Pordenonelegge obiskalo 130.000 ljudi Železarna: Arvedi in sindikati sklenili sporazum Gorico že zasedle prve stojnice Primorski □ Available on the App Store Ob oživljanju sistema kalifatov Martin Brecelj Arabska pomlad, ki smo jo pred štirimi leti mnogi pozdravljali kot znanilko demokratičnih sprememb v arabskem in širšem muslimanskem svetu, ni obrodila pričakovanih sadov. Res je, da so se politične razmere v Tuniziji, kjer se je to gibanje pričelo, v marsičem izboljšale, a v Egiptu smo z izvolitvijo generala Al Sisija za predsednika bržkone doživeli vrnitev v Mubarakove čase, položaj v Libiji pa je vsaj v nekaterih ozirih slabši, kot je bil pod Gadafijem. Še več. Na delih ozemlja Iraka in Sirije so islamski skrajneži razglasili kalifat, s čimer so obudili v življenje obliko islamske vladavine, ki je izumrla pred skoraj sto leti. Podobno politično tvorbo dži-hadisti snujejo v Nigeriji. Vse to ponovno odpira staro vprašanje, ali je v muslimanskem svetu demokracija sploh mogoča. Vprašanje je upravičeno, saj so religije sistemi temeljnih vrednot, ki usmerjajo življenje posameznikov in skupnosti, in ni rečeno, da so vselej uskladlji-ve z demokratičnimi družbenimi ureditvami. Tovrstne ureditve slonijo na predpostavki, da je sleherni človek absolutna vrednota in da mu kot takšnemu pripadajo neodtujljive (človekove) svoboščine ali pravice. Gre za gledanje, ki je nedvomno blizu krščanstvu, po katerem je Bog ne le ustvaril človeka po svoji podobi, kot verjamejo tudi judje, ampak se je celo učlovečil, da bi odrešil slehernega človeka. Zato s krščanskega vidika ne more biti ljubezni do Boga, če ni ljubezni do bližnjega. Kot znano, se islam navezuje na judovsko in krščansko izročilo, kar pomeni, da mu nakazane vrednote ne morejo biti docela tuje. A v sistemu islamskih vrednot je absoluten edinole Alah, kateremu se mora človek podrediti (islam). Muslimanski zakon temelji edinole na Alahovi volji, zaradi česar muslimani težko pristajajo na misel o avtonomiji človeških oz. zemeljskih stvarnosti. Da je ideja o človekovih pravicah od takšnega naziranja dokaj oddaljena, ni težko ugotoviti. Skrajni islamisti rišejo moderni svet, ki ga ta ideja opredeljuje, celo kot hudičevo zablodo, pri čemer včasih uživajo simpatijo nekaterih segmentov notranje opozicije Zahoda po znanem pravilu, da je sovražnik mojega sovražnika moj prijatelj. Seveda pa ne smemo spregledati, da se tudi religije spreminjajo. Oživljanje sistema kalifatov je mogoče tudi in predvsem znamenje globoke preobrazbe ali krize, s katero se islam ta čas sooča. dnevnik št. 222 (21.155) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 24. SEPTEMBRA 2014 1 ,20 € Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 II OOUUU« ISLAMSKA DRŽAVA - Brez izrecnega privoljenja Damaska ZDA začele zračne napade na islamske skrajneže v Siriji Na pomoč priskočilo pet arabskih sunitskih držav s Savdsko Arabijo na čelu SLOVENSKA ŠOLA Strategijo potrebujemo v dveh mesecih GORICA - Reforma šolstva, ki jo snuje rimska vlada, je za slovenske šole v Italiji priložnost, ki je ne gre zamuditi. V njenem okviru bi namreč lahko rešili marsikatero odprto vprašanje, za uspeh pa so potrebni stvarni in predvsem enotni predlogi, ki morajo znotraj slovenske narodne skupnosti uživati čim širšo podporo. »Časa ni veliko, na voljo imamo dva meseca; zasnovati moramo skupno strategijo za razvoj slovenskega šolstva, razprava pa se mora začeti znotraj profesorskih in učiteljskih zborov,« je poudaril Joško Prinčič, tajnik Sindikata slovenske šole, ki se je v ponedeljek skupaj z ostalimi člani odbora sestal s poslanko Tamaro Blažina. Na 12. strani NOVA GORICA - Gledališka predstava Nora Gregor bo zaživela na štirih evropskih odrih NOVA GORICA - V Novi Gorici bo jutri premiera gledališke predstave »Nora Gregor, skriti kontinent spomina«, ki nastaja kot koproduk-cija štirih gledališč treh sosedskih narodov - SNG Nova Gorica, Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana, deželnega stalnega gledališča Rossetti iz Trsta in Schauspielhaus iz Gradca. V glavni vlogi bo nastopila Helena Per-šuh, režiserka predstave in avtorica besedila je Neda Rusjan Bric, ki je tudi gledališče prepletla s filmom. Medtem ko so osebe v odrskem delu uprizoritve resnične, so v filmskem delu v celoti izmišljene, obe zgodbi pa temeljita na resničnih dejstvih. Predstava govori o nekoč slavni, danes pa pozabljeni igralki Nori Gregor, rojeni 1901 v Gorici, v družini avstrijskega