokojnine za dobo od leta 1946 do leta 1952. Ker je neki občinski funkcionar med pogajanji podcenjeval omenjene obljube in zagotovila, so sindikalni predstavniki ponovno intervenirali pri prof. Venieru ter zahtevali, da občinska uprava najprej prizna delavcem pokojninsko zavarovanje za leta 1946-1952, nato pa takoj pred-oči Zavodu za socialno, zavarovanje vprašanje pokojnin teh delavcev sploh; ali pa naj občina čimprej pripravi sklep, s katerim prevzame nase zadevno breme. Sindikalni predstavniki so izročili prof. Venieru prepise izjav o obveznostih, ki so jih sprejele glede tega vprašanja prejšnje občinske uprave. ■m _ t v sx^o£i oucSKi preKop, recinu 75 161 «JrlCCOl(l» I poslujejo. Se posebno pa poudarjajo delovanje prog pro- Včerajšnji 2loglasni «Picco-1 o>i je ob 75-letnici svojega obstoja izšel na 40 straneh-Na strani 20 cbjavlja fotografijo svoje pr ve številke od dne 29. decembra 1881 z naslednjim programom: «Bomo neodvisni, nepristranski in pošteni«. V 75 letih svojega obstoja pa je «Piccolo» dokazal, da ni izpolnil ne prve ne druge ne tretje obljube. Kdor ga je čital, zlasti v fašistični dobi, ne potrebuje nobenih dokazov. Da namerava s kršenjem programa tudi v bodo-nadaljevati, pa dokazuje podpis pod člankom na 3. strani, to je onega, ki je v fašističnih časih časopis urejeval. To je na iclost vse, kar lahke pripomnimo ob tej, na žalost žalostni obletnici važnega tržaškegi. dnevnika, ki je mnogo pripomogel za vse tegobe tržaškega prebivalstva. ti Palestini, Libanonu in Turčiji, ki do sedaj še niso naletele na nobene ovire. in citapte PUmolkhi dneimikl VPRAŠANJE IZVAJANJA GOSPODARSKIH SPORAZUMOV 12. NOVEMBRA V RIMU SESTANEK jugoslovansko - italijanskega odbora Na sestanku bodo proučili tudi vprašanje sporazuma o posebnih dobavah - Tudi sporazum o tržaškem blagovnem prometu se še ne izvaja Včeraj smo objavili članek našega beograjskega dopisnika o neizvrševanju italijansko-jugoslovanskega rporazuma o posebnih dobavah, katerega sta obe vladi podpisali 1. marca letos in ki predvideva, da bo Jugoslavija kupila v Italiji za 60 milijonov dolarjev investicijsko opreme, od česar za 45 milijonov dolarjev na kredit in za 15 milijonov dolarjev na račun reparacij. Različni so razlogi, ki zavirajo praktično izvajanje tega sporazuma, vendar gre predvsem za obrestno mero, katero sporazum predvideva in katere italijanske banke niso pripravljene sprejeti. Banke imajo pri tem lahko stališče, saj se sklicujejo na zakon iz leta 1953, ki predvideva znatno višjo obrestno mero in nihče jih ne more prisiliti na popuščanje. Glavni krivec za nastali položaj je torej vlada, ki je podpisala sperazum, za katerega bi že v naprej morala vedeti, da se v praksi ne bo mogel pričeti izvajati. Škodo od tega stanja pa ima celotno italijansko gospodar- JUT«) DOPOIDNE STAVKU URADNIKOV SKLAD SK MORA OHRANITI za pobijanje brezposelnosti Število zaposlenih pri tej podporni ustanovi je v dveh letih padlo od 3305 na 730 čeprav je ostalo število brezposelnih skoraj enako Po poročilih agencije »Astraa Sueška kriza ogroža tržaško pristanišče Gospodarska agencija ' «A-stra» objavlja izjave nekaterih gospodarskih ustanov in pomorskih družb o posledicah angleško-francotkega napada na Egipt za tržaško gospodarstvo in predvsem za tržaško pristanišče. Ravnatelj trgovinske zbornice dr. Addobati je izrazil svojo zaskrbljenost za nastali položaj in dejal, da samo takojšnja rešitev sueške krize lahko prepreči ogromno škodo tržaškemu gospodarstvu. Dr- Addobati je poudaril, da so tržaška špediterji v sedanjem položaju prisiljeni resno razmišljati za prevoz blaga okrog Rta dobre nade. Hkrati pa je dejal, da tudi zaostritev položaja na Madžarskem škoduje tržaškemu gospodarstvu. V poslednjih tednih so m tržaški špediterji obetali precejšnje posle z Madžarsko. Tudi spedioijske družbe so zeio zaskrbljene zaradi nastalega položaja. V teh krogih menijo, da bodo morali za sedaj blago, ki ga imajo v pristanišču, usmeriti po drugih poteh. Najbolj pa jih skrbi nadaljnji razvoj dogodkov. Ce te ne bo napad na Egipt prenehal in če ne bo Sueški prekop čimprej svoboden, bo Trst utrpel veliko škodo. Špediterji poudarjajo, da bo nadaljnji prevoz blaga okrog Rta dobre nade preusmeril mnogo tranzitnega blaga na druga pristanišča, in to prav Jutri od 7.30 do 13. ure bodo stavkali tehniški in upravni uradniki SELAD. Stavko je napovedal sindikat gradbenih delavcev na zahtevo skupščine osebja SELAD, ki je bila 26. oktobra. Glavni vzrok st ivke je zaskrbljenost delavcev in uradnikov, ki so sedaj zaposleni pri SELAD, in brezposelnih delavcev, ki so čakali na zaposlitev v tej u-stanovi, v kateri se brezposelni delavci izmenjujejo vsakih šest mesecev ter ublažijo s tem vsaj za nekaj časa svoje obupne gmotne razmere. Vse namreč kaže, da mislijo oblasti SELAD postopno ukiniti in po kvečjemu nadomestiti z delovnimi centri, ki delujejo v ostalih pokrajinah, kjer pa ne dobe delavci niti polovico prejemkov v primeri s prejemki pri ustanovi SELAD. Skrb brezposelnih pa je tem večja, ker smo na pragu zime, ko so potrebe še mnogo večje kot po navadi in ko je treba misliti tudi na ogrevanje in na bolj tppto obleko. SELAD* je bila ustanovljena za pobijanje brezposelnosti.. Največje število zaposlenih ie dosegla kmalu po prihodu Italije, in sicer januarja 1955. ko je bilo zaposlenih pri njej 3305 delavcev in nameščencev, medtem ko je bilo takrat brezposelnih okrog 19.000 delavcev in nameščencev. Od takrat pa je začelo število de- NE DA BI PRAVOČASNO POSKRBELI ZA STANOVANJA Novi množični iz občinske stavbe «Costanzi» Te dni so na vrsti novi množični izgoni iz stanovanj v Ul. Muda Vecchia oziroma v občinski stavbi »Costanzi«. Do pred mesecem dni si stanovalci te stavbe niso niti mislili, da bodo morali na hitro zapustiti stanovanja. Pretekli teden pa jim je županstvo sporočilo, da se morajo nemudoma izseliti in da so jim za sedaj našli zasilno stanovanje v hotelu. Razumljivo je, da se stanovalci niso odzvali pozivu, ker menijo, da je županstvo krivo, če je sedaj stavba v takšnem stanju, da jim preti nevarnost, da se jim zruši na glavo. Sicer pa je zanimivo vedeti, kdo je povzročil to stanje. Omenjena stavba je za magistratom kjer so začeli v neposredni bližini kopati temelje za novi del občinske palače. Kopanje temeljev in zabijanje kolov je povzročilo stavbi «Costanzi» hude poškodbe, da jo je morala posebna komisija tehnikov proglasiti za nevarno za bivanje. Zato vprašamo: ali občinski tehnični urad, ki nadzoruje zidanje novega dela občinske palače, ni predvideval kaj takega? Po nekaterih vesteh sodeč, so to predvidevali že od vsega začetka, saj so namenoma vzidali v zidovje omenjene stavbe male steklene oknice, ki so popo- stene hiš« začele premikati. To je bil znak, da je stavba nevarna za bivanje. Zaradi tega se stanovalci sprašujejo, zakaj jim občina ni pravočasno poskrbela stanovanje, ko je znano, da so bili njeni pristojni uradi obveščeni, kaj se bo zgodilo. Stanovalci se sedaj nočejo izseliti v hotelske sobe, kjer nimajo nobene udobnosti, kjer ne morejo kuhati in skupno živeti ves dan To so povedali tudi občinskim uradnikom in odbornikom. Zato >e zdi, da jim bo občina morda začasno preskrbela zasebna stanovanja. Del najemnine naj bi plačala občinska uprava, del pa družine same. Sicer pa jim zagotavljajo, da jim bodo že prihodnjega marca dali novo stanovanje pri Sv. Ivanu, kjer bo občina sezidala nekaj novih hiš za družine, ki sedaj stanujejo v stavbah, ki jih bodo porušili za zidanje drugega novega dela občinske palače. Za sedaj pa so prizadetim družinam samo podaljšali rok izgona za približno deset dni. Jasno pa je, da se mora občinska uprava zavedati, da je sama povzročila to stanje kal« v trenutku, ko so se Ivanu. in da je njena dolžnost, da tem družinam poskrbi udobno začasno stanovanje, dokler jim ne bodo dodelili stanovanj v novih stavbah pri Sv, VZNEMIRLJIVE GOVORICE PRI SV. ALOJZIJU IN V R0C0I.U ZA GRADNJO NOVE CERKVE NAJ BI PORUŠILI Stanovanjsko vprašanje v Trstu je zelo pereče, saj leži nerešenih še 15 tisoč prošenj. Poleg tega pa je še kup neprimernih stanovanj, ki rie odgovarjajo higienskim zahtevam, ali pa so prenatrpana. Dolga leta je bilo to vprašanje zanemarjeno, zadnje čase pa so vendar začeli nekaj delati, a je še vse premilo. Te dni bodo dodelili 327 novih stanovanj, ki jih je zgradila ustanova IACP. V začetku leta so jih dodelili 373, za prve mesece prihodnjega leta pa jih obljubljajo še 253. Ce bi tako nadaljevali, bi potrebovali še skoraj t0 let. seveda brez dotoka novih prišlecev, da bi rešili stanovanjsko krizo. O tem vprašanju in o načinu reševanja stanovanjske krize v našem mestu bi se dalo na dolgo in široko pisati, Za zdaj naj omenimo le, kar se dogaja, kakor pravijo, pri Sv. Alojziju :n v Rocolu- V Ul. Porta na vrhu Kreola je bila pred leti znana gostilna. v katero so radi zahajali meščani ob svojih nedeljskih sprehodih- Nato to gostilno zaprli in v solidni zgračbi uredili stanovanja za prehodne stanovalce, dokler niso dobili druga primernejša stanovanja. To je trajaTo nekaj časa; nekega dne pa se je nekdo zmislil, da bi tam zgradili cerkev. Stavba je nenadoma postala »nevarna«, nihče ni vej skrbel zanjo In je začela razpadati zaradi bur-je in dežja. Stanovalce so preselili ob koncu zime, nato pa so začeli rušiti stavbo, ki v resnici ni bila »podrtija«, kakor so pravili, posekali so tuči drevesa na dvorišču in zdaj je tam zares uodrtija-Vse jc obtičalo in o novi cerkvi ni še duha ne sluha. Sicer pa tu ne bi bil najbolj primeren kraj za cerkev, ker je oudaljen od naselja in zelo izpostavljen burji. Glede cerkve pa domačini pravijo, da so v središču rajona, v začetku Ul. Archi, že postavili temelje za nevo cerkev in da tam že deluje začasna kapela. Zakaj niso torej rajši tu nadaljevali čela in dogradili cerkev, če je Že tako potrebna? Tako ne bi bilo treba rušiti zgradbe, ki smo jo piej omenili, in ne bi bilo treba skrbeti za nova stanovanja družinam, ki so tam bivale. Zdi se, da bi nekateri radi zgradili kar tri nove cerkvb na tem področju. Pravijo namreč, da nameravajo zgraditi cerkev tudi v Rocolu, to1 je približno 1500 metrov poc prej omenjenim krajem Tu naj bi za gradnjo nove cer- je odstopila občina pod pogojem, da si bo sezidal stanovanjsko hišo. Občina pa mu je zagotovila nemoteno posest. Seveda bi morala občina preskrbeti tem družinam nova stanovanja. Kakor da ne bi bilo že na tisoče družin, ki čakajo še na stanovanja, mectem ko so te družine glede tega preskrbljene. Ce že hočejo graditi cerkve, naj jih gradijo po mili volji, a ne da bi zaradi tega metali družine iz stanovanj in podirali nove hiše. Spričo govoric in nezadovoljstva, ki se zaradi vsega tega širijo po mestu, bi bilo zelo umestno, da bi občinska uprava pojasnila, kako je t< to zadevo. Prometni nesreči V trenutku ko je 65-letni Adelmo Pontoni iz Ul. Fabio Severo hotel včeraj malo pred 18. uro prekoračiti Trg stare mitnice v višini trgovine s čevlji «Donda», se je nepričakovano znašel pred 19-let-nim Ettorjem Kosičem iz Ul. P-cndares, ki je bil tedaj namenjen z vespo v Carducci-jevo ulico. Kosič je takoj zavrl, vendar vseeno ni mogel preprečiti tr. čenja v moža, ki je odletel na tla in obležal. Pontonija so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga morali nujno poslati na I. kirurški oddelek. Ker je niegovo stanhj zelo resno, so si zdravniki pridržali prognozo. * * * S prognozo okrevanja v 5 ali 9 dneh so pozno zvečer sprejeli na I kirurškem oddelku 34-letnega Francesca Ac-ouavito iz begunskega taborišča pri Proseku, ki je malo prej trčil m križišču Korza z Ut, S- St-iridione s svojo vespo v Fiat 500 last 24-letne-ea Marija Piimija iz Ul. Im-briani. Lufi ga je oslepila Nekaj minut pred 19. uro so pripeljali v bolnišnico 22-l*tnega Albina Furlana b Konkonela, ki je izjavil, da se je ponesrečil med vožnjo z motorjem, ki ga je iofiral 19-letni Vinicio Divo u Ulice Muraglione. Mladeniča sta bila namenjena na Opčine, ko so blizu mitnice luči naproti vozečega avta za trenutek oslepile Diva, kar je zadostovalo, da, je izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar sta padla , na tla. Medtem ko se je Divo re-kve porušili pet hiš in eno j šil brez poškodb si bo moral vilo, ki si jo je lastnik pred : Furlan zdraviti peškodbe na kratkim sezidal s podporo Al- I glavi in obrazu kakih 8 ali 10 disio na zemljišču, ki mu ga I dni na prvem kir. oddelku. lavcev in uradnikov SELAD stalno padati in brezposelni so večkrat opozarjali na težnjo po ukinitvi te podporne ustanove. Oblasti so namreč o razpustitvi SELAD sicer vedno zanikale, toda dejstva so jo potrjevale. Čeprav se namreč število brezposelnih še vedno giblje okrog 18.000 enot in zato razlogi, ki so narekovali ustanovitev SELAD. še vedno obstajajo, je število osebja SELAD »padlo na kemaj 730 enot. Sindikata gradbenih delavcev sta opozorila oblasti, zla-st' pa dr. Palamaro na ilastalj položaj in na potrebo, da bi se o tem razpravljalo. Toda vladni generalni komisar pi sklical nobenega sestanka, da ki se o tem porazgovorili. Zato so delavci sklenili, da napove za sedaj stavko uradniško osebje, kasneje pa bodo sklepali o drugih korakih, če se medtem oblasti ne zganejo. Na vsak način se ne bi smela SELAD prav sedaj na zimo razpustiti oziroma umreti počasne smrti s tem, da se ne sprejemajo na delo novi brezposelni. Razen tega pa je treba tudi upoštevati, da je opravila SELAD mnogo koristnih javnih del in popravil, katerih tudi za vnaprej ne manjka. Posledice nedavne nezgode Kljub temu, da se je 25-letni Bruno Zacchigna iz Ul. Baiamonti 7 že pretekli četrtek ponesrečil, se je šele včeraj zatekel po zdravniško pomoč v bolnišnico, kjer so ga zaradi številnih prask po telesu in predvsem zaradi verjetnega zloma ključnice pridržali s prognozo okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddelku. Zacchigna je zdravnikom izjavil, da se je 1. t.m. odpravil z izposojenim avtom v Istro in ko je privozil v bližino Izole, se je moral umakniti nekemu naproti vozečemu avtu, ki je drvel po sredini ceste. Pri tem je zašel s ceste in silovito trčil ob drevo. Zacchigni so nudili že na mestu potrebno pomoč in ker je mislil, da ni nič hudega, se je ocpravil domov, od koder pa ce je včeraj nekaj minut po 9, uri zatekel v našo bolnišnico. Nezgodi na delu Med delom pri gradnji neke hiše je 32-letnemu Germanu Milocchiju iz Milj včeraj zjutraj padla z meter visokega zidarskega odra na roko debela deska, ki mu je odsekala zadnji členek kazalca leve roke. Mož se je odpravil v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvem kirurškem oddelku-Okrevgl bo v 15 dneh. 2rtev nezgode na delu je postal včeraj popoldne tudi 37-letni Giovanni Cleva od Sv, M.M. Sp., ki pa se mora zahvaliti burji, če bo moral ostati kakih 15 dni na prvem kir. oddelku. Cleva je bil zaposlen pri žaganju deske na gradbišču v Vicolo Castagnetto, ko je sunek burje premaknil desko, ki mu je stisnila roko ob o-stro rezilo. S tem si je ranil levo roko in ker so mu zdravniki ugotovili verjetne mišične in kostne poškodbe, so ga pridržali. Noco si je zlomila Zaradi nerodnega padca v stanovanju, pri čemer si je zelo verjetno zlomila stegnenico leve noge, se ie morala včeraj dopoldne 83-letna Jelka Stimac vd. Stimac iz Ul. sv. Jakoba zateči v bolnišnico. Pridržali so jo s prognozo okrevanja v 10 ali 90 dneh na ortopedskem oddelku. stvo, saj se zaradi neizvajanja sporazuma o posebnih dobavah prav v zadnjem času vedno bolj vrivajo na jugoslovanski trg tuji konkurenti. V tej zvezi bi opozorili na predavanje podpredsednika italijan-sko-jugosiovanske trgovinske zbornice iz Milana prof. Dal-la Volte, ki je podčrtal, da je Zapadna Nemčija odobrila obsežne kredite in da so tudi vzhodne države pristale na plačevanje zaostalih dolgov. Posledice so resne tudi za Trst, saj bi v okviru tega sporazuma prišla na račun predvsem nekatera večja tržaška podjetja, ki bi lahko dobavila investicijsko opremo. Obstajala je pa tudi možnost različnih drugih poslov. Iz teh razlogov se pričakuje, da bo italijansko-jugoslo-vansflei mešani odbor, ki se bo sestal 12. t. m. v Rimu, proučil to vprašanje in sprejel ustrezne sklepe, da se premakne z mrtve točke. Po pisanju gospodarskega lista «11 Globo« obstajata dve možnosti za rešitev. Ali Jugoslavija pristane na skrajšanje plačilnega roka, ki je sedaj predviden na 8 let; ali pa se bodo italijanski kreditni zavodi na vladno intervencijo zadovoljili z nižjimi obrestnimi merami. Položaj je postal že oster, saj se širijo vesti, da se italijanski pristojni krogi boje, da bo Jugoslavija odpovedala sporazum o ribolovu, ki je bil podpisan istočasno kot sporazum o posebnih dobavah ter sta bila oba sporazuma na italijansko zahtevo nekako povezana. Se vedno tudi ni rešeno vprašanje tržaškega obmejnega trgovinskega prometa, o čemer je bil podpisan sporazum že 1. aprila 1955. Pred mesecem je kazalo, da bo vprašanje v kratkem rešeno, saj je poslanska zbornica ratificirala ta sporazum in se je pričakovalo, da ga bo v nekaj dneh tudi senat. Vendar se to ni zgodilo, kar govori ponovno o zavlačevanju, za katerega ne obstaja noben _„VISTA"_ TRSI • UL GAHOUCCI, 15 Tgl. 29-656 Bogata izbira naočnikov, naočniki za otroke, precizna šestila, tegaritmična -računala. gospodarski razlog. Vsa ta nerešena vprašanja hudo škodujejo tržaškemu gospodarstvu, ki je že tako bilo v neugodnem položaju, ki se je zaradi sueške kijze. in dogodkov na Madžarskem še nadalje poslabšal. Prekop grobov V kratkem bodo prekopali grobišče 22 na pokopališču pri Sv. Ani, in sicer 06 2. do 12- vrste, kjer so pokopani umrli med 20. junijem 1945 in 3. februarjem 1946. Kdor želi poskrbeti za prenos posmrtnih ostankov svojih dragih v novo grobnico, mora to sporočiti do 28. februarja 1957. Prav tako bodo prekopali tudi grobišče 16, kjer so pokopani umrli med 24. avgustom in 2Q- novembrom 1946. Kdor želi poskrbeti za prenos posmrtnih ostankov, mora to sporočiti občinskemu u-radu za pokopališča v Ul. del Teatro 5. soba št. 44 do 15. decembra letos. Cene sadja in zelenjave Županstvo sporoča tržne cene, ki so veljale v petek na zelenjadnem trgu na debelo. Pripeljali so 379 stotov grozdja, ki so ga prodajali od 30 do 110 lir kg, 188 stotov jabolk (20—100 lir za kg), 135 stotov kakijev (30—40), 30 stotov kostanjev (40—90), 36 stotov hrušk (35—140), 118 stotov krompirja (26—40), 103 stotov paradižnika (20—80), 51 stotov cvetače (45—100), 40 stotov zelene (50—160). Precejšnja je bila ponudba sadja, normalna ponudba povrtnine in zelenjave. Največje povpraševanje je bilo po grozdju in jabolkih ter krompirju in paradižnikih. NOČNA SLUŽBA LEKARN V NOVEMBRU INAM - Al Cedro, Trg Ober-dan 2: G. Papo. Zg. Kjadin 1095 (Sv. Alojzij): Picciola, Ul. Oria-ni 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Serravaillo. Trg Cavana 1; Hara-baglia v Barkovljah in Nicol’1 v Skednju, O Občina opozarja, da zapade 10. novembra rok za natečaj za podelitev štipendij, katerega je razpisala Tržaška hranilnica v počastitev spomina «Gabriela Fo-schiattija«. IZPRED PRIZIVNEGA S0DISCA BREZUSPEŠNA PRIZIVA ZARADI VINJENOSTI OBSOJENIH MOŽAKOV Dosegla sta samo to, da bosta morala plačati večje sodne stroške, medtem ko bosta morala kazen odsedeti 46-letni Marino Braida iz ce je precej opijanil. Ul. Scalinata se včasih rad napije in ko je mož vinjen, mu odpovedo noge, medtem ko se mu jezik tako zavozla, da se sploh ne razume, kaj govori. Tak je bil tudi nekega dne letos, ko vo ga agenti a-retirali. Mož j« po končanem delu (je namreč prodajalec rib) šel * prijatelji po gostilnah in po barih Ulice Geppa in Videmske ceste in ko je še komaj stal na nogah, se je odpravil proti Miramarskemu drevoredu, kjer je hotel stopiti na tramvaj in oditi domov. Imel pa je smolo, ker se je srečal s policijsko patruljo, ki ga je spravila v zapor. 29. avgusta letos se je moral zagovarjati pred sodiščem zaraci pijanosti, zaradi česar je bil tudi obsojen na 2 meseca in 20 dni pripora. Proti razsodbi je vložil priziv, vendar p tem ni dosegel ničesar, razen obsodbe na plačilo povišanih sodnih stroškov, kajti prizivno sodišče je prvotno razsodbo potrdilo Proti večeru pa ni niti vedel, kam bi šel spat. Njegovi sorodniki so se namreč medtem preselili iz Ul. Son-cini na Kolonkovec, a ker ni vedel naslova, je taval po mestu in iskal streho. Končno je stopil na policijski komisariat v litrski ulici, a od tam so ga agenti kratko malo odslovili. Ker ni našel drugega izhoda je mož zavil o-koli vogala in se prijavil karabinjerjem. Ti, ki so takoj videli, da i-majo opravka z vinjenim človekom, so ga najprej odpeljali v bolnišnico na zdravniški pregled in nato ponovno v vojašnico, kjer so ga hoteli pridržati v celici, dokler se ne bi streznil. Toda mož je tedaj z glavo razbil šipo na vratih vojašnice in s tem prisilil dežurnega podčastnika, da je oc redil ponovni prevoz Polettija v bolnišnico, kjer so ga morali zaradi rane na tilniku in živčnega napada sprejeti pod zdravniško nadzorstvo. Sledila je prijava sodnim SNG za Tržaško ozemlje gostuje s Cankarjevim MARTINOM KAČURJEM danes, 4. novembra ob 16. in ob 20. uri v Novi Gorici jutri, 5. novembra ob 20. uri v Mirnu v torek, 6. novembra ob 20. uri v Braniku v sredo, 7. novembra ob 20. uri v Vipavi v četrtek, 8. novembra ob 20. uri v Medani v petek, 9. novembra ob 20. uri v Kobaridu v soboto, 10. novembra ob 20. uri v Tolminu v nedeljo, 11. novembra ob 16. in ob 20. uri v Idriji v ponedeljek, 12. novembra ob 20. uri v Postojni. Ljudska prosveta PROSV. DRUŠTVO BARKOVLJE Društveni redni občni zbor po danes 4. novembra t. 1. ob 17. uri v društvenih prostorih. Vabimo vse član« in prijatelje društva, predvsem mladino, da se udeležijo tega važnega občnega zbora. ( olepaliSča"] TEATRO NUOVO Ob 17.00: Goldoni: »Kavarni-ca». zadnja predstava. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Godina. Trg pri Sv. Jakobu 1; Alla Minerva. Trg sv. Frančiška 1; G. Papo, Zg. Kjadin 1095 (Sv. Alojzij); Praxmarer, Trg Unitš 4; Rossetti. Ul. Schiaoparelli 58; Signori. Trg Ospedale 8: Tamaro in Neri. Ul. Dante 7; Haira-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. Darovi in prispevki Štefanija Tavčar daruje za Dijaško Matico 3.000 lir. V kanal je padel Po končanem čiščenju spal-nin vagonov je 56-letni Ludvik Guštin i,. Ul. S. Davis včergj okoli 21. ure stopil z vagona, a za’adi teme ni opazil odprtega kanala, kamor ie padel. Na srečo se je le laže poškodova1, zaradi česar so gv zdravniki v bolnišnici, kamor se je zatekel z rešilnim avtom, po nudeni pomoči odslovili s priporočilom nekaj dri počitka oblastem, ki so nato Poletti-* * * ! j a sodili in tudi obsodili. Nekaj podobnega se j« pri-j Preds. Gnezda, tož Amoceo, petilo tudi 41-letnemu Euge-1 zap Rachelli. niju Polettiju iz Ul. Sonetni, katerega so prav tako zaradi pijanosti obsodili 1. septembra letos na 3 mesece pripora. Tudi njegov priziv mu ni pomagal in tako ve je moral mož predati usodi in kazen presedeti. Sicer pa to ni niti prvič. Poletti je pravzaprav sam padel v roke karabinjerjem, ko je 26. avgusta letos šel v vojašnico v Istrski ulici in zahteval, da mu preskrbijo prenočišče. Seveda so mu u-godili, vendar se je zaporna doba za moža zavlekla delj kakor je sam mislil. Polettija so tistega jutra odslovili iz bolnišnice pri Magdaleni, kjer je bil zastražen. Bil je namreč bolan na pljuhh in iz zaporov, kjer je sedel zaradi neke obsodbe, so ga poslali na zdravljenje v bolnišnico, kjer jr ostal do konca kazni. Po obljubi zdravnikov, da mu bodo preskrbeli prostor v kakem zdravilišču, je Poletti hodil od komisariata do komisariata in iskal svojo osebno izkaznico, ki so mu jo ob aretaciji odvzeli. Toda te ni našel nikjer. Poskusil je celo v koronej-skih zaporih, a tudi tu niso vede ; ničesar. Seveča je mož med romanjem od komisariata do komisariata stopil večkrat v gostilno, in kozarec tu LOTERIJA BENETKE 31 36 15 85 86 BARI 34 28 87 32 48 CAGL1ARI 40 64 81 1 50 FLORENCA 38 9 2 64 59 GENOVA 73 18 16 12 87 MILAN 69 78 66 63 2 NEAPELJ 89 28 75 48 63 PALERMO 65 65 26 55 18 RIM 26 49 69 1 16 TURIN 90 46 51 34 36 NEDELJA, 4. novembra 1956 TRST POSTAJA A Jutranja glasba; 8.30 Domači motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasba za godbo na pihala; 11.00 Bela Bartok: Dva romunska plesa; 11.10 Saint Saens: Alžirska suita; 11.45 Poje Benjamin« Gigli; 12.00 Ršbičič-Znider-šič: Pisane lutke. II. del, nastopajo člani Radijskega odra; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Igra orkester Helmutha Zachariasa; 14.57 Slavni pevci; 15.20 Bazzini: Godalni kvartet št. 3, op. 76: 15.50 Gluck: Dva odlomka iz opere «Alceste»: 16.00 Chopin: Štirje impromptiuji; 16.22 Melodij« iz revij; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna glaoba; 18.00 Čajkovski: «Labodje jezero«, balet; 18.46 Ritmične popevke; 19.00 Nastopa orkester Franka Chacksfielda; 19.15 Ljubezenske zgodbe: Lodo-vieo Ariosto in Aleksandra Be-nucci: 19.30 Priljubljene melodije: 20.00 Šport: 20.05 Vesela glasba: 20.30 Verdi: Falstaff, opera v 3 dejanjih, v odmoru po 1. dejanju ob cca 21.10 Nedelja v športu: 23.00 Večerni ples; 23.30 Polnočna glasba. TRST I. 15.30 Operna glasba; 16.00 R. Brinelev Sheridan: »Kritik«, enodejanka; 17.30 Simfonični koncert. dirigira Armando La Rosa Parodi; 21.45 Giuseppe Giacosa: «Mačja taca«, enodejanka; 22.50 Operetna glasba K O P E H Poročila v slovenščini: 5.45. 13.30 in 19.00 Poročila v Italijanščini: 645, 12.30 17.45 in 23 00. 6.00-7.15 Spored tz Ljubljane; 7.15 Jutranja glasba; 8.20 Kmetijska oddaja; 8.30-10.15 Spored iz Ljubljane: 10.15 Romantični motivi: 10.30 Zena in dom: 10.50 Glasbena matineja; 11.30 Operni odlomki; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Glasba po željah; 15.00-15.15 Spored iz Ljubljane: 15.20 Z mikrofonom po Primorski: Med idri iškimi hri- bi; 15.40 Odmevi pod Nanosom: Nastop moškega zbora in okteta DPD »Svoboda« iz Pirana; 16.00-19.30 Spored iz Ljubiiane: 19.30 Športna nedelja: 20.00-23.00 Spored iz Ljubljane; 21.10 Nočni ritmi. SLOVENIJA 327,1 m. 202,1 m. 212.4 m Poročila ob 5.00. 6.00 7.00. 13 00 15 00 17 00 19.00 22.00. 6.00 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi za prijetno nedeljsko jutro; 7.35 Zabavne melodije; 8.30 Otroška predstava — Feld: Izbirčni Gogo (radijska igra); 9.22 «Pod vaško lipo«... (spored slovenskih narodnih pesmi); 9.45 Se pomnite, tovariši — Jože Mekinda-Franci: Komandant Stane; 10.10 Ludvvlg van Beethoven; Deveta simfonlla; 11.15 Oddaja za beneške Slovence; 11.35 Lahka glasba; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Opoldanski glasbeni spored; 14.00 Želeli ste — poslušajte! . I. del: 16.00 Dežela, ki Jo oblivajo pLjuski kontinentalnih velemest (reportaža); 1630 Promenadni koncert (Britten, Glinka, Sarasate. Deli-bes. Chabrier. Čajkovski): 17.30 Radijska igra — Henrik Ibsen: Junakj s Helgeianda; 18.40 V zabavnem ritmu: 20.00 Večerni operni koncert; 21.00 Kulturni razgledi; 21.15 Don Kihot: Sančo Pansa in morje (vesela glasbena oddaja), TELEVIZIJA 14.00 Športni popoldan, film «Na stezi pošasti«; 20.45 Vesti; 20.50 Iz filmov: 21.15 Prvi aplavz; 22.15 Film «Obtožuk>če osti«; 22.45 Pesmi sreče: 23.10 Športna nedelja. Exce!sior. 14.00: »Labodu. G. Kel-ly, A. Guiness. .... Fenice. 14.00: «Tudi junaki to*®-jo«, W. Holden, D. Kerr • Nazionale. 15.00: »Preživela: *• J. Ferrer, T. Hovvard. Filodrammatico. 14.30: »Prodan« ženska«, C. VVilde, J. Russell. Supercinema. 14.00: «Cudoviw zgodbe VVaita Disneya«. Arcobaleno. 13.15: «Veter Iz nih dežel«, G. Ford, E. gnine. , Astra Rojan, 15.00: «Lov na tatu«. Grace Kellv, Gary Gram-Capitol. 14.30: «Moi sm Neron*, A. Sordi in De Sica. Cristallo. 14.00: «Operacija NOT maodija«. R. Taylor, D. win- tCT. Grattacieio. 14.00: »Kralj ih )az*> D. Kerr. Y. Brynner. Aiabarda. 13.30: «Divje steze*. *• Wayne, J. Hunter. . . Ariston. 14.00: »Neznana 1t>»“T ka». Ginger Rogers. Gene u • nev. Mladoletnim prepovedana Armonia. 14.00: »Obmejni lovci*, Randotlph Scott. . u Aurora. 13.30: «Serer*ada». «■ Lanza. J. Fontaine. Garibaldi. 14.00: «Gosta megla*-J. Fontaine. E 0’Brien. Ideale. 15.00: «Atomska ladua °r. Quatermaca». M Impero. 13.30: «Serenada». Lanza. J. Fontaine. „ Italia. 14.30: »Poletni času. «■ Hepburn, S. Marco. 14.00: «Egipčan S muhe«, Edmondo Burton. . . Kino ob morju. 15.00: »Dans»-nja dekleta«. M. Bongiorno. Allasio. , Moderno. 14.00: «Mo.ia žena je ** nabor«, Tom Evvel. S. Norn-Savo na. 14.00- «Vlak za povratek«. R. Egan. D. Wyinter. Viale. 14.00: ((Tihotapstvo ** Orient«. . .. Vhtorio Veneto. 14.00: Montes«, Martine Carol. Belvedere. 14.00: «Don CamUj° in on. Peppone«, Fernandei C er vi, , Marconi. 15.00: »Pustolovščina n* dvoru«, M. Koch. Massimo. 1400: «Peklenski zaliv*, A. Ladd, J. Dru. R Novo cine. 14.00: »seminole*, **■ Hudson. , Odeon. 14.OO: «Cirkus s trem arenami«, D. Martin. J. Lewv Radio. 14.30: »Igralnica«, m** Hudson. Venezia. 14.00: »Na planini h01* tvoja«. Bettv Grable. Skedenj. 16.00: «Lad.v Gcdiva*. KADARKOLI se vam zdi in ne samb v začetku meseca >e lahko naročita na ^PRIMORSKI DNEVNIK) Dovolj, da telefonirate na štev. 37338 ah da izročite vaš naslov našemu raznašalcu. OGLASfi naročite pri nas lahko kar telelonično št. 37338 ali 93808 Oglasil, se bo nato Pr{ vas naš zastopnik, & vam bo pomagal s strokovnim nasvetom in prevzel naročilo. Uprava (Primorskega dnevnik** »UNION* Svetuvno znana zavarovalnica od leta 1828 Je v TRSTU, UL. GHEGA 8 - t.. tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK . KROJAŠKI SALON -ZA DAME IN GOSPOD*- Miro Mozetič ,« Trst, Trg Garibaldi tel. 90-280 Izdeluje iz prvovrstnegaih ga najmodernejše oblek* ( dame in gospode. Preci iler. dela zajamčena. Cene ž«1 ne — olajšave pri Plae VELIKA IZBIRA MODERNEGA BLAGA^ Elektro-instaiacijsko P01* letje - Sprejema naročila in popravila ** nove instalaciie vsen vrst' električnih napel)*v- fS kličite našo St. »el 29-324. Viale Miramare 29. SE priporočamo1 Tapetniška delavnica MARIO PAHgi Specializirana v °PreTn ljanju dnevnih so® drugih prostorov TRST - Ul. Siataper tel. 41-812 Filialka: Ul. S. Anj»5‘ sio 12, tel. M-21« Avtoprevozniško podJet* KANOBEL MEOAHy0 Pridvižni kamion' in prikolice j Ul. Ippodromo 16. tel- * Mali oglasi KOLESA, moška In ženska rab- | llena. po 7.000 lir. kolesa za 1 prevoz blaga po 24.U0O Ur. mo-1 torna kolesa po 50.000 Ur. oa obrokr Marcon. Ul Pleta 3 1SCEM vajenca za trgovino Jestvin od 14 do 16 let, i^islov ria upravi Usta. PRODA SE HISA za goctilno, kozarec tam je zadostoval, da Nabrežina-Postaja 36. Včeraj nas je v starosti 67 let za vedno zapustila naša predraga mama Marija Cerkvenič roj. Daneu 2alostnn vest sporočajo sinova 1:1 hčerke, svak*’ evesta, nečaki, sestre in vsi ostali sorodniki. Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, 5. t. ob 15. uri iz hiše žalosti. Trst, 4. nov. 1956 f/e so izobraže Koilfi •tije erii pevskih zborov Wdt društev so do- Huj9° je človek vesel k PHttitifca samega, še n užitka ob lepem i jj| n]Vn Petju. Ali vam ^udo na takem liste med sijočimi zna-^ obrati »n jji..;:' utstopajočih za-»til mladega izobraten- Ql* ^ubraženca? C5teda n20 d°- Pflje S« morda nekaj zasta-*' je zato izbral !^'jlo<,obnej so zvrst, re-I °' Toda tudi tu boste >t ^eeen zares čast-'tiij, Em, boste tudi za '■'is,, (,|,lTn' obrazi članov »sit, 0’tižin prosvetnih *aman iskali izobra- f0ljji?°' i. ^ . se dalje in meni-'.'Mila)e io}a izobražencu kako bo ves v unV0Ved°val zenici, V,\ 'laBcu ali dijaku oh*15'0*’ i° svetu~ misli jim bo' i, , 1 saj je narav- ' ki ° de3'4 knjige člo-% n.,e delil z njo vso V?d,°st- si boste ^nj ; ste zaletavi, \ p0j'n. krivični, ker po u«te Vlb Posplošujete in ; n« i°d*>0’ da izobraie-H s ara delati v pro-C Silvih. S.»e?far°n*- KnKpe v Mo k'- narneščenec, go-'j 1 se ram takoj ! K čl ne 2rnore vsega. '0 i/’!'Cn odbora, pev-;o. t;nfuiiarka, izobra- ‘S. L",dTuštvu niti } *«L da bi še pre- Sil ‘J01 ■ i*bZl,'iarki si boste '■■'lo s|(r,1,na gotovo doma ,':i) titn-i1 ’n stresa zdaj l! bo.« ° na izobražence ,*V „* sotelcii k zadnji Hm T"1' se boste’ i 'h, 6 l' bodočim izobra-i) j s^ih klopeh pol-^ morate res' Vv Ra- na mesto v ■t tol J*1 Postali boste fi,1,tfltu’ . 0rej vodstvo. Se-(*«,» e Uiesto za izobra-, " , “^vu, v odboru. ip C, # 1 delovanje druš-bifj, ^,u*tou ni petja, : '^b, fT’ Potem je od-oiko bres »oti: Torej iV j/1.1 dobrega pro-l>lu '"toa tudi on. !te na sejo od- « , W je znano, da •C “S ‘aT? Pojejo, igrati \* šahovskimi fi- SS 'Sr0' T°re:’' 5>r‘U' V m., m ” takem ksti ■ bogme, kar l. ."tlad r°^ence«. Sejo ,'o j Pfedsednile spret- !* ,o.?‘0rit«o- Svoje 0 pove, svoje h.« • \ )««n, .No:'"0 P odpre. Aha, \ tprliiurist- Glej ga Spjfc-Cmljiu za pred N ^Kjo* °dbnrnikov in d0jj kar manjka! Ta • kar et odvetnik. Vsak odbornik poroča o svojem delu, kdor ima kaj pripomniti k temu, kar so drugi rekli, lepo, mirno in stvarno pove. O šoli spregovori odbornica, gotovo učiteljica. Čudno je samo, da se pritožuje nad popolno odsotnostjo učiteljstva v vseh akcijah za slovensko šolo. Je že tako, koleg1 se med sabo niso nikoli preveč spoštovali. Dnevni .red gre h koncu, smo pri slučajnostih. Oglasi se mladenič: — Nadaljevati hočem tam, prapi, kjer je končala tovarišica, ki je govorila o šoli. Tižko mi je, da moram spregovoriti o tem predmetu, toda hkrati mislim, da je predvsem moja dolžnost, ki sem edini intelektualec v našem ocboru sem namreč študent, kot veste, da izrečem javno obsodbo tržaških slovenskih izobražencev, ki so povsem odsotni od prosvetnega, da ne rečem javnega življenja pr- nas. Mene, to vprašanje posebno zanima, zato vam bom lahko postregel z nekaterimi podatki. Kar začnimo pri študentih. Dokler so še dijaki, srednješolci, delajo v svojem društvu in mnogokrat slišimo in beremo o njihovih uspešnih nnreditvah in nastopih. Ko se enkrat vpišejo na univerzo je konec. Akademski klub Jadran obstaja samo po imenu in lepih prostorih, drugače ga ni. Ah ste v zadnjih letih sploh kaj slišali o kakšnem nastopu študentov? V prosvetnih društvih jih ni, če so člani drugih odborov, blestijo po dosledni odsotnosti. Poglejmo malo, pravi dalje naš študent, kako je z izobraženci, ki stanujejo po nekaterih vaseh in okrajih. Navedel bom samo najbolj značilne primere, drugi so več ali manj pedobni. Na Opčinah je prosvetno življenje oa nekdaj cvetelo. Nekaj let sem pa vlada popolno mrtvilo. Najbrž zato, ker je iz leta v leto ve* izobražencev. Tam je danes nič manj kot 75 ljudi, ki ima veliko maturo, od teh je 19 profesorjev, doktorjev in inženirjev ter 22 učiteljev. Na Proseku in Kontovelu jt več kot 30 učiteljev, študentov in maturantov, poleg 5 oseb z visoko izobrazbo. Kes je tam dober pevski zbor, toda niti najmanj po zatlugi teh ljudi, ki jih ta-korekoč ni zraven. Pri Sv. Ivanu je poleg 15 ljudi z visokošolsko izobrazbo še 18 učiteljev in 17 drugih z maturo, skupaj 50. Tudi tam je dobro prosvetno društva toda brez intelektualcev ali s častno izjemo. Toda nisem še končal. Ne meremo zahtevati, da bo vsak delal v društvu, ker niso vsi za to- Toda človek bi pričakoval, da jih bo vsaj zi dobro polovico delovalo v javnem življenju in jih bomo tako začutili nekje drugod. Ce bi bili odborniki športnega, Igvskega ali ribiškega društvu, bi se človek nekoliko potolažil: vsaj za nekaj se zanimajo. Po vsem tem se človek upravičeno vprašuje: kje so izobraženci? Ali je delo v prosvetnih društvih prepoceni, preveč rokodelsko, da ne pridejo zraven? Ali se ne čutim, da bi v društvu sedeli skupaj z delavci in drugimi pri prostimi ljudmi? Ali so tako spbični. da ne marajo zastonj posredovati drugim tu. kar je družba nudila ni-m. Ali se v strahu pred lertno senco bojijo kompromitirati z delom v prosvetnih društvih? Ali je prosvetne življenje nekaj tako zastarelega, da se ne izplačajo napori za nekaj, kar je zapisano smrtir Ali...? Ker ste me s takim zanimanjem poslušali in vaše odobravanje berem v očeh, nadaljuje študent, dovolite, do vsaj končam s priznanjem, de želim biti do kraja pravičen in objektiven: čast ti-st m redkim izobražencem, ki se mučijo po prosvetnih društvih in drugih organizacijah. Prav tako ne gre moja obsodba umetnikom, znanstvenikom, publicistom in podobnim, katerih delo ima že po sebi javen značaj. Toda vsi ti so izjeme. Mne-wa sem, da bi morali biti izjeme samo tisti izobražen-c*, ki se za nobeno javno pj.rašanje ne zanimajo, je ognjevito končal naš mladi prijatelj. K jasnim besedam mladega izobraženca izražamo samo željo, da bi brali odgovore na gornja vprašanja v prihodnjih tednih na teli stolpcih. MIROSLAV D. KLJUB RAZVESELJIVIM USPEHOM NAŠEGA LJUDSKOPUOSVETNEGA DELA Naše diletantsko gledališče ne kaže zadovoljivega napredka Kljub razveseljivemu napredku našega ljudskopro- svetnega dela, kljub naraščanju števila v prosveti zaktivizirane mladine,, se nam zdi, da ne beležimo na področju diletantskega gledalikega ustvarjanja nobenega posebnega napred- ka. Diletantsko igranje je zašlo v neko krizo. In to ne samo pri nas na Tržaškem, temveč tudi na Goriškem in tudi med našimi koroškimi rojaki, kjer ubija mrtvilo v igranju le tradicionalne in pomembne uprizoritve «Miklove Zale« na prostem na dejanskem prizorišču te tragedije slovenskega ljudstva, v Svatnah v Rožu. Ta kriza se kaže še bolj občutna, če primerjamo položaj med slovenskimi manjšinami s položajem diletantske gledališke umetnosti med rojaki v svobodni domovini: Diletantizem se ni v Sloveniji le kvantitativno močno razbohotil, temveč je zrastel in raste tudi kvalitativno. Mi, ki moramo pohvaliti že dobro voljo ob redkih diletantskih predstavah, bomo najbolje razumeli stopnjo razvoja diletant- skih odrov v Sloveniji iz naslednje trditve, ki se sicer tiče kritike; «...pri nas (misli v Sloveniji) je igranje toliko napredovalo, da ne potrebujemo pretiranih hvalisavih ocen, ki meglijo občutek za mero ter resničnost in bolj zavirajo kot pa pospešujejo napredek našega igralstva«. Sicer pa kažejo tudi naslovi del, ki jih uprizarjajo diletantski odri v Sloveniji, da je ta zvrst ljudskopro-svetnega dela že močno napredovala. Naj navedem le nekaj primerov. V Zireh na Gorenjskem so ietos priredili pokrajinski zlet delavskih prosvetnih društev «Svoboda». Ob tej priložnosti so 2irovci uprizorili Kreftove «Celjske grofe«, «Svoboda» iz Stražišča pri Kranju pa «Mariano Pi-nedo«. Na enakem festivalu v Zagorju ob Savi so diletantski odri nastopali s Cankarjevim ((Kraljem na Betajnovi« in «Jakobom Rudo« ter z Dickensovim »Cvrčkom za pečjo«. Rudarji iz Velenja pa so s svojimi «Celjskimi grofi« zasedli prvo mesto v tekmo- vanju med vsemi jugoslovanskimi diletantskimi odri. Revijo, igralskih družin so letos priredili tudi v Šentjurju pri Celju. Na tej reviji so nastopala društva «Svoboda» iz Stor z dramo Mire Pucove »Operacija«, prosvetno društvo «Anton Aškerc« iz Šmarij s Finž-garjevo ((Razvalino življenja«, prosvetno društvo s Ponikve z dramo Miška Kranjca «Pot do zločina«, domače društvo iz Šentjurja pa z Goetzovo »Dedinjo«. Našteli smo kraje in imena odigranih iger, da bodo naši čitatelji spoznali, da tudi v manjših in brezpomembnih krajih izbirajo diletanti kulturno kvalitetna dela, ki pa so tudi pri svoji izvedbi precej zahtevna. In pri vsem tem še pogoj, da se je igralska skupina smela predstaviti na reviji: delo je smelo biti zrežirano in in-scenirano le z lastnimi, a-materskimi močmi. Po vsem tem mikavnem prikazu se bo seveda čita-telj vprašal, zakaj pa pri nas ne gre razvoj amaterske gledališke umetnosti nikakor naprej. Ni lahko od- PRIREDITEV, KI LAHKO SLUZ! DRUGIM ZA ZGLED IN SPODBUDO Koncert kontovelsko-proseškega zbora Pred koncertom sem se pogovarjal s starejšim navdušenim pevcem, ki je bil mnenja, da so minili tisti časi, ko so bodisi naši mestni, bodisi naši okoličanski zbori gospodovali po naših cdrih in « petjem navduševal’ poslušalce. Nadomestila jih je doba radia. Brskaš na desno in levo po aparatu, in ne bo dolgo, ko iztakneš postajo, ki oddaja petje- Na razpolago so ti moški ali mešani pevski zbori, dueti, terceti in razne skupine rutiniranih «jazzar-jev«. Izbran: operni pevci nudijo tistemu, ki se zanima Z» operno retje, razne operne arije v vseh moških u: ženskih glasovih in tako imaš priliko, da slišiš siavnega in nepozabnega Saljapina, Carusa in Giglija, da ne imenujem drugih slavnih pevk in pevcev. Naša petje se mora umakniti modernemu okusu. Mislim, da se je dotični starejši, navdušeni pevec premislil, ko je zapuščal kontovelsko dvorano, kajti tako gledanje, ki je v vsakem pogledu zgrešeno, ne pride niti zdaleč v poštev, ko gre za kontovelsko-pro-seški zbor, kajti marsikdo hi se rad vrnil v dvorano 'm poslušal od začetka do konca vse, kar je bilo pred kratkim podano. Kontovelsko-proseški zbor Naš tedenski pregled Trideset proseških in kontovelskih lantov Je pod vodstvom pevovodje tovariša Milana Pertota nudilo občinitvu zares lep umetniški užitek. te imel v nedeljo kar štiri sreče. Prva sreča je, da razpolaga zbor s krasnim mladim materialom, ki zveni cd čistih tenorskih glasov skozi izdatne baritone do sočnih basov kakor prave cigle. Mogočni fortissimi, ki so pri povprečno dobrih zborih skrajno nevarni, da zbor ne zabrede v kričanje, donijo tako lepo, da človek ne ve, ali bi dal prednost tem ali tistim komaj slišnim piar.issimom, ki ta- i{,i^kKOVANJE PO NAŠI PROSVETNI NJIVI } tavilno so začeli... 5C* ie f Vroiih polet-» e pr'čela sezona V4 ,I°SVetnef!a dela. i« nekoliko pre-Pr' obnavlja- 0'r*ii-e de^avnosti ne-V '*lte -L «paritavliavcf R°- it »Siavk * prosvetno 0 Škamperle«, o11 d • razv>jati vse-N u Cr'iaVnost- Pevski % 'e i n° vadi, prav Vil<*di,*r4lci- diletanti ■ enodejanke. > *;'tpa s°prire-tp; v ^žano in \ Priliki srečali S* l Hun*miInem te- h l * V namiznem zmagali irv.. lco *° v iR- Iz'etništvo j) ..’> j« 0 s športnimi \ (1iptovo ena iz-dela naših 2aJela in za- vfi -i vrsle na‘ “ ' mladi- vS ‘•i, ayii«an* lmai° sm‘-K Ntdii * pr‘Jeme. Ta-!> sv°je član- J VeSer, ki «je g06' ln 80 za_ 'i’j H bodo take i, sSih * '»Ključem , prir*' u dirif ■ bvetoivan- V'ši estrpno čaka, ! v*,. Rašanje telo- el3a-IVls, Poročila je On« zl Svetoivan-S ,Shr Zadnje VV *. bodo imeli 1 Mu0' ltnai*R'' društva. SN ?! da bodo na V’* Proučil, 1 &q j. . n delovni orem bo de- lovanje p. d »Škamperle« še bolj pestro in vsestransko. Naša mladina Je prehitela vsa prosvetna društva s sklicanjem občnih zborov. Društvo slovenskih srednješolcev in taborniška organizacija sta že imela svoj obč-n zbor. Vsa društva bi jima morala naglo slediti, ker je zgoden in dobro pripravljen občni zbor najboljši v vod v plodno ljudsko prosvetno sezono. Pretekli mesec je imelo svoj redni občni zbor prosvetno društvo «Ivan Trin-ko» v Vidmu Občnega zbora »e je udeležila tudi dijaška mladina iz Beneške Slovenije. Sprejeti so bili sklepi za krepkejši prosvet-n’ razvoj med našimi beneškimi rojaki. Tudi druga društva so pravočasno začela z jesensko aktivnostjo. Pevski zbor iz Trebč je 14 oktobra koncertiral pri Korošcih v Milj-skih hribih' preteklo nedeljo pa je pevski zbor Pro-sek-Kontove1 priredil v domači dvorani uspel in dobro obiskan koncert. Prosvetno društvo Lonjer-Katinara. pa kaže precejšnje življenjske sile,- saj je po znani prireditvi ob obletnici ustanovitve prvega slovenskega prosvetnega diuštva v Lonjen-ju s svojim programom go- stovalo v Borštu, kjer je prikazalo igro »Stari grehi«. Prosvetni društvi Lonjer- Katinara in ((Valentin Vod- nik« iz Doline pripravljata Gregorčičevo proslavo ob 50. obletnici smrti našega gori-škega slavčka. Kaj pa druga društva? * * * P. d. »Ivan Cankar« kaže prav tako večjo dejavnost, žal da se ta dejavnost odraža bolj pri najmlajših. P. d. »Ivan Cankar« ima namreč otroški pevski zbor, ki šteje 42 otrok. Zbor pridno vadi in se pripravlja za ponovitev nastopa. Otroški zbor bi bil lahko v zgled tudi starejšim članom. Zgled z onstran meje V krajih onstran meje na Koprskem na Krasu, na Vipavskem in Goriškem so mnoga prosvetna društva i-mela že v preteklem oktobru svoje občne zbore. Obč-n zbori so prikazali razvoj ljudske prosvete po Slovenskem Primorju, pa tudi ovire in težave ki jih mora ljudska prosveta premago-\ati. Na občnem zboru Delavskega prosvetnega društva »Srečko Kosovel« v Sežani sc ugotovili znaten napredek pevskega zbora, orkestra in lutkovnega odra. Se-ženci pa se ne morejo pohvaliti z uspehi igralske skupine in tudi število obiskovalcev ljudske knjižnice je lansko leto padlo. Nasprotno pa se v Ilirski Bistrici lahko pohvalijo z ve-l:kim zai^manjem za knjige in čitanje V skrbeh so, ker imamo premalo finančnih sredstev da bi nabavili dovolj novih knjig za čita-telje ki so prebrali že vse knjige v knjižnici. Takih či-tateljev bi si želeli čimveč tudi na Tržaškem. Piranska ((Svoboda« je i-mela pretekli mesec tudi svoj občni zbor. Društvo ima šest odsekov in sicer: pevski, dramski, glasbeni (ki obsega jazz-orkrster, salonski orkester in pionirski harmonikarski zbor), izobraževalni, pionirski in prireditveni. Vsi odseki seveda niso bili enako aktivni. Tako je društvo priredilo eno samo predavanje. Težišče dela piranske »Svobode« je bilo na ljudsko-umetniškem področju; izobrazbeno pa so zanemarili. Krivda za tako nesorazmerje leži gotovo v enostransko usmerjenih društvenih odborih (kakor tudi pri nas), kajti ljudje so željni dobrih izobrazbenih predavanj. Nava-jimo primer; pretekli mesec je v Lokvi na Krasu pri nekem zdravstvenem predavanju bilo navzočih 120 poslušalcev. Kdor pozna ne-znatnost te vasi, bo moral priznati, da je 120 vaščanov na enem samem predavanju zares odlična udeležba Tudi DPD »Svoboda« iz Sentpetra pri Gorici se je na svojem občnem zboru lahko pohvalilo: orkester je bi' na nedavnem tekmova. nju na Goriškem nagrajen s prvenstvom knjižnica je v zadnjem času vidno napredovala in gledališka družina je imela z gostovaiiji kar 30 predstav s tremi u-prizorjenimi de'i («Hme!j-ska prihoeza«, «Cvrček za pečjo« in »Dobri vojak Svejk«.), ko globoko vplivajo tudi na manj zahtevnega poslušalca. Druga sreča je, da razpolaga zbor s pevovodjo, ki je pravi mojster v svojem poklicu. Milan Pertot se kot pevovodja zaveda, kaj lahke doseže s tem in kaj z drugim zborom. Ni dovolj vežtanje pr' pevskih vajah, kar lahko opravi vsak povprečen pevovodja, ampak zelo važna je interpretacija vsake pesmi in, kar je posebno važno pevovodji mora slediti na oder v isti osebi tudi dirigent. Milan Pertot združuje ti dve svoj-stvi v posebni meri. Med njim in zborom ni praznega pros ora, kajti to praznino izpolnjuje njegova roka, ki z dobro premišljenimi gibi tako povleče pevca, da da ta iz sebe, kar je v danem momentu potrebno. Tretja sreča za zbor je kontovelska dvorana. Ce izvzamemo nabrežinsko dvorano, ki je skoraj pretirano akustična, se odlikuje kontovelska dvorana z izredno dobro akustiko, ki dopušča brez bobnenja najmočnejše fortissime. ki lahko preidejo z vso lahkoto in z vsemi vmesnimi odtenki do komaj slišnega pianissima. Mislim, da je petje v taki dvorani za pevca pravi u-žitek. Tem trem srečam se je pridružila še četrta in to je ne samo napovedovanje vsake točke, ampak tudi recitacija besedila, ki jo je mojstrsko podal član SNG stane Raztresen. Ploskanje, ki ga je bil deležen tov. Raznesen po recitaciji »Hercegovske«, je zadosten dokaz, kako je bilo občinstvo pripravljeno na to pesem, katere ponovitev je zahtevalo z burnim ploskanjem. Na to misel je prišel bar-kovljanski pevski zbor pri nekem svojem nastopu v Avditoriju, vendar je šlo takrat samo za vsebino besedila, povedano v obrisih, medtem ko je bilo besedilo na nedeljskem koncertu ne 1« prečitamo, ampak recitaciji je sled'1 prevod tistih pesmi, ki so se izvajale v Hrvaškem jeziku. Vsi naši pevski zbori naj se pri svojih nastopih poslužujejo tega načina 'n polovica uspeha je s tem že zagotovljena. Spored pesmi Je bil zelo 1 ester in je prav gotovo zadovoljil tudi najbolj zahtevnega poslušalca. Vso po- hvalo zasluži zbor, ker je vključil v spored tudi dve partizanski pesmi. Narodnoosvobodilna borba nam je vsem še v živem spominu in mora tako ostati na veke. Prevelike so bile naše žrtve in preveč junakov je padlo, da bi nanje pozabili-Ko poje zbor na odru partizansko pesem, se mi zdi, da polaga venec na grob tistih, ki s- žrtvovali svoje življenje za našo svobodo. Krasno izraža to misel Matet.č-Ronjgova «Pjes-rna slobodi« in nič ne zaostaja za to «Konjuh pianinom« v Pertotovi priredbi. Tema dvema je sledila stara a vedno sveža Vilharjeva «Na vrelu Bosne«, ki je tvorila prehod iz partizanskih pesmi v umetniške. Večno lepa Jerebova ((Pelin roža«, Medvedova ((Pomlad in ljubezen« Svetkova »Pod noč« in Mirkova «Ka-trica« so zadonele tako lepo v svojih pianissimih, ki so se s krajšimi ali daljšimi crešcend povzpeli do mogočnih fortissimov, da bi človek poslušal tako petje ure in ure. Kako naj bi se končal koncert brez naše narodne pesmi? Poleg Svarove »Dobil sem pisemce«, Pertoto-ve «Cej so tiste stazice« in Adamičeve »Zdravice« sta i.osila Matija Tomc in Ciril Pregelj največje breme, saj sta se postavila vsak s svojimi štirimi priredbami. Tcmčeve »Dolenski furmani«, »Ko so fantje proti vasi šli«. «Moj očka ima konjička dva« ir. posebno «Tene-naj Rezjankica« so žele takšen aplavz, da bi bila potrebna ponovitev vsake in isti uspeh so imele Pregljeve «Od Cjela do Zavca«, »Ko lani sem tod mimo šel«, »Vinska« in «Ste vidli barona«. Zaključna pesem Adamičeva ((Zdravica# je kakor nalašč za to ustvarjena. Po prireditvi gremo vsi nalit čaše. A komu v čast? Zemlji naši. Rekli smo, da zaslužijo pohvalo zbor, pepovodja, recitator in dvorana, a za enkrat naj bo deležno te pohvale tudi občinstvo, ki je sledilo vsemu sporedu z največjo pazljivostjo, da si lahko otipal tudi najtišji pia-nissimo. Po naših vaseh ni to vedno v navadi in želeti je da bi se to povsod ponavljalo. H. P. govarjati na tako vprašanje in gotovo je vzrokov več, bodisi subjektivnih kot objektivnih bodisi materialne kot duhovne narave. Morda bo kdo navedel kot prvi razlog pomanjkanje primernih dvoran in odrov. Menim, da je to precej drugovrsten vzrok. Le poglejmo po naših krajih. V Nabrežini, Križu, Proseku-Konto-velu, na Opčinah, kjer imajo primerne dvorane z o-drom, dramatika pa spi, ali pa anemično životari. Lo-njerci in Boljunčani, pa tudi Sentjakobčani, ki nimajo niti primerne dvorane, niti primernega odra, pa kažejo v tej smeri večjo aktivnost. Včasih čujemo izgovor: imamo poklicno «Slovensko narodno gledališče«, ki nas s svojo visokokvalitetno igro zadovoljuje in izpolnjuje naše potrebe po gledališki umetposti; *čemu naj nam bodo slabše diletantske predstave. Ta izgovor ne bo držal. Slovepija ima šest poklicnih gledališč,« ki poglabljajo gledališko kulturo ljudstva. Mislimo, da opravlja isto poslanstvo tudi naše gledališče in pri tem vzbuja v mnogih ljudeh željo po aktivnem gledališkem izživljanju, pa čeprav na deskah amaterskega odra. Izmed vseh umetnosti je prav gotovo gledališka naj*, bolj »ljudska«, rekel bi najbolj «prirojena». Prepričan sem, da nam amaterskih igralcev ne bi manjkalo, če bi imeli organizatorje dramskih družin in predvsem amaterske režiserje. Teh žal nimamo. Se one redke, ki smo jih imeli, smo jih odrinili sami, ker so naši dramski odseki zahtevali za režiser je poklicne igralce. To ni prava pot. SNG mora le posredno vplivati na ljud-skoprosvetno gledališko u-metnost za vzgojo občinstva, igralcev, amaterjev in režiserjev. To delo naj o-pravlja s svojimi kvalitetnimi predstavami, gledališko šolo in režiserskimi tečaji. Zastoj v razvoju ljudsko-prosvetnega gledališča je vsekakor treba pripisati tudi abstinenci slovenskih razumnikov pri prosvetnem delu. Večja aktivizacija izobražencev ne bi le poživila splošnega prosvetnega dela, temveč bi posebno koristila vprav razvoju amaterskih gledališč. S temi vrsticami vprašanja še nismo izčrpali. Komaj smo ga načeli. Vabimo na diskusijo, ki nam bo pripomogla k poživitvi važne ljudskoprosvetne panoge. Dramatična napetost, s katero svetovno javno mnenje zasleduje razvoj dogodkov na Madžarskem in na Bližnjem ■nzhodu je v teh poslednjih 'dneh preteklega tedna dosegla svoj višek, ko so nove sovjetske čete prišle iz Ukra-jine in Romunije na madžarsko ozemlje, in ko je bilo irsak trenutek pričakovati, da se bodo tudi angleško-franco-ske sile izkrcale na egiptovskem ozemlju. Proti pričakovanju pa nova koncentracija sovjetskih čet na Madžarskem v bistuu ni zaostrita notranjega položaja, izkrcanje unglo-fruncoskih čet pa je do sedaj izostalo. Medtem je generalna skupščina OZN na svojem izred-netn zasedanju skoro povsem soglasno obsodila izraelski in anglo-francoski napad na E gipt in zahtevala, naj se vse države, udeleženke sovražno, st i v tem delu sveta, takoj ,sporazumejo o prekinitvi ognja in naj v soglasju s tem ustavijo vse premike vojaških sil in orožja v tem delu sveta. Hkrati generalna skupščina zahteva, naj države udeleženke pri sporazumu o pre 'mirju naglo umaknejo vse svoje sile za meje. določene s premirjem, naj se vzdržijo x>sakega vdora čez mejo premirja na šosedno ozemlje, naj vestno spoštujejo določila spo razuma o premirju in priporoča, naj se vse države članice vzdržijo pošiljanja strateških pošiljk na področje sovražnosti in naj se sploh vzdržijo vsake akcije, ki bi 'mogla zavre ti ali preprečiti uresničenje te resolucije. Ge neralna skupščina zahteva u-stavitev ognja, ukrepe za ponovno usposobitev Sueškega prekopa in vzpostavitev svobodne plovbe brez nevarno-i sti skozi prekop. Pred generalno skupščino OZN je tudi predlog Italije, da ta mednarodna organizacija nudi vso svojo pomoč Madžarski, kjer so sovjetske čete neposredno posegle v razvoj notranjih dogodkov v , tej deželi. Sedaj je vrsta po eni strani na Veliki Britaniji in ; Franclji, da pokažeta ali sta ’ pripravljeni spoštovati zahte-ivo generalne skupščine OZN. ■ ati ■fta-narnvmmn • str natur Ije izvajati svoje nasilje Brutalni napoti v čikto st,l-‘ periatističnem slopu, ki sta tga Velika Britanija in Fran- matosaaR sta demokft i hvalo zapisale na svoj poli a m občečlo a- o-poli* , tični prapor, in ki so ne-.dvo/ppo trajni;,, __ pridobitev ' naprednega človeštva njega isto' in stoletni botbi za de-mokrpcijo, svobodo in social-j no pravičnost. Ta načela pa !> ogrothjo 'tisti trdočivi impe- rialistični krog i, ki »» kor ne morejo sprijazniti s dejstvom, da je za vedno tonami doba, ko so mogli uoa-Ijavljati »voje ozka razredna koristi, ne da bi prišli v toke oster konflikt s svetovnim demokratičnim in naprednim javnim mnenjem, kakor j« to primer v sodobnem svetu. ■ Imperialistični krogi v Veliki Britaniji in Franciji to očitno podcenjevali vpliv in silo svetovnega demokratičnega javnega mnenja, če to se odločili za korak, ki je v vsem svetu »prožil plaz o-gorčenih protestov in obsodb« tega njihovega imperialističnega dejanja. Ce bodo angleški šn francoski imperialistični kro. gi, kljub tej jasni in odločni obsodbi tega njihovega nasilja, od strani vsega sveta, nadaljevali z napadom na Egipt, bo to imelo daljnosežne posledice ne le za Veliko 'Britanijo in Francijo sami, anipak za nadaljnjo u-sodo celotne ideološke, politične in vojaške strategije tako imenovanih zapadnih demokracij. Odgovorni politični krogi v Veliki Britaniji in "ranciji so dosegli tako stopnjo politične kratkovidnosti, da še nadalje ignorirajo in zaničujejo tako enodušno ogorčenje vsega demokratičnega in naprednega sveta in nadaljujejo z »dejanjem blaznosti«, kakor so njihovo akcijo or/ničili tudi njihovi tre--nejši in razsodnejši somišljeniki sami. Prav v trenutku, ko pišemo te vrstice, smo zvedeli, dn sta Eden in Mollet s ci-ričnim in brutalnim proti-predlogom «grobo odklonila roziv vsega »veta, naj prenehata vojno«. Zahtevala sta nič manj kot to, da jima tista Orgunizija združenih narodov, ki je njun napad tako soglasno obsodila, dovoli, da bi njune čete zasedle Sueški prekop v ime-i.u OZN...! Izraz zasmehovanje najvišjega mednarodnega foruma je pač preslab, da bi o.načil tu anglo-francoski pljunek v obraz vsem delegatom vseh S4 držav, ki so netilce nnve vojne obsodile. A tudi nedavni dogodki na - Poljskem, —predvsem— pa na Madžarskem odkrivajo globoko krizo v Lak (»imenovanem vzhodnem bloku, ki po meni nedvomno prelomnico v dosgdgnjih odnojajih med ZSSR in (išžgpami ljudske 'izirkrfcfcmiaije . Po Stalinovi LIK ZGLEDNEGA LJUDSKOPROSVETNEGA DELAVCA V Josip Cuk Josip Cul: se je rodil leta 1880 v Dolini, kjer je tudi stalno živel Cuk je ljubil naše ljudi, našo vas, kakor lastne otroke. Ni mu bilo vseeno, kaj pokažejo in kako se obnašajo Dolinčani izven vasi. Hotel je, da čimbolje in čimveč pokažejo, kaj znajo. 2e kot štirinajstletni deček ie vstopil v pevski zbor. 7 akrat je bil. kakor do pred kratkim, samo en pevski zbor za narodno in cerkvene petje. Cuk je prva leta pel tenor, z leti drugi tenor, prvi bas in končno drugi bas. Bil je vnet za prosvetno delo in kulturni dvig Doline. Ce je kdaj videl, da pri pevski vaji kdo manjka, ga j» ob prvem srečanju opomnil, da s takimi neutemeljenimi izostanki ne kaže nobene resnosti. Zelo mnogo je delal za društvo, posebno takoj po vojni; bil je tudi član glavnega odbora Slovenske prosvetne zveze v Trstu. Letošnjo zimo je bil hudo bolan, po hudi bolezni je prišel k vaji Neki mlajši pevec mu je v šali rekel: «Cuk, se ne bojite, da vas zima stisne?« »He, kaj češ, ne vidiš, še tako je malo basovls je odgovoril Cuk. Ob priliki društvenih večerov, izletov in koncertov je imel vedno glavno besedo naš Cuk. Kar je povedal, je sicer dišalo po dolinskem narečju, a je imelo vedno svoj lep namen vzgajati nove pevce: biti ponosni na nošo kulturo, biti ponosni, da smo Slovenci, ponosni, da se tega zavedamo. Dolini se je puk posebjio oddolžil z bogato zgodovini našega društva in vseh važnejših dogodkov v zvezi z društvom. Marsikaj resnice je v te■ knjigi. Zaradi teh in še sto drugih malenkosti smo dolinski pevci Cuka silno vzljubili. Vsako leto smo se na aan sv. Jožefa, 19. marca, JOSIP CUK . zbrali pod Čukovim oknom n mu zapeli nekaj narodnih pesmi, nato smo ga v svoji sredi spremili do gostil ne kjer je pokojni povedal Marsikatero veselo pa tudi rtsno besedo. Letos je bil tprav tiste dni bolan, da n> mogel iz postelje. Sli smo , k njemu in mu poklonili šipek rdečih nageljnov. On pa je od svoje strani dal tisoč lir. eCe ne vzamete. , me hudo užalite!« je rekel. t/ njegovih očeh smo prvič Odeli solže ker ni mogel z nami. Ko smo zadnjič nastopili v Boljuncu v Glinščici, je ' poslal naši mu pevovodji p.smo, kjer pravi, da nismo izbrali pranega programa za tak «športni nastop». Peti bi morali pesmi, ki so vse-i binsko blizu Paših hribov, j to sp «PIantnska», «JVn pla-■ nine« in druge. Se nekaj iz Čukove zjjo- ■- v-Jtrmr- ------------------ (Nadaljevanje na 6. strani) smrti Ui jelskj, voditelji siletgvnim de- «nS>*r»f*Sčili&» jaenim mnenjem pomanjkljivosti in negativne strani ne le tako imenovanega kulta osebnosti, ki je bil povezan » ; poveličevanjem in celo oboževanjem Staline, ampak tudi vrsto diugil) pojavov, ki predstavljajo družbeno plat tega kut-'ta ‘ tako b notranjem življenju Sovjetske zveze same, kakor tudi v odnošajih med Sovjetsko zvezo in državami ljudske tjemokracije, v oduo-šajih med sovjetsko komunistično stranko in komunističnimi strankami v drugih deželah, kakor tudi v svetovnem delavskem in demokratičnem gibanju sploh. Zaradi tega se bprba proti tako imenovanemu kultu osebnosti ni mogla omejiti le na subjektivno premagovanje tega negativnega pojava, ampak je morala nujno sprožiti revizijo in kritično presojo tudi družbenih pojavov tako v Sovjetski zvezi, kakor v državah. ljudske demokracije in v mednarodnem delavskem gibanju. Proces družbene de-stalinizacije je zgodovinska nujnost, in če je na Madžarskem prišlo tudi do vsega obžalovanja in tudi obsojanja vrednih dogodkov, je to pripisati predvsem politični kratkovidnosti, pomanjkanju socialistične doslednosti pri dosedanjih voditeljih madžarske države in stranke madžarskih delavcev, ki so verjetno živel’ v zmotnem prepričanju, da je vprašanje de-sta limzacije samo vprašanje odstranitve nekaterih najbolj kompromitiranih političnih in državnih voditeljev, in da de-stalinizacija nima nikakršnega globljega družbeno socialističnega pomena. Jz te usodne zmote so se porodili tudi tragični madžarski dogodki. Analiza teh aogodkov ni sicer preprosta zadeva, tudi zato ne, ker nam dejanski njihov potek ni znan v vseh podrobnostih; vendar pa je že sedaj jasno, da je šlo za upor ljudstva, ki sta ga kratkovidnost in nesposobnost državnih in političnih voditeljev samo še bolj podžgali. K poslabšanju položaja je prispeval še obsodbe vreden poseg sovjetskih čet Tudi spričo dogodkov n« Madžarskem so oči demokratičnega jaVnega mnenja uprte predvsem v Sovjetsko zvezo, in od le-te, predvsem pa od nadaljnjega zadrždnja njenih čet na Madžarskem je odvit-no v precejšnji meri, kakšna mnenje si bo svetovno delavsko in socialistično gibanje ustvarilo o sedanjih sovjetskih voditeljih, ki so prevzeli na svoje rame tako ne. prijetno Stalinovo dediščino. d. h. DAN NA TABORJENJU V-jk lil kreole je ^biloj te od ju- v:del, da ga imam. Ti »le tra sem pusto in megleno, pariš!* Proti poldnevu je je ulil «In ti ne, a? Kako si mi gosti det. Tudi zeblo je prav pa prej vzela Prago? Nisi pošteno. Taborniki so se zaprli v šotore. Le kuharski dežurni so se greli ob ognju pod streho kuhinje in pazili, da se ne bi kosilo pretgalo. Dim jim je silil v oči, pa kaj zato! Da jih le ni zeblo! Kosilo je bilo kmalu pospravljeno in ie so slišali je videla, kajne? A, ti ne sieparii, sploh ne!» Začeli so se smejati. Po metali so karte na kup. «Tako se ne moremo igrati. Saj poznam jaz bolje tvoje karte, kot svoje*. Tedaj je prišla k vratom šotore sestra in tako dežurni, ki so pomivali po- obupno in talostno pogle- jodo, kako se je oglasila iz dala glavno kuharico, da se šotorov harmonika in je ve- je ta kar ustrašila, sela pesem zadonela prek «Kaj je?» jezera. »Ne vem.. Polenta je Dežurni to hiteli, kmalu bi v** ka - *ama Prid« P°~ bili tudi sami radi v ioto- Bledat! Saj sr ti glavni (turih. Niso se zmenili za cel bar!* prst masti, ki se je še držala komaj »pomitih* krožnikov; pa saj bo za večerjo polenta z mlekom in milo zabele pri taki hrani ne bo škodilo- Bo vsaj bolj tečno, če se bo polenta »slučajno* prežgala... Ze so pospravili posodo in pometli kuhinjo ter st pripravljali, da bodo šli v šotore, ko je prišel starosta in ukazal, naj takoj pripravijo malico. »Tudi večerjo bo treba kmalu pristaviti. Nocoj te bo zgodaj stemnilo in rad bt, da bi večerjali pred temo*. Starosta je odšel, kuharji so se žalostno spogledali. Kaj zdaj! Toda glavnemu kuharju, oziroma kuharici, ie bilo dovolj. Jezna si je odvezala predpasnik, ga obesila na žebelj in dejala; »Meni je dovolj te kuhinje/ Napravite kakor veste • n znate. Jaz sem glavni kuhar, vi ste šele moji pomočniki, zato me morate ubogati. Upam, da boste znali skuhati polento*, je le dodala, preden je odšla. Začudena je obstala pred svojim šotorom. Kaj dela toliko bratov in sester v šotoru? »Bo tudi zame kaj prostora?* »O, zdravo kuhar! Si z bera! iz kuhinje, kaj? Toda pridi noter pridi!* »Malo prostora, malo prostora za šefa kuhinje! Daj ro, pojdi bolj tja Zajček, saj nisi tako debela!* »Kaj delate*, se je poea- Takoj je bi!a kuharica zunaj. S strahom je stopila v kuhinjo, kje- se je liril vonj po prežgani polenti. »Kaj ste storili!* Skušala je polento pomešati, toda velika, črna kuhalnica se je zlomila in kos je je ostal t polenti. »Nesreča taka! Kako naj sedaj najdem oni kos?* je obupovala glavna kuharica • Kaj stojite in me gledate! Fomagajte mi iskati!* Preobrnili so vso polento, a o črnem kosu kuhalnice rt bilo ne duha ne sluha... »Kaj hočemo? Udajmo se v usodo!* Medtem se je stemnilo. Nehalo je deževati. Potegnil je rahel veter in razprtij oblake. Na nebu so se poka zale zvezde. Mangart je bil osvetljem, kajti za njim je počasi vzhajala luna... Bratje in sestre so počasi tiTistopili mizi, da bi pre ieli svojo večerjo. Pri karbidovki so si ogledali sklene in poduhali večerjo. •Hm, kako smrdi! Kaj pa je v mleku?* •Danes bo dobra večerja, Sf kar vidi!* »Kako se svetijo sklede in krožniki, vidi se, da so dobro pomiti!* •Eh, kakšni kuharji!* Sef kuhinje se je tiščala i> najtemnejšem kotu kuhi n,e. Bala st je, da bi zdaj, zdaj priletela skleda vrelega mleka in sežgane polente. •Uh, kaj sem našla v skledi...*, se zdajci zasliši iz teme. Kuharjem oblije čelo mrzel pot.* Urcdniitvo V poštev prihajajo raznovrstni literarni prispevki kot tudi članki in reportaže tržaških mladincev in mladink. Vsa objavljena dela bodo normalno honorirana, poleg tega pa bo dobil ob koncu novembra in decembra pisec najboljšega dela, objavljenega v omenjenem mesecu še posebno nagrado —. nakazilo v znesku 1000 lir, katerega bo lahko zmagovalec vnovčil v ((Tržaški knjigarni« c nakupom knjig ali drugih šolskih potrebščin po lastni izbiri- Natečaj se bo zaključil 31. decembra, ko bo razglašena končna nagrada, za katero prihajajo v poštev vsa objavljena dela in ki bo znašala 3.000 lir- Priobčena dela bo ocenila posebna komisija, ki jo bodo sestavljali prof. Budal, prof. Šavli in prof- Rauber. mmala kuharica, ko je sedla ra pograd. • Kvartet igramo. Začnimo znova, da se boš tudi ti igralo z nami!* Razdelili so karte. Takoj sv vsi opazili, da bo zelo težko skriti karte pred svojimi soigralci; bilo jih je loliko in kamor koli si se obrnil, povsod ti je hudomušen obraz pogledal v karte. Zajček je potegnila Črta za rokav in mu zašepetala: •Crt, igrajva skupajl Ti nit bot povedal katere karte ima Mangart, ki sedi zraven tebe, jaz pa ti bom povedala katere ima Sne- žinka*. (V redu*, je pritrdil Crt. In res, komaj se je Mangart obrnil proč, mu je Crt pogledal o karte... Zajček in Crt sta tako dobivala največ kvartetov. Toda Snežinki se je vse to zdelo zelo čudno in kmalu je zapazila Črta, fci je... »Crt, tako pa ne bo šlo! Ti slepariš!* »Jaz?* Crt je naredil tako nedolžen obraz, da so se mu morali vsi smejati. »Jaz da sleparim? Jaz, ki sem najpoštenejši človek » tem šotoru? Snežinka, to se mo-tril* •Ne, videla sem te...*. »Ne, ne, ti se motiil* »Začnimo znova, da te bo prepira*, je predlagal Vidra. Začeli to znova. Toda sedaj to ni bila več igra, bilo je tleparjenje in sleparili so na debelo. »Grlica, daj mi Rim!* •Ne, n< dam ti ga, ker ti •Kaj, kaj?* sprašujejo tovariši. •Veliko muho! Bog ve, od kje se je vzela!* Kuharji te globoko oddahnejo... Nekaj časa je vse tiho. S'tii st I«, kako bratje in sestre s težavo po~irajo po-Unto. Teda- pa... •Ojojl Kaj pa je to?* Brat, k. sedi čisto blizu karbidovke, teže z roko v usta m potegne iz njih črn kos leta. eKmalu bi te zadušili* Zt je zbranih krog njega polno bratov in sester, H te smejijo in kažejo na kot leta. •Saj je to ko* naše kuhalnice!*. »Kje to kuharji, da jih oitejemo? Ven z njimi!* Med glasnim smehom vseh prisotnih, skušajo kuharji pojasniti vso zadevo. Jecljajo, nerodno jim je, skušajo st opravičiti... Tedaj pride starosta in pokliče tabornike k ognju. Pozno je ie, danes so st zakasnili. Dežurni pristopi in prižge vžigalico. Med strogo tišino oseh tabornikov prižge piramido. Ko plamen zajame brinovo vejico na vrhu zadoni petem; »Dviga plamen te iz ognja...* Taborniki te zazrejo v 0-genj, nato pogledajo Mangart, ki te ves zveti v srebrni lunini svetlobi-Zopet je za nami dan veselja in zabave. Kmalu, oj prekmalu bomo morali zapustiti ta kraj, kjer smo preživeti del svojih brezskrbnih počitnic... TABORNIK Z letošnjega taborjenja rodu (Modrega valaz ob Belopeških jezerih — Lakota je velika in kuharji so se takoj potrudili FILATELISTIČNE Avstrijske vojaške znamke Zbiralci klasičnih znamk s strastjo zbirajo vse, kar jim pride v rake. Potem pa izbirajo razne posebnosti, kajti jasno je, da imajo znamke, ki so bile tiskane, prodane in uporabljene pred sto leti večjo atrakcijo in večjo vrednost, kot znamke, ki jih uporabljamo danes, in katerih je na milijone. Te klasične posebnosti so podlaga za krasne specializirane zbirke, ki jih premorejo samo bogatejši zbiralci in tudi za obširne štu-dije in razprave, ki se pojavljajo v raznih strokovnih revijah ali celo v samostojnih publikacijah. Znano nam je, da so tudi v pretekli vojni vojaški oddelki raznih vojska uporabljali vojaške pošte, katere so i cenzurirale i skrbele za takojšnji odhod poštnih pošiljk v odda. ljeno domovino. Take poštne urade so imele vse armade, ki so se bojevale izven državnih meja in danes imamo celo zbirko takih poštnih pošiljk z zanimivimi žigi. prav tako je bilo tudi pred sto TRETJI REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKIH TABORNIKOV Taborniški rod Modrega vala» je bi! v preteklem Rod vključuje 5 družin: «Jadranskih delfinov*, «Belih galebov*, ^Morskih zvezd*, «Sumečih borov* in «Zapadnih mejašev*, kjer je vključeno 103 tabornikov Nt bi mogli reči, da ima slovensko taborništvo na Tržaškem posebno dolgo zgodovino, kot kaka druga mladinska organizacija, kajti o taborništvu se je pred leti malo govorilo, o kaki taborniški organizaciji pa sploh ni bilo govora. Taka organizacija seveda ni bila odveč, temveč je bilo potrebno prebiti led, kar so naši naprednejši mladinci s pomočjo nekaterih izkušenih pedagogov tudi napravili pred tremi leti s tem, da so ustvarili temelje novi slovenski taborniški organizaciji na Tržaškem, ki si je dala ime «Rod modrega vala«. Kdor je prisostvoval nedeljskemu tretjemu rednemu letnemu občnemu zboru (Rodu modrega vala« v polni Gregorčičevi dvorani v Ulici Roma 15, je videl, da se ta organizacija vedno bolj popularizira, posebno pa med našo mlajšo srednješolsko mladino. Otvoritveni govor in predsedstvo zasedanja je imet starešina organizacije Drago Pahor - Perun. Najprej je pozval navzoče tabornike, da pričnejo obračun letnega dela s taborniško himno ((Dviga plamen...«, ob zaključku svojega govora je še posebej pozdravil predstavnike organizacij, kateri so hoteli s svojo udeležbo dati občnemu zboru še posebno važnost. Med predstavniki so bili Zorko Jelinčič za Slovensko prosvetno zvezo in Planinsko društvo, Mirko Ko-zmina za Slovensko go-spodarsko-kulturno zvezo ter Aleksander Kriščak in Aleksander Coradetti za Društvo slovenskih srednješolcev. Pozdrav organizacije je bil poslan tudi vodstvu Zveze tabornikov Slovenije v Ljubljano. V tajniškem poročilu Nen-ne Drašič je razvidno, da organizacija pridobiva vedno večje število članov. V začetku poslovne dobe je bilo včlanjenih 77 mladincev, do danes pa jih je pristopilo še 26, kar je povečalo skupno število na 103. Glede starosti članov, pa se ta giblje od 12 pa do 20 in tudi več. Problem, ki ga bo treba rešiti je tudi ta, da so včlanjeni v pretežni večini le dijaki, medtem ko je smoter organizacije, da se razširi tudi na vajence in drugo mladino. «Rod modrega vala« je sestavljen iz 5 družin, od katerih je najštevilnejša družina (Jadranskih delfinov«, sledijo (Beli galebi«, (Morske zvezde«, (Sumeči bori« in (Zapadni mejaši«. Taborniška organizacija je priredila poleg taborjenja ob Belopeških jezerih tudi več izletov, tekem ter več predavanj. Zanimivo predavanje o taborniških organizacijah je imel starešina Pahor, ki je predaval tijdi v Gorici in v Trstu pod okriljem Društva slov. srednješolcev. Namen naših tabornikov je tudi navezati stike z drugimi podobnimi organizacijami. Predvsem pride tu v poštev Zveza Tabornikov Slovenije. Predstavniki naših tabornikov so prisostvovali tudi V. redni skupščini ZTS v Postojni, ko je ZTS odlikovala starosto Pahorja z zlato značko, za priznanje njegovega dela za širjenje taborniške misli in taborniške organizacije na Tržaškem. Prvi ranjenec! Vendar že po obrazih vidimo, da ni bilo tako hudo Pa tem poročilu je »pre- govoril načelnik organizacije RMV, Stane Kojanec, ki je v svojem dolgem poTočilu nazorno prikazal vse delovanje tabornikov v preteklem letu. Najprej je omenil težkoče, ki jih je imela organizacija, ko je nameravala organizirati ta-borenje v Sloveniji. Zato je bila prisiljena poiskati prostor za taborjenje v Italiji. Po iskanju v okolici Bellu-na ter ob Beli peči je tabornika izvidnica našla nov prostor ob Belopeških jezerih, kjer je organizacija (Rodu modrega vala« tudi razpela svojih 20 šotorov. V njihovi bližini je taborilo tudi večje število rimsikih in tržaških skavtov, s katerimi so imeli naši taborniki prijateljske stike in so se tudi obiskovali, kot je to tudi v navadi tabornikov. Poleg raznih športnih tekem so organizirali tudi več izletov v bližnje in daljne kraje, kot k Rabeljskem jezeru, na Višarje, na goro Peč in na Ojsternik. Pravo bistvo taborniške organizacije je lepo označil Stane Kojanec: (Kakor smo že večkrat pripomnili, ni smisel naše organizacije samo ta, da prireja vsakoletna taborjenja. To je vrhunec ta-zorniške aktivnosti, ko se tabornik res vsestransko sprosti, daleč od mestnega hrupa in zatohlih mestnih ulic, izven mestnega okolja. Vzgojni smotri naše organizacije so vsestransko izoblikovali naše člane, da postanejo dobri člani naroda in človeške družbe, ki naj bodo drugim za vzgled, tudi tedaj, ko niso direktno pod vplivom organizacije. Da bomo to dosegli, moramo kritično premotriti naše dosedanje delovanje«. Sledilo je poročilo o raznih izletih, ki so jih taborniki priredili v bližnje kraje in piedvsem bi bilo tukaj potrebno pripomniti, da so taki izleti vsekakor koristni, ker je pri na« le ma.o mladine, ki bi dobro poznala našo okolico Načelnik nadaljuje: (Rodovi izleti ne zadovoljujejo dovolj glede vsebi- ne, razen nekaterih izjem. Vzrok je v tem, da se še vedno premalo vzgajamo v taborniški smeri, premalo je požrtvovalnosti in volje do d“la. Da pa bomo te ovire premaga.i je treba, na družinskih sestankih več strokovnega dela. Drugi vzrok je tudi, da člani ne vidijo vzgojne vrednosti takih izletov. Kcliko lahko pridobi mladina | ne takih krajših ekskurzijah! Koliko potrpežljivosti, samo-pitmagovanja, strpnosti, samoiniciativnosti, vztrajnosti in drugih takih lepih čednosti, ki pripomorejo do sa-movzgoje, k’ je eden glavnih namenov naše organizacije!« Poleg izletov pa so taborniki priredili tudi nekaj zanimivih tekem, med temi taborniški pohod z udeležbo vseh taborniških družin na Napo.eonski cesti, poleg tega so tudi tekmovali v Prčjem dolu v postavljanju šotorov, metu kopja in vlačenju vrvi. V zadnjem delu svojega peročila je Stane Kojanec še omenil nekaj drugih problemov; (Na splošno je bilo naše medletno delovanje kar zadovoljivo. Vendar moram pripomniti, da se še vedno pzemalo vzgajamo v taborništvu, prema.o segamo po taborniški literaturi, da bi iz n ie črpali pravi smisel taborniškega življenja in ie vedno polagamo malo pažnje pri izvajanju taborniških zakone v. Torej, da bomo postali piavi taborniki, si moramo pridobiti več strokovnega znanja, potrebno je, da večkrat proučujemo naše zakone, da jih bomo znali v pra-k«:: dobro izpolnjevati. Le tako si bo na*a organizacija lahko osvojila pravo mesto v javnosti. Da bomo to laže drsegli. bomo v prihodnosti mislili na večje športno u-dejstvovanje. Kakor sami vidite, nimamo tržaški Slovenci trenutno nobenega športnega društva, čeprav se je o tem že mnogo razpravljalo. Lahko bi tukaj prav mi taborniki mnogo prispevali. Začeli bi na ta način, da hi kdo prebiral literaturo določene športne panoge. Tako bi imeli v svoji sredi tudi povprečne športne strokovnjake, samo vztrajnosti je treba. Naj zaključim svoje poročilo s pozivom, da se člani vedno zavedajo, da so taborniki in kakšen je namen taborništva. Bodite prepričani, če bo vsakdo na to misli.1 in se ravnal po naših zakonih. tudi uspehi ne bodo izostali!« Po diskusiii so spregovorili p.edstavniki raznih organizacij. Najprej je pozdravil občni zbor Zorko Jelinčič v imenu Slovenske prosvetne zveze in Planinskega društva, ki je podčrtal uspehe, ki so jih v preteklem letu dosegli taborniki pc geslu »S prirodo novemu človeku!«. Nadalje je omenil potrebo, da naj prav Jaborn-ška organizacija priredi več izletov v bližnje okolico ter naj tako mladina spozna svojo najbližjo domovino. Za Slovensko go-spodarsko-kiriturno zvezo je pa spregovoril Mirko Kosmi-na. ki je izrazil svoje zadovoljstvo in veselje, da lahko prisostvuje temu zboru O-menil in pohvalil je taborniško delovanje, prav v času. ko je pri nas mladina res premalo aktivna, nadalje je svetoval, da je potrebno polagati veliko skrb tudi na to, da bi pritegnili taborniki k svojemu delovanju čimveč delavske in kmečke mladine. Krajši pozdrav in čestitke k doseženim vspehom pa je podal v imenu Društva slovenskih srednješolcev, Aleksander Kriščak. Na koncu je sledila še objava izida volitev novega odbora; za starosto je bil soglasno izvoren zopet Drago Pahor-Perun za namestnika staroste pa Edvin Svab-Mir-kc. Na druga mesta pa so bili izvoljeni: za načelnika Strne Kojanec, za tajnika, Nerina Drašič za blagajnika pa Vida Pahor. MARIO BAN «] Fani ;je in punce c ►c li fare* KmsvmmtmNmm i? :>■ nrim i "111111 Najmlajšl člani prosvetnega društva (Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu v Trstu nočejo zaostajati s svojim kulturnim delom. Ze letos v a-prilu so s svojim nastopom v dvorani na stadionu (Prvi maju prepričali številne poslušalce, da so res (fantje in punce od fare« in da se zna tudi njih pevski zbor že dobro odrezati. Po zasluženih počitnicah Jih je Sola zopat poklicala na delo, med kate rim si pa znajo vedno dobiti nekaj ur časa za pevske vaje, za učenje igric, plesov in recitacij. Res Je, da imajo njih vaditelji nelahko in požrtvovalno delo. To pa Je bogato poplačano z dobro voljo najmlajših, ki se že ponašajo s štiridesetčlanskim pevskim zborom, ki pridno vadi in nam pripravlja presenečenje, o katerem pa smo obljubili, da bomo molčali. Tudi sami ne govorijo preveč o tem. a prepričani so, da nam bodo tudi prihodnjič z dejanji pokazali svoj kulturni napredek in nam s svojimi nastopi preskrbeli se mnogo veselja in zabave, staršem in vaditeljem pa upravičen ponos. Mi seveda o tem ne dvomimo in jim iskreno želimo mnogo u-speha v njihovem, res posnemanja vrednem, delu. I leti. Pravzaprav so vojaški poštni uradi obstajali že pred uporabljanjem poštnih znamk, kar nam pričajo žigi na nekaterih pismih. Za frankira-nje teh vojaških pošiljk po vojaških uradih so veljali raznovrstni predpisi. Pisma so bila frankirana z znamkami zasedene dežele, »o pa bile žigosane seveda z žigom vojaške pošte, pisma so bila fran kirana z znamkami lastne države: tudi tu je bil žig vojaške pošte in tretjič, pisma sploh niso bila frankirana, a vojak je moral vseeno plačati poštnino, ki jo je službu joči vojaški uradnik potrdil z žigom in s potrdilom. Take raznovrstnosti dobimo v mnogih primerih iz let 1848-1849, ko so avstrijske čete zasedie več italijanskih pokrajin po prvi italijanski vojni za neodvisnost. jnKov, v remici PJ L- \L avstrijski korpus *e.sta nis0 30.000 vojakov, ki « ^ zadovoljili s tem, da vstajo, ampak s? i»- dejansko vladali v ^ ‘”v‘ni™ .« k šti. Med avstrijskimi ^ ki so bile nastanjene skani, je deloval vol 2„ ni urad (Feldpo:st) bar(lijt medtem ko je v L jo deloval urad štev- J. kj s0 ga najdemo naplSdon> se jih vojaki PJ?3*' in je i1" Snov za današnjo razpravo je avstrijska vojaška pošta v nadvojvodini Toskani, ki je bila najprej dejansko, nato pa le formalno samostojna. Naj prej moramo osvetliti nekoliko tedanje politične razmere. Pred usodnim letom 1848 je vladal v Toskani habsburški najvojvoda Leopold, ki je bil na prestolu že od leta 1824. Čeprav je spadal k habsburški dinastiji in čeprav je dobival v tem smislu stalne opomine z Dunaja, je vendarle bil naj-liberalnejši izmed vseh italijanskih monarhov. Niti savoj ski kralji ki so pozneje vzeli v roke vajeti italijanskega u-pora, niso bili tako liberalni kot on. nasprotno, bili so za osvoboditev Italije izpod tujega jarma, niso pa hoteli nič slišati o liberalnih reformah. V Toskano pa so se zatekali rodoljubi in liberalci ter uporniki iz vseh italijanskih državic; prihajali so Na-politanci, prihajali so Piemon-teži, prihajali so iz papeške države in iz avstrijske Lombardsko - Benečije. Leta 1848 ko je v celi Italiji zavrelo, je nadvojvoda Leopold do-vo.il svojim državljanom, da so osnovali prostovoljne bataljone visokošolcev, ki so se ramo ob rami s Piemonteži berili proti Avstrijcem v Cu-rattone in Montanari. A čeprav je Leopold obljubil svojim državljanom številne reforme in umirjeno ustavo, so se našli v njegovi državi ljudje, ki so ga vrgli s prestola in osnova.i revolucionarno vlado. Kei je ta vlada presegala njegove ideje in njegove načrte se je Leopold skril in prosil pomoči Savoj-ca Karla A'berta. Ta mu jo je tudi obljubil, a avstrijska ofenziva mu je preprečila tudi te načrte. Ker s te strani ni bilo pomoči, se je Leopold od.očil za korak, katerega ver. jetno ne bi hotel nikdar naplaviti: prosil je za pomoč avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ki mu jo je tudi dal, a ga je pošteno zafrknil z besedami; (Kako je mogoče, da je avstrijski nadvojvoda prosil za pomoč Piemonteže, ki so najhujši nasprotniki Avstrije in kake ja sploh lahko dovolil, da so se njegovi podložniki borili proti Avstrijcem?«. Leopold se je Avstri je bal in je mislil, da mu to ta poslala le kakih tisoč vo- jih vojaki pisan e naglasi (F. POST 11» y vaden ravni žig, TV Hobi tulil na drugih pismih n n »ta *- '**-*';• ^ uVl okrogli žig z n?Pls° katere® POST No. 2» m na y oblije viden tudi dat ^ kar ki ulomka, na pr- pi. ki ulomza, n« e-nam pove, da Je , jja fr odposlano 5. novembra ^ gu pa ni razvidna 'j $ pošiljke. Številni & , te- našli pisma brez toskan; kimi žigi in pi.®1”® s0 s te®1 skimi znamkami, K ^ plo- skimi znamkami, ki pjr žigi žigosane. Niso slrif ma s tem žigom m z se J« ..i o tv. Ir n mi. 1° 1 ma s tem žigom - se f skimi znamkami- pozne* dogajalo v Lombar zapu-je. ko so avstrijsko ^ s« etPn TrtelranO _ t\fl stile Toskano le‘a a #rr zaznamovali žig v ,i RO’ da štev. 2. v JM*U( da štev. 2. v J«5UVJ** munskem: znak, izjja Pr sta avstrijska JW* maknila na Romu str0Bf AVTOPREVOZNISKO PODJETJE FRANC LIPOVEC Vsakovrstni prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za *u in inozemstvo GARA2A: Ul. Timeus 4, tel. 90-295 STANOVANJE: Ul. F. Severo 6. tel. 33-113 zumljivo pa ,1® zat0, »-niake to-le: kako t, ^ j*, našli tako malo P| je skane s tem žigom. ^ (aw vc ia.ški konting! le , številen (30.000 mo«.0 ganke še do dan razvozlati. ... Vrhovna p,oš!gi«ii sfi ZSSR je med ,drUfV< izdajami iv.dala jrj jf letu tudi naslednje ke po 40 kopejk- ^ i ukraJins*' ukrajinska P>sat^ki vel!,f ka Roberta Burnsa in . „ -naf^hivfr 3. priložnostna častitev najstarej j^ict .. ca Azerbejdzana gač kolhoznika M°h Ogly Ajvazova. « • Ob 70-lelnin mladinskega pf1 Josipa i®(l , n * Slovenski P^ Vnool®1, bičič, Je včeraj ^ je Č dem deset let. Za <0vn°' ( jel še pred prvo^ - " no in odtlej J« " pot* .. starim v zabavo » napisal nit k° ‘ e,» ganljiv.h m ’ p pr* poučnih zgodb, .( i in več posrečen' ^ v ^ troke. Mnoge >° jjjgjab- . ni., v otroških rt t> b P ti ti k v, si P. bi (i ta t; »d te (it ki »k ih u k, it š* lr|j ’eii N diu, v otroških ^ P tudi igrice, Pr,r,J dio, ste slišali- .p Za pisatelja it A Z.a pisa«!--pravici smem0 .adi® , ves posvetil iif{ A kot učitelj je d z> KOt UCltCIJ J*-šolsko mladino, j(. Je tudi največ na ^ no Je njej *Iu:* „j{ii rednik. Josip ^ yejt>o svojim letom in tudi v s knjigah, kot svoj«1, "fr *TnJe - pest*- P du» in »Rdeca v0eP> p zvest svojemu menu - a ta ■ 0tt po domače * otro» p zgodbe, ki naJ ti '* njajo slabe 'aS ^ menitijo njihov IMPENPOB^ C io io («K "e K hbi lir,«, d«t, 'tu, jbft S« k« Sik . »jj S c i 1 ,1 THST, ULICA C. BATT1ST1 STEV. ' Tel. 44-201 - Telegr. IMPEXPORT U V A 7. A: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE Ribarič Iva11 1MPORT ♦ EXP°R* VSEH VRST LESA IN TRDlS. IHST — ULICA r. CRISPI M - ^ ffrJ1' ULICA DELLE MILIZIE « " TRST - Ul. Moreri 7 Telefon it. 28373 POŽAR ARTI TOVORNI PREVOZI I: „ Oglasov ne plačuje trgovet, ki °9 ^ in tudi ne kupec, ki pri tem W° .j stfi . V resnici plača oglase konkurent . oglasa." ^ ' '»V* O8' t '*V( ur> l Dopl§i iz naših krajev Kdaj obrežemo trte? normalnem gospodarjenju * Poznamo prekinitev in po-j."a, v kmetijstvu celo ne. , or hitro zaključimo .etino napravimo ustrezni obra-— ir celo pred tem 16 lotimo opravil za prihod-'j* leto. Vprašanje nastane, , 'ro °d cpravil je predelnega, katero drugotnega Podrejenega pomena, ali 8™ra jesenska opravila mo-. ? Prispev ati, k zvišanju •“•«a v prihodnjem letu. ; 'katera opravila vršimo na ™*n, zaradi dela kot takega, 1 her ji s tem skrajšamo ‘Pom.adanska dela. Semkaj ^»Ra trsna režnja. Nekaterim gospodarjem se s ,® opravilom zelo mudi, in nameravajo z nožem v vi-had. Poglejmo, če je to f[avilno, če trti prija in je ®f8rad. Poglejmo, če je v^lna, če trti prija “Oči letini v prilog. Rastlina ima svoje organe 1r*nine, deblo, veje, liste), katerih ima vsak svojo od-1'po nalogo Vsi so ji nuj-Potrebni v vzajemnem so- j!*ovanju, lf sestavlja organ. celoto. Lahko pa trdimo, . lo posebno pomembna nate odmerjena .istom. Zara-teSa in ker so močno iz- la opomin je namenjen o-nim gospodarjem, ki se jim z režnjo preveč mudi in celo trdijo, da trti najbolj prija, če jo odrežejo z listjem vred. RUDNINE POVEČUJEJO NESNOST Jajca imajo hranilno vrednost zlasti zaradi obilja beljakovin. Beljakovino vsebuje ne le beljak, marveč tudi rumenjak. Jajca pa vsebujejo tudi razne rudnine. Srednje debelo jajce z lupino vred vsebuje 3,4 g ogljikokislega apna, 0,09 g natrija, 0,06 g klora in v bel.-ku približno 2 odst. žvepla. Nesnica mora dobivati dovolj rudnin za tvorbo jajc. Krma pa ne vsebuje vselej dovolj rudnin. Ce bi kokoš krmili s samo pšenico, bi je morala pozobati 200 g pšenice, primerno količino klora pa bi dobjla iz kilograma pšenice. Toda kokoš pozoblje na dan le 100 do 150 gramov Postavil.-' . , ... zrnja. Zato pa s samim zr- ,C ■ nrPad°m njen plod v **•«» grozdje. Ce - j0 Pomis.imo, da sestavljajo |?°V'’ hi jih rastline dobi-liD *em|je le neznaten del tie°8°4* petdesetino) njih hra. a Potem si lahko predstav- t»tvv pomenijo močno ]|r ' ih zdravi listi za rast- dlt8t'P končno za naše gospo- loS0kl'r pa se držijo trte ze-Pj. ah količkaj zeleni .isti, 'm. da ni njih delovanje ite fen'*ial° in da trta še di-Jjj, ' je tako — zakaj naj bi Hi|;. težnjo predčasno odstrani Pustim° trte v miru, št 'r »e ni ogolijo, oziroma n*tQa 1 2 tedna več. Sele 'ačnimo z režnjo. njem ne more dobiti dovolj rudnin, da bi lahko znesla jajce. Rudnine med krmo si najlaže nabere na prosti paši. Vendar je tudi paša različna. Ponekod kokoši lahko dobijo na paši precej rudnin, drugje pa premalo. Kadar pospešujemo nesnost, moramo skrbeti, da bo krma vsebovala med drugimi potrebnimi snovmi tudi dovolj rudnin. Zato pa je treba vedeti, katera krma vsebuje rudnine. zdravju, ampak tudi razpoloženju za uspešen pouk. Popolnoma se strinjamo z mnenjem, izraženim v zadnjem dopisu iz Stivana, da je treba izbrati novi šoli čimbolj primerno mesto, kjer je mogoče napraviti vrt, ki naj igra in bo v bodoče tudi igral vse drugačno vzgojno vlogo kot je to danes, ko se mladina v šoli ne seznani niti z najosnovnejšim naukom iz pri-rodnega bogastva, in ji je ta že odveč. Mi pravimo, da je svet postavljen na glavo. Enako nas je razveselila vest o nameravani ureditvi naših zapuščenih poti. Saj smo bili dovolj dolgo dobo zapostavljeni. O letini, ki sicer še ni vsa pod streho, lahko rečemo, da smo na splošno zadovoljni. Nismo zemlje zanemarili in smo prizadevali za dosego čimboljših pridelkov. Priznamo pa, da bi bil uspeh mnogo boljši, če bi bili delali še bolj umno in napredno. Zato pa potrebujemo pouka. Dobra, našim razmeram primerna predavanja bi dosti zalegla. Mi si jih že dolgo želimo! PRAPROT Je že nekaj mesecev, odkar je dovršena poprava poti od gostilne Gabrovec do gornjega dela vasi. Tako sta oba dela zvezana s cesto Seiji-polaj-Nabrežina in Sempolaj-Prosek. Zakaj smo se bili za to ureditev tako potegovali, ako ne za izboljšanje prometne zveze! Zato ne razumemo, zakaj se Božičevo avtobusno podjetje ne poslužuje te nove poti in še vedno vozi po stari poti, ki je za gornji Praprot neprikladna. Ne vemo kakšen smisel ima sedanja proga do trgovine, ki ne mo-'•p zadovoljiti gornje vasi Kratko: ta r.ačin vožnje diši po uslugi enemu na škodo V zeleni krmi (zelinju) je j * aške celote. Želimo, da se precej rudninskih šoli; toda I ta naša upravičena zahteva borba proti kapitalističnim tendencam malo učinkovita Tega se delavstvo, in tudi naše, vedno bolj zaveda. Predzadnji petek so se sestali naši delavci in obravnavali sindikalne zadeve. Skoro bo iz letošnjega mošta vino. Kmetje pravijo, da bo letos grelo srce, dušo in ušesa. P0DE0RA Do tukaj vse v redu. A tečaj obiskujejo Slovenci in Italijani. Menimo, da pretežno Slovenci. Učrn jezik pa je le zelo lepo, da oblasti poskrbijo za šolo tudi za 4 učence. Zakaj pa ne dovolijo slovenske šole v Briščikih, italijanski. Sele sedaj razu- katero se je vpisalo več otrok?! Kljub vsem sodnim poizkusom in zaprekam je lastniku naše predilnice le uspelo ponovno vzpostaviti v pogon rajonski oddelek tovarne, ki je nam vsem povzročil že nešteto preglavic. Izvedeli smo, da Je moral Toniella položiti nekaj nad 3 milijone lir, dokler ne bo sodni postopek zaključen in da je izjavil, da bo napravil vse potrebno, da strupeni plini ne bodo več o-grožali življenj in pa rastlinstva. Vsekakor smo radovedni v koliko bo izpolnil svoje obljube in kdaj. Smrad iz tovarne se vseeno širi po vasi, sedaj ga sicer zaradi zime malo laže prenašamo ter upamo, da bo do pomladi Toniella le napravil vse potrebno, da bo onemogočeno izhlapevanje strupenih in smrdljivih plinov. V Ul. Kalvarija so občinska podjetja razkopala cesto, ker napeljujejo vodovodne cevi, tako da bodo tudi prebivalci tega predela Podgore imeli tekočo vodo. Naše ženske so namreč morale pre-mnogokrat v izredno slabem vremenu po vodo k vodnjaku, ki je na križišču in ki je precej oddaljen za mnoge vaščane. Potem ko bodo napeljali vodovod upamo, da bodo popravili tudi cesto, ki je v precej slabem stanju. memo, zakaj se je vse tako tiho in naglo izvršilo ter so se prezrle zahteve občine, da naj se tečaj vrši tudi v slovenskem jeziku. Preseneča nas, da se tukaj ne upošteva r.ačelo enakopravnosti — tisto načelo, ki ni zapopadeno le v ustavi — v londonskem sporazumu in v človečanskih jiravicah, ampak je nanje, čeprav posredno, in v dovolj jasni obliki, opozoril tudi sam predsednik republike o priliki obiska Trsta. Sicer pa je ta zahteva že samega razpleta sodobne zgodovine. K,ljub tem dejstvom pa se 'kuša tudi v tem primeru mimo naših narodnih interesov. Cemu tlačenje naše dobre volje in zapiranje poti k mir-icmu sožitju? Opozarjamo na to krivico pristojne organe in zahtevamo, da se to odnravi. ZGONIK količina teh snovi je odvis na od kakovosti zemlje, kjer so krmske rastline rasie. Mnogo rudnin vsebuje ribje olje in nekaj jih je v ribji ter mesni moki. Pomemben dodatek h krmi za nesnice je klaj-no apno. Številni krmski dodatki, ki jih izdelujejo tudi pri nas in priporočajo za nesnice, vsebujejo precej rudnin, ki bi jih sicer kokoš v zaprtem prostoru ne mogla dobiti v piči. Zavedati se moramo, da je Za nesnice paša na obsežnem pasišču največjega pomena. Vendar šo rudninski dodatki kdaj pa kdaj potrebni tudi za živali, ki se prosto pasejo, če hočemo uspešno pospeševati nesnost. RG2 NODOLSKI CER0VLJE Odkar smo se zadnjič oglasili, smo z veseljem sprejeli vest, da bomo v tekočem šolskem letu dobili novo šolsko poslopje, ki bo dostojno zamenjalo sedanjo zasilno šolo, ki bi bila mogoče primerna pouku pred 200 leti. Tako bodo naše sicer upravičene tožbe in kritike prenehale, ker bodo tudi naši otroci med poukom deležni sonca in zdravega zra ka, ki sta tako potrebna nele upošteva in prične z vožnjo po glavni poti Sempolaj-spednji in gornji Prapfot- Tr-novica. Naši mladini, ki je v zad- i vojni darovala za našo narodno svobodo svoje življenje, smo vsi dolžni vsaj toliko, da jo ohranimo v blagem spominu. To naj bi se cdražalo tudi, oziroma predvsem ob njih spomenikih. Zal nam naš spomenik v tem ne dela časti Povsod tekmujemo s cvetjem in okraševanjem, a tam. kjer to zahteva že sam čut pietete, pa skoro ‘decela odpovemo. Alf še to res ne da popraviti? KRIZ Nedeljsko gostovanje SNG s Pregarčevo «Sagro» nam je nudilo užitek kot ga morejo nuditi odlični igralci z igro, ki slika razplet našega življenja na tej zemlji. Saj smo ie nekajkrat povedali, da zelo pogrešamo take igre. Kot so igralci popolnoma zadovoljili nas, tako smo, upamo, zadovoljili tudi mi njih in — blagajno. Sindikalno področje spada v prvo poglavje razredne borbe. Zato je treba pospešiti sindikalno enotnost in aktiv-jost. Brez tega je politična Letos so višje oblasti ustanovile italijansko šolo tudi pri nas- Tako je prišla na vrsto tudi naša vas. Te dni je prišla italijanska učiteljica in se je začel pouk. V italijansko šolo ie bilo vpisanih 7 ctrok, obiskujejo pa jo le 4, dva iz Zgon’ka, eden iz Sale-ža in eden i» Gabrovca. To je Šolske oblasti v Trstu so sicer že odobrile otvoritev slovenske šole v Briščikih; naša ol čina je z; radi tega poskrbela za prostore, klopi itd., pred nekaj dnevi pa so od generalnega komisariata sporočili, da slovenske šole v Briščikih ne bo Nič niso pojasnili, zakaj ne. Zaradi nove italijanske šole v naši vasi trpi zdaj pouk na slovenski šoli, ki je imela prej tri učilnice, zdaj pa ima le dve, ker so morali eno odstopiti za italijansko šolo. Slovenski razredi morajo zaradi tega imeti izmeno. Tako’ zgubi razred dobro uro pouka. Poleg tega pa so prizadete zlasti deklice, ker ne morejo imeti več ročnih del in gospodinjstva. To je vzbudilo med starši precejšnje nezadovoljstvo. Pri- Sedaj pa k J zimski prahi! Nekoč so poznali praho mnogo bolj kot danes. Potrebno je torej povedati, da pomeni praha enoletni počitek zemlje, v katerem zemljo obdelujemo in gnojimo,’ zasejemo pa jo šele naslednje leto. V naslednjih ižvajanjih pa je mišljen krajši počitek, ki pa more kljub temu odigrati v naših razmerah tako veliko vlogo, da je vredno se z njim malo bolj seznaniti. Pri nas imamo namreč veliko težke (rdeče) zemlje, ki izpriča svoje nedostfttke zlasti v suhih mesecih: stisne in .strdi se in razpoka, rastline venejo in zastanejo v svojem tazvoju. Učinek je tem hujši, ker ni v tem času — v poletju — skoro nikakšne zračne vlage. To je naša malone čakujemo pa in želimo, da b> vsakoletna nesreža_ šolske oblast' našle primerno rešitev, da ne bo naša šola prizadeta. Zakaj oblasti s tako vnemo otvarjajo italijanske, šole p i naših vat eh, je vsakemu r.ašemu človeku popolnoma jasno. Zaradi tega mora biti še bolj trden čut narodne dolžnosti. Pomilovanja in obsodbe pa so vredni tisti, ki na to pozabijo iz strahu in oportunizma. divina bo le v dovolj ostala zdrava zračnih hlevih Kot drugod se tudi pri nas precej zanimamo za skorajšnje občinske volitve, ko si bomo lahko izvolili nove občinske može. Upamo, da bodo v doberdobsko občinsko upravo prišli boljši zastopniki do-Ijanskega prebivalstva, kakor so bili do sedaj. Mnogokrat svetovalca iz Dola sploh nista odšla na seje odbora in sploh sta pokazala izredno malo ali nič zanimanja za kraj, kjer sta bila izvoljena kot predstavnika. Mnogo je še nerešenih problemov- pri nas, posebno pereče pa je vprašanje električne razsvetljave", ki” še vedno manjka v mnogih zaselkih Dola, prav tako ureditev cest, mlake pri Vižintinih, šole na Palkišču in drugo. Pri izbiranju kandidatov si moramo biti na jasnem, da je treba izbrati take može, ki so zares aktivni in ki jim je pri srcu blagor njihovih sovaščanov ter se bodo za rešitev vseh njihovih problemov odločno postavili v movem občinskem svetu. Vse Doljane je pretresla vest o prerani smrti komaj 288-let-nega Staneta Lutmana iz Stan-dreža, ki je, odkar se je poročil, živel na Palkišču. Bil je izredno priljubljen mladenič, vesten mož in zaveden domačin, ki je imel povsod prijatelje. Njegov pogreb, ki so se ga udeležili kljub Slabemu vremenu številni Doljani in Standrešci je pokazal kako priljubljen je bil pokojni Stane med nami. Kvas je v človeški prehrani že od zdavnaj v uporabi, v novejši dobi pa mu pripisujejo čedalje večji pomen tudi v živinoreji. Hranilna vrednost kvasa je pač zelo velika, saj je v sušini — v popolnoma suhi snovi — povprečno 5» odst. beljakovin, ki so večinoma prebavljive (851—95 odst.). To pa so tudi kakovostne beljakovine, ki jih sestavljajo vse za življenje potrebne a-minske kisline (ammske kisline so poglavitne sestavine beljakovin). Razen tega vsebuje kvas obilo vitaminov iz skupine B. Zato so nekateri raziskovalci preskušali kvas kot krmilo, zlasti za konje. V zvezi s tem, da konji porabijo precej krme na škodo pridelovanja človeške brane ali krme za govedo, so v Nemčiji tudi mnogo razpravljali. Prof. Baade je namreč dokazoval, da bi lahko pridobivali za poldrugi milijon do dva milijona ljudi več živeža, če bi v nemškem kmetijstvu s traktorji izločiti 560.000 konj. Toda drugi strokovnjaki so izpodbijali to trditev, češ da konja ni mogoče popolnoma izločiti iz kmetijstva. Ne gre toliko za to, da bi si prizadevali z izločitvijo konj doseči večji pridelek živeža za ljudi, marveč, da bi opustjli zastarelo krmlje- ST. MAVER Raz, hjv*'n krme delujejo na živali še drugi, zu-s‘ *inite]ji. To so med Mota svetloba, zrak, to-»Cst ’ aračn- tlak in vlaž-R* aR gibanje živali itd. 0sD . v zaprtem prostoru 'lilo pU’’* razvoj bolezenskih 'o V v,01e6 tega živalsko te-t>tva a*nem hlevu ne izhla-W. neovirano z znojem V'»8a 'V*k snovi. Relativna bit, »raka v hlevu ne sme ,R»l,.Ve4ia kakor 70 odst. H)e^na Vlaga je razmer- sbsolutno in maksi- lo. “ ~~ največjo — vla-4bi» Solutna vlaga je koll-°dne pare v prostor-f»ittl m metru zraka — iz-*»% V|a v gramih; maksimal-,'tljo 8a J« popolnoma zasi-v »rakraka 1 vlngo; toplej-»Pov latlko sprejme več (jj kakor bolj mrzel.) IVetlob m°ra biti svetel, ker v» 8 zelo ugodno vpli-i stveno stanje do-»UJo ilVaU. svetloba pospe-ugodno deluje na 5t»Viin krvi, dalj$, da se ,vPav° razvijajo kosti, u->ov0a izmenjavanje (pre- u rudnin (apno fos-Preprečuje rahitična obolenja. Sončni žarki uničijo nekatere bolezenske klice, med njimi bacile su-šice (tuberkuloze). Hlev je dovolj svetel, če površina oken zavzame najmanj eno petnajstino do ene dvajsetine površine tal. V krajih s toplejšim podnebjem mora biti površina oken še večja, zlasti na južni in vzhodni strani. Okna naj bodo vsaj 1.25 m široka in 0.7 do 1 m visoka. Naj bodo skoraj pod stropom, teko da hladen zrak ne priteka neposredno na živali. Okna bi se naj odpirala okoli spodnje osi, tako da bi bilo mogoče uravnati odprtino. V večini hlevov pri nas je zračenje še popolnoma zanemarjeno. Svež zrak je eden najpomembnejših pogojev za uspešno rejo. Svež zrak vsebuje okrog 78 odst. dušika, 21 odst. kisika in samih 0,03 odst. ogljikove kisline. V slabo zračenem hlevu pa se odstotek škodljive ogljikove kisline nevarno poveča (na 0,03 odst. ali celo bolj). Okrog 500 kg težka krava porabi na uro 328 litrov kisika. z dihanjem pa izloči 820 litrov ogljikove kisline. Vsako uro torej potrebuje 820 litrov svežega zraka, če hočemo preprečiti, da ni v hlevu zatohlo. Razen dušeče ogljikove kisline vsebuje slab zrak v hlevu tudi amoniak in žveplenovo-dik, ki dražita sluznico živali. Zračenje hlevov v hladnejših letnih časih je mogoče urediti različno. Nekatere u-reditve so za naše razmere predrage. Zračenje z ventilatorji (vetrnicami) na pogon z elektriko pride v poštev navadno le v velikih hlevih, ki jih ni mogoče dovolj prezračiti z odpiranjem oken. Izkušnje so pokazale, da je zračenje najbolje urejeno, če zrak prihaja v hlev skozi majhne odprtine (12 do 15 cm v premeru) pod stropom; odprtine naj bodo razvrščene v enakih razdaljah po vsem vzdolžnem zidu. Zrak, ki prodira pod stropom, se sproti ogreva, tako da ni hudega prepiha. Pokvarjen zrak se seseda k tlom. Iz hleva ga odvajamo po navpičnih lesenih zračnikih, ki jih vgradimo v enakih razdaljah v strop, da držijo nad streho. Delujejo kot sesalke. V sodobnih hlevih vzida-vamo navpične zračnike (od-vodnike) v vzdolžne z.dove tako, da je odprtina za odtok slabega zraka tik ob tleh v hlevu. Zračniki se nadaljujejo kakor dimniki skozi streho. Zračni tok vleče slab zrak iz hleva. Takšna ureditev je precej draga, ker morajo biti zračniki v zidu obloženi z lončenimi ploščami. Cev mora biti namreč kar najbolj topla; v hladni cevi bi se zrak hitro ohladil in bi izločal hlape, tako da bi curljalo v hlev. Takšni zračniki pa so potrebni le tam, kjer ob zelo mrzlem vremenu ni mogoče primerno zračiti z okni. V toplejših letnih časih najlaže prezračimo hleve, da odpremo okna — in morda tudi vrata — na stežaj. Zelo nas je razveselilo, ko smo videli, da je občina začela prekopavati cesto, ob kateri bo napeljala vodovod tudi v našo vasico, na katero se zdi da Gorica kaj rada pozablja, pa čeprav tvorimo njen sestavni del. Pred dnevi so pričeli kopati gornjo cesto, ki vodi iz Pevme k nam, tako, da nam je spodnja, najvažnejša, odprta. Zelo radi bi bili poučeni ali namerava, kot je bilo slišati, občina napeljati vodovod samo do cerkve ali tudi v gornji del vasi. Znano je namreč, da ima do cerkve večina prebivalcev dovolj vode na razpolago, medtem ko se morajo posebno poleti prebivalci, gornjega dela naše vasi zelo truditi, ker največkrat ob sušnih dnevih ostanejo brez vode. tako hlastali po njem, da so celo glodali betonske jasli. S krmilnim kvasom pomešano so hlastno hrustali celo smrečje, listje in drugo podobno «krmo». Pokazalo se je, da je kvas izvrstno krmilo ne’ le za delovne konje, marveč zlasti za breje in doječe kobile ter za odstavljena žrebeta. Neki rejec polnokrvnih kasačev je sam pripravil krmilo iz kvasa; z uspehom je bil zelo zadovoljen. Ugotovil je, da so konji mnogo manj nemirni ter živčni, čč prejemajo pred tekmo ali med pripravami (na treningu) krmilni kvas. Zato priporoča kvas tudi za žrebeta, ki so večkrat živčna. Kvasu pa pripisujejo za živinorejo še tem večji pomen paradi njegove zdravilnosti. Dokazano je, da je kvas sredstvo proti gnojenju vnete kože in živčni izčrpanosti. Neki živinozdravnik je ozdravil s krmilnim kvasom konja, ki je bil zaradi pomanjkljivega krmljenja zelo izčrpan, tako da ni bil več za delo. Konju je dajal na dan k temeljni krmi 5 kg sena in 10 kg pese še po 2 kg krmilnega kvasa. V desetih tednih je bil konj spet popolnoma pri moči in uporabljiv za delo. Kvas je tudi sredstvo proti slabokrvno- nje konj s samim ovsom, se- sti pri mladi živini. Vsebuje nom itd. Ob primernejšem j tudi mnogo provitamina D krmljenju bi ne potrebovali (ergosterina), ki preprečuje več toliko orne zemlje za pri- bolezni kosti (rahitis). Prav delovanje konjske krme. Mnoga nadomestna krmila pa bi NARREZINA ne bila primerna. Tako vsebuje izmed 31 vrst nadomestnih krmil le 15 vrst nekaj več beljakovin, vsa druga krmila pa niso primerna. Nadomestna krmila, ki ne vsebujejo dovolj beljakovin, lahko dobro dopolnjuje krmilni kvas. Kvasa potrebujemo razmeroma malo, da dopolnimo krmo, ki vsebuje premalo beljakovin. Ugotovili so, da je za konja pri lahkem delu na dan dovolj 80 gramov kvasa, pri srednje težkem delu 120 gramov in pri težkem delu 160 gramov. Priporočajo, da žival sprva dobi pc 50 gramov kvasa, potem pa od dne do dne več; največji obro-k bi naj znašal 200 gramov na dan. Rejci so ugotovili, da konji spočetka niso marali kvasa, ko pa so se nanj- navadili, so tako je v kvasu fosfor. Kvas cenijo tudi rejci kuncev in drugih živali, ki dajejo kožo za krzno. Krzno je mnogo lepše, če so živali dobivale med krmo tudi kvas. Prav tako konjerejci trdijo, da jmajo konji, ki jih krmijo s kvasom, sijajno dlako. J. M. Te posledice niso le zaradi pomanjkanja humusnih sestavnih delov, ki nastanejo iz razpadlih rastlinskih in živalskih sestavin; rečemo jim tudi organska snov, v nasprotju z ostalimi sestavinami zemlje rudninskega izvora, ki ji pravimo neorganska snov. S humusom je naša zemlja na splošno tako revna, da ne more roditi tako, kot bi mi želeli in kot zahtevajo obstoječe gospodarske razmere. To pomanjkanje in napredno gospodarstvo sta si v velikem nasprotju: a to nasprotje se zna še poostriti in imeti porazne gospodarske posledice. Zaradi tega moramo temu vprašanju posvečati nele največjo, temveč tudi prvo pozornost, saj gre za osnovo kmetijskega gospodarstva. Takšno zemljo je treba pridno obdelovati in dobro gnojiti, da se razveže, zrahlja in tako pronica vanjo zrak. Posebno važno je, da jo preor-jemo jeseni in pustimo čez zimo v surovih brazdah. Zimski mraz jo na ta način najbolj zdrobi, zrahlja ali spra-ši. Gnoj, ki smo ga podorali, pa to še pospeši. Medtem ko razpada (se razkraja), prepoji zemljo s svojimi snovmi. Zaradi večkratnega zmrzovanja — ki je v tako obdelani zemlji toliko večje in učinkovitejše — ta tako prezebe, da je na pomlad zelo prhka in se da z lahkojo obsejati. Takšna zimska praha nima samo te prednosti, da zemljo rahlja, kar je — to moramo posebno naglasiti — za našo težko zemljo neprecenljive vrednosti. S praho tudi zatiramo plevel, in razne živalske škodljivce. Velikega pomena je tudi to, da s to praho pridržujemo v zemlji dlje časa zimsko vlago, ki je za prvo uspevanje rastlin tako potrebna. Star pregovor, da «Jesen ska brazda da — na pomlad pol gnoja« vsebuje staro izkušnjo, da’ so jeseni preorane njive bolj rodovitne od tistih ki jih preorjemo za setev šele spomladi ob setvi. Končno nam zimska praha prihrani nekaj pomladanskega dela, kar je glede na veliko pomanjkanje delovnih rok veliko vredno. Na pomlad nas delo, posebno če je slabo vreme, in opravila v zastoju, tako preganja, da ga ne moremo vršiti v redu. Izkoristimo torej čas in vreme ter preorjimo in pognojimo njive in vinograde. Preorana zemlja naj leži v surovih brazdah čez zimo. Tega izvršenega dela se ne bo nihče v nobenem primeru kesal, ampak se ga bo zaradi doseženega uspeha lotil tudi v naslednjih letih. r h s % Ul. sv Fran. člšlca 20/111 te!. 17-338 sprejema ttv serate. malt oglase, osmrtnic« in urugu od 8. do 12.30 in od 15. do 18. ure. Naša kamnoseška industrija ie v polnem razmahu. Je reg, da zaposluje ta industrija pri današnjem tehničnem napredku in izvoza pretežno neobdelanega kamna razmeroma malo delovne sile. Vendar se vedno bolj občuti pomanjkanje strokovno usposobljenega kadra, ki je in bo tudi v bodoče potreben. Ko bodo odpovedali stari kvalificirani delavci, bi se mogla pojaviti kriza. To so podjetniki že uvideli. Zato so se nekatera večjo podjetja (Cavi romana, Mr.ntecatini) zavzela za otvoritev obrtno-nadaljevalnega tečaja, ki naj bi vajence uspo-sooil, za ta poklic, Pristojna trgovsko-obr*na zbornica, je prošnjo ugodno rešila in tečaj že ustanovila. V nedelj) I je tila otvoritev. Tečaj bo M. A. | vodil arhitekt g. Kosovel. TVRDKA JOŽEF SILA uvoz izve z VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST - Ulica F. Filsi štev. 23 - Telefon 37-11114 PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji tudi v naslednjih krajih: TRZIC Časopisna agenc. ALBANESE, Ul. Por-porella 4 RONKE - Sev.: časopisna agenc GREGORIN VIDEM: S.A.F. železniška postaja TRBIŽ: Knjigarna Narciso BRANDALESE BENETKE: S.A.F. št. 1 železniška postaja MILAN: S.A.F. št. 1 Centralna postaja RIM: S.A.F. ze'ezniška postaja RIM. Časopisna agencija FUCILE, Ul. Margut-ta 110 MFSSINA: La Diffusio-le della Stampa ROSOLINI (Siracusa): Knjigarna POIDOMA-NI, Ul. Umberto I Citatelji, obvestite sorodnike m znance! Bulič 1LL "I lil ^ tfuvnu r K s t Ul. F Crispl 15 Telefon 952M h podeseffci PO BURJI BAZOVICA OGNJIŠČE V Hisr NA REPENTABRU BRAJDE POD KONTOVELOM Foto M. Magajna GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK RAZGOVOR S TEHNIČNIM DIREKTORJEM CAFO V GRADIŠKI Gradnja enega dela draškega omrežja* naj bi CAFO stala 70 milijonov lir Predvidoma naj bi z deli začeli leta 1958, če bodo osrednje oblasti odobrile načrt prihodnje leto O gradnji vodovoda na Krasu je bilo zadnje čase objavljenih v raznih časopisih večje število člankov, ki so vsak po svoje skušali prikazati, kako bo izgledalo to velikopotezno projektirano delo. Kljub vsemu pisanju pa prebivalstvo doberdcbske občine kakor tudi Krasa in Dola niso imeli točne slike, kako lzgle-da načrt tega vodovoda. Pojavljali so se najrazličnejši glasovi, ki so bili protislovni. Nekateri so zagovarjal' izvedbo načrta, drugi so bil: zopet proti njemu, ker bo okrnil avtonomijo občine, ki je v vsakem primeru zaželena in koristna. Prebivalci doberdobske občine, ki se oskrbujejo z vodo vaškega vodovoda, katerega starostna doba je vsega spoštovanja vredna ter nujno narekuje upokojitev naprav ali pa njihovo obnovo, so povečini z dosedanjim delovanjem vodovoda nezadovoljni, ker plačujejo previsoko uslugo. Vsaka družina ne plača vodo samo na posameznega družinskega člana ampak tudi na vsako glavo živine ali pa na živinski rep. V Poljanah se jim godi še huje. Ob času morajo plačati predpisan znesek, čeprav so bili več dni nrez vode, kot pa so jo ime-J;, uprava vodovoda namreč od časa do časa ukine dobavo vode na Poljane, ker je verjetno premalo vode. in takrat si morajo Poljanci pomagati kot si vedo in znajo. Zaradi tega je bilo treba najti izhod iz sedanjega stanja in najti način solidne preskrbe z vodo Doberdobcev in Poljancev ter tudi ostalih vasi doberdobske in sovodenj, ske občine, ki še vedno pijejo deževnico Najboljši način je bila nedvomno povezava z vodovodnim konzorcijem za vzhodno Furlanijo (Consorzio Acpue-dotto Friuli Orientale - CAFO) s sedežem v Gorici. Ta ustanova ima precejšnjo tradicijo in tudi veliko državno podporo, ki ji omogoča uresničevati načrte o vodovodih, katerih stroški presegajo finančne možnosti pasivnih občinskih skupnosti, kakršna je tudi doberdobska Po našem mnenju dosedanja občinska uprava tudi v tem važnem vprašanju doberdobske javnosti ni zadostno obvestila o svojih načrtih, tako da so pojmi prebivalstva v zvezi s temi načrti precej nejasni in niti točno ne ve, kako je s pripravami in kdai naj bi se z deli pričelo. V upanju, da bomo kaj več zvedeli od voditeljev vodovodnega konzorcija, in v tem se nismo zmotili, smo obiskali tehničnega direktorja CAFO s sedežem v Gradiški dr. inž. Leona Sirtorija, ki smo ga našli v uradu konzorcija v gradiškem županstvu. Inž. Sirtori nam je izčrpno prikazal razloge, ki so dovedli do projektirsnja «kraškega o-mrežja« vodovodnega konzorcija Dejal je, da je sedanji doberdobski vodovod zelo star. ker so ga postavili prva leta po prvi svetovni vojni. Sedanje naprave so zelo izrab-ltene. Stroj za črpanje vode :z Doberdobskega jezera v rezervoar nad njim je zažarel in tudi slab. Zaradi Uga je potrebna radikalna tršitev, ki jo omogoča vstop •bfine v CAFO. Načrt predvideva, da bodn tod o za »kraško omrežje« zajeli v Petejanu, ki je med Snvodnjami in Zagrajem. U- gotovili so, da je tamkajšnji izvirek dovolj močan in da ima zdravo vodo, medtem ko je preiskava pokazala, da ima uvirek pri Zdravščini, kjer so prvotno nameravali zajeti vodo za preskrbo »kratkega cmrežja«, nezdravo in zato nepitno vodo S stroji, k' jih bo poganjala elektrika ki jo bodo po novem vodu speljali iz Zakraja, bodo vodo spravljali na vrh hriba Sv. Mihaela kjer bodo poleg tamkajšnjega pokopališča zgradili vodohram z zmogljivostjo 500 kubičnih metrov vode. Iz vodohrama i-osta speljani dve cevi, ena proti Poljanam druga pa proti Vrhu in Rubijam. Načrt r redvideva napeljavo vodovoda v Sovodnje in Gabrije, tako da bi vse vasi te občine mele pitno vodovodno vodo. obenem oa do Doberdoba in v Dol, tako da bi se vprašanje vode rešile tudi v vaseh in zaselkih doberdobske ob-č ne CAFO se obvezuje postaviti cevi do prvih hiš v vasi, medtem ko pridejo stro. širi za napeljavo cevi po vasi > breme občinske uprave. Kar se tiče vodovodne mreže v Doberdobu in v Poljanah. ki je sicer že dovolj stara, namerava konzorcij preiskusiti sedanje cevi tako. oa bodo s posebnimi stroji dovajali omrežju vodo pod pritiskom desetih atmosfer, da ugotovijo če so sedanje cevi dovolj dobre in če ne puščajo Novi vodovod bo dovajal vodo pod pritiskom treh atmosfer. Enak pritisk bo imela tudi voda, ki bo iz vodo-hrema odhajala v spodnje dele sovodenjske občine. Enakost pritiska bodo dosegli tako da bodo na treh mestih gradili nekake ublaževalce vodnega padca Na tak način bodo dosegli zmanjšanje pritiska in s tem odstranitev neprijetnega šumenja pri točenju vode. Ko smo ga vprašali, koliko bodo stala dela, je teh-ničn direktor inž. Sirtori dejal. da se bodo stroški sukali rkoli 70 milijonov lir. S tem denarjem pa bodo zgradili sledeče objekte: opremili bodo izvirek, kupili in namestili črpalke, speljali elektriko iz Gradiške do črpalk, zgradili vodohram in namestili cevi dc Doberdoba. To je prvi del načrta, katerega gradnja se bo predvidoma pričela leta 1958, če bodo osrednje oblasti prihodnje leto odobrile načrt. Pojasnil nam je tudi, da bo morala občinska uprava kupov a*i električno energijo za pogon črpalk Ko smo zapuščali sedež CAFO. polni vtisov o velikem na'rtu katerega uresničitev je časovno nogojena, smo se večkrat zapovrstjo vprašali, zakaj se doberdobska občinska uprava ni prej pobrigala za rešitev tako važnega vprašanja, da našim ljudem na Krasu ne bi bilo treba še toiiko let čakati. sta, od koder so ga pozneje odpeljali z ambulanto Zelenega križa v bolnišnico Brigata Pavia. Deček se je močno ranil, v levo sence in je najbrž dobil pretres možganov. — KINO — CORSO. 14.30: «Juiri bom Jokala«, Susan Hayword. VERDI. 14.30: »Caio Pais«. CENTRALE. 15.00: »Saga ko-mašev«, D. Andreus, C. Smit. VITTOR1A. 15.00: «bva sta ostala pri življenju«, Jose Ferrer. MODERNO. 15.00: «Mizar». Danes v Sovodnjah Sovodnje : Moraro Danes popoldne ob 14.30 bo na sovodenjskem nogometnčm ■grišču tekma med enajstori-cama Sovodenj in Morara. Znano je, da domača enaj. storica letos igra v prvi di-v.ziji nogometnega prvenstva Danes odigra svojo prvo tekmo. Želimo domačim nogometašem, da bi bili čimbolj uspešni in da bi jih k temu spodbujali tudi navijači, k: mj čimbolj napolnijo prostore okoli igrišča. Obvestilo Dijaške Matice Dijaška Matica obvešča dijake in dijakinje, ki so prosil: za sprejem v dijaški dom v Gorici Kot zunanji gojenci, naj se zglasijo v sredo 7. novembra ob 18. uri v zavodu. Vodstvo DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ir. ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku štev. 14, tel 29-72, do opoldne pa je odprta lekarna Urbani-Albanese Ulica Rossini 1, tel. 24-43. V OKVIRU PREDVOLILNIH PRIPRAV SESTANKI NA VASEH za pripravo kandidatov Sinoči so se sestali v Sovodnjah m na Poljanah, danes pa na Vrhu Vse stranke se več ali manj z isto vnemo pripravljajo na prihodnje občinske in pokrajinske volitve Posebno so svoje delo v zadnjih dneh prenesle na podeželje, kjer ie treba izbirati med kandidati za bodoče občinske uprave. Včeraj zvečer sta poleg dru-g.h predvolilnih sestankov raznih gorfkih strank bila dva sestanke tudi v Sovodnjah in na Poljanah, kjer so se sestali domačini, da bi pregledali med najboljšimi in najzanesljiveššimi in aktivnej-š mi domačini koga postaviti zs kandidata ki mu bo v primeru zmage na volitvah dana naloga da upravlja v korist svojih sovaščanov in vseh občanov Danes bo sestanek na Vrhu, kjer so se pokazali zelo zadovoljni nad dosedanjo sovodenjsko občinsko upravo ir. smatrajo da je v njihovo izključno korist, da ostane še za nadaljnjo dobo ista uprava občine. Gronchi v Gorici (Nadaljevanje s 1. strani) Motociklist povozil deška Včeraj okrog poldne se je pri vili Sv. Justa na Korzu llalia pripetila prometna ne-sre.a, pri kateri se je hudo pc;kodoval komaj 7-letni Gian-ni Del Neri iz Gorice Ul. A-quiles. Deček je prečkal cesto, ko je nenadoma iz do sedaj neugotovljenih vzrokov zavozil vanj neznani motoci-klst, ki je nesrečnega otroka podrl na tla. Ponesrečenim so takoj piihiteli na pomoč bolničarji bolnišnice Sv. Ju- Ob 18. uri je sledil sprejem na goriškem gradu, ki se ga je udeležilo okrog sto piedstavnikos goriškega javnega življenja Med temi sta bila tudi ravnatelj slovenskega liceja in učiteljišča dr. Mihael Rožič in ravnatelj Srednje in strokovne šole prof. Josip Nemec. Tukaj je v dvorani deželnih stanov župan p-ebral govoi in nato izročil predsedniku spominski dar našega mesta. Poleg besed, ki smo jih navedli v začetku, je predsednik republike v svojem govoru najprej poudaril važnost neposrednih stikov s predstavniki občinskih in pokrajin skih uprav. Ko je obudil spo. min na prvo svetovno vojno, katero je kot vojak osebno doživljal na tukajšnjih kraških tleh, je dejal, da je vojna nekaj strašnega, krivičnega in često nekaj nekoristnega. n! plesalci zaplesali, za kar se jim je predsednik toplo zahvalil. Prav tako pa se je zahvalil tudi za darilo mesta Pozneje je obiskal razstavo «Gorica v XVII. stoletju« na Komu in položil venec v spominskem parku na Korzu. Jutri bo prisostvoval prosti vi na redipuljskem pokopališču. VIDEM, 3. — V Videm je prispel predsednik republike iz Rima danes dopoldne oh 9.30. Na postaji sta ga sprejela podpredsednika senata in poslanske zbornice Molle in Rapelli ter Saragat v imenu vlade, poleg njih pa še pokrajinski civilni in vojaški oblastniki. Po pregledu častne čete je predsednika pozdravil videmski župan Centazzo. Predsednik Gronchi se je nato odpeljal v vladno palačo, kjer je posebej sprejel predstavnike videmske oblasti. Ob 19.30 je Gronchi v spremstvu Molleja in Rapellija obiskal kostnico na Trgu 26. julija Ves čas ga je po poti pozdravljalo mnogo zbranega občinstva. Ko je kmalu potem v videmskem gradu spregovoril pred predsednikom v imenu 186 županov pokrajine videm. ski župan, je poudaril željo vsega furlanskega ljudstva po deželni avtonomiji ter obenem ohžalovanje, da se to še ni zgodilo, čeprav je po ustavi Furlaniji skupno z Julijsko krajino priznan poseben deželni statut. Izrazil je zaupa-nit, s katerim furlansko ljudstvo pričakuje od predsednika republike, da se mu bo ta želja izpolnila V odgovoru je predsednik Gronchi dejal med drugim: «Mislim, da se pričenja organizacija demokratične države od občine, od pokrajine in od dežele, kajti demokratična država pomeni najširšo udeležbo v avtonomiji, ki predpostavlja jasno zavest lastnih odgovornosti« Po svečanosti na gradu je bilo v reprezentančni palači prefekture kosilo; ppzneje pa se je predsednik še zadržal v prijateljskem razgovoru s predstavniki kulturnega, političnega in gospodarskega življenja mesta nakar je kmalu po 4. uri zapustil Videm m I..,. .Zli k OLIMPIJSKI OGENJ V ATENAH Slikovita ceremonija ob prižiganju ognja na gori Olimp ter ob prihodu v Atene na Akropoli - Še dve skupini italijanskih atletov odpotovali v Avstralijo - Proietti kritizira progo za cestne kolesarske dirke ATENE, 3. — Olimpijski o-genj, katerega so včeraj prižgali na gori Olimp, je danes prispel v Atene. Ceremonija na Olimpu je bila zelo slikovita. V starodavno oblačilo odeta «svečenica» templja je najprej recitirala prošnjo, naj bi olimpijske igre v Melbournu prinesle svetu mir in 'napredek, nato pa je baklo z olimpijskim ognjem izročila prvemu od 340 atletov, ki so jo ponesli v Atene. Ceremonija ob prihodu bakle v Atene je bila na Akropoli. Tu so baklo položili v posebno vazo ovito v grško in avstralsko zastavo in jo odnesli na letališče, od koder bi jo posebno letalo moralo odpeljati proti Avstraliji do mesta Darwin. Olimpijski o-genj so vložili v svetilko, podobno rudarski, ki jo obdaja posebno negorljivo steklo, kot to določajo predpisani varnostni ukrepi na letalih. Toda nekaj pred določeno uro za odhod je prišel ukaz, po katerem bo letalo odletelo proti Avstraliji šele jutri. Do te odločitve je prišlo zaradi vojnega položaja v Egiptu, preko katerega bi moralo letalo leteti in v Kairu tudi pristati. Jutri bo letalo verjetno odletelo naravnost v Karachi v Indiji. RIM, 3. — Z letališča Ciam-pino v Rimu sta danes odpotovala v Melbourne se dve skupini italijanskih atletov. Zjutraj so odpotovali: 2 sab-ljačici, dva rokoborca, zenska telovadna vrsta s spremlje valci ter plavalka Elena Zen-naro. Zvečer ob 21.40 pa je odpotovalo 13 plavalcev: Hunyadi (trener), Dennerlein I., Buo- nocore, Rubini, Pucci, Cavaz-zoni, Marciani, Zolyony (trener vaterpolistov), D’Altrui, Parmeggiani, Mennelli L., An-tonelli, D’Achille; 8 sabljačev: Spallino, Mangiarotti E., Ber-gamini, Di Rosa, Carpaneda, Lucarelli, Moruzzi, Parenzo; 4 težkoatleti: Gabetti, Manni, roni, De Genova, Pigaiani tei tekmovalec v modernem peteroboju Facchini. MELBOURNE. 3. — Gio- vanni Proietti, tehnični komisar italijanske olimpijske ekipe za cestno kolesarstvo, je danes v Melbournu izjavil, da cestna p roga v B-oademea-dowsu ni dovolj primerna za olimpijsko tekmovanje. Proietti je dodal, da ne more ra zumeti, kako so mogli izbrat in ki ima mnogo nevarnih ovinkov. Tehnični komisar je tudi dejal, da bo skupno s tehničnimi komisarji drugih inozemskih ekip vložil protest in da upa, da bo tehnično vodstvo olimpiade ta protest upoštevalo. NOGOMET Rapid: Crvena zvezda 3:4 KERKHAVEN, 3. — V tekmi zapokal evropskih prvakov je jugoslovanski nogometni prvak Crvene zvezde premagal danes holandskega prvaka Rapida z rezultatom 4:3 (2:1). Tekma je bila zelo razburljiva. Zmaga Crvene zvezde je bla zaslužena. Med naj- boljšimi na igrišču je bil ju-ravno to progo, ki je preozka t goslovanski napadalec Kostič- Josip Čuk (Nadaljevanje s 3, strani) Za konec so ločniški folklor-1 in se odpelja' v Gorico. Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem Usta! aovine; «Leta 1918 se začne italijanska doba. Pred nastopom fašizma smo lahko prirejali veselice, plesne zabave. ali oo nastopu rasizma začel se je drugačen ples, spočetka bolj poci-s', potem bolj hitro, tako, da smo moral' društvo »Vodij,k« pokopati. ali le začasno ime «Vodnik» je um.'o. ampak mi pevci smo ostali«. »Da vam omenim, društvo »Volrk« je gojilo tu di cerkveno petje. Kar r.as je ostalo pevcev, ki ni3.no hoteli kloniti glave pred fa-š.zmom, smo sklenili, da gremo pod okrilje cerkve, tako da smo imeli malo it klonišče, nastopati smo morali oprezno in zvijačno... vsega nismo utegnili poskriti. zastava je romala sem in tja, dokler ni počasi prišla do Ljubljane. Financa j< od mene zahtevala inventar. Kot predsednik društva sem vsakikrat odgovoril, da so vse požgali fašisti...« «... Pri toliki strogosti smo vendar šli neustrašeno raprej po začrtani poti, tako smo se predrznili, da smo v času fašizma napravili kar tri izlete. En izlet smo napravili v Vipavo, drugega v Postojno in Bistrico, tretjega na Herpelje-Kozino«. «Leta 1945, je zasijal dan, k. smo ga tako težko čakali, na vseh koncih in krajih prireditve, petja ni bilo konca, «Vodnik« je bil povsod. Kamor je bilo treba, tja smo šli«. Tak je bil Josip C uk, katerega smo dolinski pevci spoštovali in ljubili■ Mi pevci in Doliniani naploh si želimo še mnogo takih mož. Dolinski pevci MOV SVETOVNI LAHKOATLETSKI REKORD COX.\«LLl: 68.54 V METU KLADIVA Kje so meje človeške zmogljivosti v tej športni disciplini LOS ANGELES, 3. — Med Novozelandec Norman Bayne, lahkoatletskim mitingom v Los Angelesu je ameriški metalec kladiva Connolly postavil nov svetovni rekord v tej disciplini z metom 68,54 m. Dosedanji rekord je imel Rus Krivonosov, ki je 22. okt. v Taškentu vrgel kladivo 67,72 m daleč. Oba najboljša metalca kladiva na svetu bosta nastopila tudi v Melbournu in iz njunega direktnega dvoboja je pričakovati prav gotovo nov rekordni met. Spričo njunih naravnost fantastičnih rezultatov, se samo po sebi postavlja vprašanje, kje so meje človeške zmogljivosti v tej disciplini. V ilustracijo velikega napredka v metanju kladiva, objavljamo lestvico rekordov v zadniih 45 letih: 57,77 Ryan (ZDA) 1913 59,00 Blask (Nem.) 1938 59,02 Nemeth (Madž.) 1948 59,57 Nemeth (Madž.) 1949 59,88 Nemeth (Madž.) 1950 60.34 Csermak (Madž.) 1952 61,25 Strandli (Norv.) 1952 63.34 Krivonosov (SZ) 1954 64,05 Nienascev (SZ) 1954 64,33 Krivonosov (SZ) 1955 64,52 Krivonosov (SZ) 1955 65,85 Krivonosov (SZ) 1956 65,95 Blair (ZDA) 1956 66,38 Krivonosov (SZ) 1956 66,71 Connolly (ZDA) 1956 67,32 Krivonosov (SZ) 1956 medtem ko je Italijan Pamich precej zaostal, Dordoni pa je odstopil na pol poti. BOKS Loi-Chiocca v soboto v Milanu MILAN, 3. — Tržaški boksar srednjelahke kategorije, evropski prvak Duilio Loi. bo 10. nov. nastopil v Milanu proti francoskemu boksarju iste kategorije Sauveurju Čhiocci. Chiocca je v zadnjem času dosegel vrsto pomembnih zmag. Med drugimi je premagal Diona, Lavoina. Ruelleta, Delanoita in nazadnje Ferrerja. HITRA HOJA Pamich in Dcrdoni razočaraa v Melbournu MELBOURNE, 3. — Avstralski tekmovalec v hitri hoji Ted Allsop je danes postavil nov avstralski rekord na progi 20 milj, ki jo je prehodil v času 2.39*10”. Drugi je bil KINO SKEDENJ predvaja danes 4. t. m. ob 16. uri zgodovinski film: „LA0Y GODIVA" V ponedeljek 5. t. m. ob 18. uri film: ril oa otoku" Tgra Weissmueller Kino v Križu predvaja danes 4. t. m. Ob 15. in 20. uri film: Quo vadiš?* Igrajo: Robert Taylor m Deborah Kerr ZAKLJUČEN ALJEHINOV ŠAHOVSKI MEMORIAL Gligorič Četrti nat turnir! vi v Moskvi Jugoslovanski velemojster je v zadnjem kolu premagal Golombeka MOSKVA, 3. — Danes se je v Moskvi zaključil Aljehinov spominski turnir, na katerem so sodelovali skoraj vsi naj' boljši evropski šahovski velemojstri. Čeprav se je zdelo, da Botvi.iiku nihče ne bo mogel ogroziti prvega mesta, Je to delno uspelo ruskemu velemojstru Smislovu, ki je z zmago v zaidnjem kolu za Stahlbergom dosegel Botvini-ka, tako da si z istim številom točk (11) delita prvo in drugo mesto. Tretji je sovjetski šahist Tajmanov, ki je v zadnjem kolu remiziral s Pach-manom. Ima 10,5 točk. Jugoslovanski velemojster, ki je v predzadnjem kolu remiziral s Keresom je v zadnjem kolu premagal Golombeka in osvojil z 10 točkami četrto mesto, kar je nad pričakovanje dober uspeh. Vrstni red ostalih: Bronstein 9.5, Najdorf 9, Keres, Pach-man 8,5, Stahlberg, Unzicker 8, Szabo 6, Padevski, Uhlman 5.5, Cokaltea 3,5, Sliwa 3, Go-lombek 2,5. Gligorič se bo jutri v domovino. Popolne rezultate ,adn5*fk kola bomo objavili v Iharos komentator BUDIMPEŠTA, 3. -Budimpešta potrdil, da ne bo odpotoval v Mel^ ne zaradi poškodbe na n 8^ Iharoš pa je izjavil, da ■ budimpeštanskem radiu mentiral potek i« r«ult“* olimpiade. __ oatovorai ar*«”1* STANISLAV H*-**? ft* Tiska Tiskarski zavod ati KINOPROSEK-KONTOVfl predvaja danes <• *• B‘ ob 16.39 uri Metro barvni ftl«: Igrajo: Leslie Caron 10 Kirk Douglas Juste im CneOmh predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 15. uri film: V znamenju Igrata SOPHIA LOREN in VITTORIO DE SlCA V ponedeljek ob 18. uri isti film. Vse za gospodinjo „ tapetnika 9 I [ambre tta 48 ec. Ciclomotor . pogon z verig0 Cena 76.000 lir Zastopnik za Gorico in pokrajino A. MEROLLI GORICA. Ul. Garibaldi 5. Telefon 2«3 „E« llssaro" i! TRST - UL. CARDUCCl ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA) VAM POSTRE2F Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO- MAČIM PRŠUTOM. 0000000000000000000000000000000000000000000050000c0000000000000000000000000000000000000000000c0000000000000000000000000000000000000000000000000<3000000000000000000000000c000000000 r 56. IVAN BRATKO TELESKOP Stefan je začel s prsti grebsti zemljo, izkopal majhno knjo in zakopal vanjo svoje zlato nalivno pero: «Zlate penkale jim ne dam!» se je pridušal Gatu. Okrog polnoči sta zaslišala glasen klic karabinjerja: «Chi va lš?» Nato koraki po trdi cesti in spet: »Chi va lš?» štela sta klice straž. Ponovili so jih osemkrat. Prišla je izmena. Bilo je osem stražarjev. In potem spet mir, kak avto na cesti in tepež polhov. Po izmeni sta izgubila upanje, da bodo odšli. Štefan je rekllnjaJ, Gato pa je rekel: »Štefan, jaz se bom vdal!* Štefan ni videl Gatu v oči, samo slišal je njegov tihi, lomljeni glas. «Nič mi ne bodo mogli, saj sem pod pravim imenom. Samo epli me bodo!* Štefan je še vedno molčal, Gato pa je nadaljeval: «Ce nama namečejo bomb, sploh ne bo nihče zvedel, da va padla!* »Kdo ne bo zvedel?* »Naši----------domači------------» ^ , »Misli raje, kako bova ušla —* zamahne Štefan z roko. Gato pa nadaljuje: »Jaz se bom vdal, ti pa izkoristi priliko in pobegni! — Grem na cesto!* «Ne!» Štefan ga je trdo zagrabil za roko. «Zakaj ne?» je vprašal Gato. «Ne!» Na Štefanu je bila vsaka mišica kakor struna. »Bom!* se je uprl Gato. Štefan je stisnil v roki aluminijasti nož, ki si ga je napravil v kampu in se vzpel na kolena. Gato je ležal na peščenih tleh, se opiral na komolce in žvečil dolgo, zeleno travo. «Samo zakašljaj ali pa se dvigni —,» mu je zagrozil Štefan. Gato je odvrgel travo in legel vznak: «Hotel sem sporazumno---------------» »Oba bova padla ali pa nobeden!* Tako je Štefan s svojo odločnostjo rešil Gata. Takrat se mu še sanjalo ni, da bo prihodnjo noč Gato njegov rešitelj. Ob dveh je prišla nova izmena. Upanja na to, da bodo odšli, je bilo manj ko nič. Pa vendar sta se vedla, kakor da vsaj trohico še upata. Zakaj Štefan si je bil na jasnem: »če ne bodo odšli, morava izginiti od tod še pred jutrom! Dneva ne smeva počakati! Čim več noči, tem bolje za beg!* In vendar se Štefan pred dnem ni odločil za udar. Ko pa se je začelo daniti, ga je zazeblo in streslo: »Zdaj ali nikdar, če ni že prepozno!* Sp.azila sta se proti karabinjerju, ki je bil prvi v njihovi vrsti. Bil je na tistem koncu serpentine, proti kateremu sta sinoči tekla, a so ju zadržali. Pomikala sta se naprej na skrajni desni skoraj tik ob zidu, ki je segal do ceste. Bila sta na moč previdna, ker bi tudi najmanjši šum lahko uničil njun načrt: napasti karabinjerja, ga z enim udarcem podreti in razorožiti, če bi to napravila brez šuma, ju drugi zaradi ovinka ne bi opazili. Goščava, ki je segala skoraj do ceste, ju je popolnoma zakrivala. V rokah sta krčevito stiskala kamen in aluminijasti nož. Pri zadnjem grmu sta se ustavila. Samo nekaj metrov ju je ločilo od ceste in karabinjerja. Karabinjer je slonel ob drevesu pri cesti. V hrbet je bil močno upognjen, glava mu je bila nagnjena globoko na prsi. Bil je majhen, čokat mož. Slonel je v taki legi, da sta ga gledala v profilu. Gledala sta ga in gledala. Karabinjer se ni premaknil in ni dal glasu od sebe. Kakor da bi bil pajac. «Spi,» sta se spogledala Gato in Štefan. Nizko sklonjena sta tik ob zidu z očmi na karabinjerju stekla do ceste in potem ob zidu navzdol. Od nikoder ni bilo nobenega glasu. Karabinjer je spal naprej, drugi pa ju najbrž zaradi ovinka ali zaradi jutranjega mraka niso mogli videti. 2e daleč od karabinjerja sta se pognala čez cesto in izginila v grmovju na nasprotni strani. Teren je še vedno padal. »Madona, poceni sva se izmazala,* je rekel Štefan. Tekla sta po goščavi mimo daljnovoda in transformatorja. Spet sta prekoračila cesto. Ta pusta, nagnjena planjava je bila prepredena s cestami ln električnim omrežjem. Nato sta se pognala čez lesen mostič, ki je bil nad globokim cestnim jarkom in je vezal cesto s polji in pašniki. Nad njima je bil že dan. «Madona, sonce nama že sije v rit!’* je zarobantil Štefan. Toda nikjer ni bilo ne gozda ne visoke koruze, da bi se skrila. Vsepovsod samo nizko redko grmičevje, skozi katero sta tekla, sklanjajoč se in polzeč po tleh. Z obupnimi očmi sta iskala zavetja. Dan in sonce pa sta bila neizprosna. Pred njima je vstal holm z visokim drevjem na vrhu. Pognala sta se nanj. Toda ko sta prišla že blizu vrha, je zraslo pred njima nekaj hiš, ki so čepele pod drevesi. Pred hišami je stala neka žena z dvema fantoma. Štefan ln Gato sta se obrnila kakor blisk in stekla nazaj v dolino. Držala sta se čimbolj na levi, kjer je bilo grmičje ce najvišje. Spet sta bila blizu ceste, od koder sta prišla. Čeznjo si nista več upala. Od nekod zaslišita brnenje kamionov. Nenadno opazita kakih dve sto metrov na desni skupino karabinjerjev, ki teče v hrib proti hišam, od katerih sta pravkar pribežala. Spet so jima za petami! Gato predlaga, da bi zlezla, pod mostič nad jarkom, čez katerega sta šla pred pol ure. Štefan prikima, saj se mu zdi, da bo tam le bolje ko v tej odprti gmajni. dbu V jarku pod mostom je bilo mračno in umazano, n a v je bilo osušeno blato, više zgoraj pa blatna trava, smeri vodnega toka, kadar je bil jarek poln. Gato m ® igJiil sta se stisnila v kot pri cesti, kjer se je jarek močno “ in približal krivini mosta. Gato je ležal na Štefanu •> Bi skrival pod sabo Kdor bi od daleč pogledal P°d ™ nelcd° videl skozenj, tako močno sta se stisnila; samo če bi pomolil nos prav pod most, bi ju opazil. edep’ Nenadno zgrmi po cesti ob njima kamion, nat° Smion°''' in še in še... cela kolona, čez čas presekajo hrup . -vdeuk9 kriki povelj, kričanje in doklicevanje na daleč. 9? nva iz skrivališča pod mostom: V hrib proti hišam hiti n j0 v pina karabinjerjev, po cestnih serpentinah pa se hrib kamioni, v katerih je vojak pri vojaku. . v pol^' Čez čas se hrup motorjev in pokanje izplinjace Vse kaže, da so se kamioni na vrhu ustavili. ,cjp V° Nato opazi Gato skupine vojakov, ki gredo v str hribu navzdol. . ta še bolj se stisneta proti kotu in napeto prisluškuje . :gijeb ne vidi ničesar več. V ozračju še vedno odmevajo o zrJan klici in kriki. Z dreves ob cesti pa spet zaslišita 00 fof sikanje, kateremu sta prisluškovala že ponoči v zan ' gtlc&J Gatovi polhi, ki se ženijo in ob padcu z dreves močno veoj*. Tedaj zaslišita prav v bližini moško govorico, .J ggup1”,. bolj glasna. Po govoru razbereta, da gre po o6*1, po mož, ki se jima naglo približuje. Nenadno zabobnijo ^ jpis stiču nad njima močni koraki. »Karabinjer ali vojak'* Gato in s svojimi velikimi očmi gleda v strop. ^ Glasovi se spet oddaljujejo, koraki na mostu P® ^g odmevajo, kakor da se nekdo sprehaja nad njima. Qg,to, ^ »Straže so razpostavili, teren preiskujejo,* UK^.g Iti » mu udarjajo na ušesa klici straž, povelja in kričanj > je polna vsa okolica. - nft k*" Tedaj se priplazi po jarku med travo velika ,*e*v ] t D1” ' Ko ju zagleda, se ustavi, dvigne glavo in gornji “ kakor da ju opazuje. .. sie&v (Nadaljevani1