rodu. Njena izjemna kariera se je končala z anschlussom, pripojitvijo Avstrije nacistični Nemčiji; bila je namreč žena enega najvplivnejših avstrijskih ari-stokratov in politikov Ernsta von Starhemberga, ki ga je Hitler izgnal. Na 13. strani DAMASK/WASHINGTON -Po mesecu in pol letalskega obstreljevanja položajev Islamske države v Iraku, so ZDA v noči na torek izpolnile svoje napovedi in napade razširile še na ozemlje Sirije. Pri tem jim je na pomoč priskočilo pet arabskih sunitskih držav s Savdsko Arabijo na čelu, obenem pa so Američani obstreljevali še cilje Al Kaidinih teroristov v Siriji. Napadi na položaje IS v Siriji so bili pričakovani, saj jih je v okviru okrepljene strategije boja proti IS že 10. septembra napovedal ameriški predsednik Barack Obama. Kljub temu je novica o tem v torek močno odmevala, saj gre za prvo vojaško posredovanje Obame v neki arabski državi brez njene izrecne privolitve. Na 11. strani Deželne svetnike čaka skupen sodni proces Na 2. strani Deželni odbor pripravil reformo lokalnih uprav Na 3. strani DSI z dnevnikom v novo sezono Na 5. strani Barkovljan Walter »izumil« sardončok Na 8. strani Goriško šotorišče se počasi prazni Na 12. strani TRST - Zgradila ga bo družba Teseco V bivši rafineriji Aquila bo nastal nov terminal riCljfJ u — ■ -I -4 w« ■ v _ A ■ Helianthus OTVORITEV v soboto, 27. septembra, od 14. do 18. ure Pršut, vino, mnogo zelenja... .in še simpatičen spomin za naše cenjene goste Pričakujemo vas! Trst- froselc I OOO (£>ivši jI (jíardíníere) |nfo: tel. O+O 25 Z8 1+S ~ lielíantKusZO I 3@Iíbero.ít 9771124666007 2 Torek, 23. septembra 2014 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Pozitivni podatki, toda tveganja ostajajo Banka Slovenije za letos napoveduje 1,6-odstotno rast LJUBLJANA - Banka Slovenije je izboljšala napoved letošnje gospodarske rasti. Namesto za aprila napovedanih 0,6 odstotka se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) do konca leta okrepil za 1,6 odstotka, so prepričani v centralni banki. Banka Slovenije v slovenskem gospodarstvu že od konca lanskega leta opaža pozitivne trende, je včeraj na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila vicegu-vernerka Banke Slovenije Mejra Festic. Kot ugodne je izpostavila presežek na tekočem delu plačilne bilance, razdolževanje gospodarstva ter rast zaupanja v bančni sistem in povečanje obsega varčevanja gospodinjstev. Vodja analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenija Aleš Delakorda je izboljšanje napovedi pojasnil z besedami, da so bili zadnji podatki državnega statističnega urada precej boljši od pričakovanih. Gospodarska rast v prvi polovici leta je znašala 2,5 odstotka. Pred tem je Banka Slovenije izboljšala napovedi za Slovenijo že aprila, ko ji je namesto 0,7-odstotnega padca BDP napovedala 0,6-odstotno rast, zatem pa njeno pospešitev na 1,4 odstotka v letu 2015. Zdaj je napoved za prihodnje leto popravila na 1,3 odstotka, za leto 2016 pa napoveduje rast v višini 1,8 odstotka. »V drugi polovici leta bo odpadlo nekaj dejavnikov, ki so spodbujali rast v prvem polletju,« je Delakorda pojasnil znižanje napovedi za prihodnje leto. Banka Slovenija je tokratno napoved objavila nekaj pred drugimi domačimi institucijami. »Pričakujemo, da bodo tudi ostale institucije močno popravile napovedi navzgor, še posebej za leto 2014,« je dejal Delakorda. Omenil je, da utegne biti gospodarska rast letos celo še višja od napovedane, namreč v primeru bolj ugodnih pogojev financiranja podjetij ter napredka pri prestrukturiranju podjetij. Bi pa lahko bila zaradi tveganj, ki so prisotna v mednarodnem okolju, v letu 2015 rast nižja od napovedanih 1,3 odstotka. Če bi se obseg ruskih sankcij razširil, potem bi se lahko slovenski BDP v dveh letih zmanjšal za 0,6 do 1,3 odstotne točke, je ocenil. Pri zdajšnji omejitvi izvoza blaga v Rusijo, ko prepoved velja predvsem za sadje in zelenjavo, velike škode za Slovenijo ne bo, je dejal Delakorda. Popolna neznanka v teh napovedih za Banko Slovenije pa ostajajo ukrepi fiskalne konsolidacije, saj je nova vlada komaj začela delati. Festiceva vidi pri pripravi proračuna precej manevrskega prostora predvsem na odhodkovni strani, in sicer bi lahko izdatke zmanjšali s pokojninsko reformo, reformo trga dela, zdravstveno reformo, racionalizacijo financiranja lokalnih skupnosti, racionalizacijo javnih zavodov, je naštela. Med ključnimi izzivi za prihodnje pa je navedla prestrukturiranje podjetij, in sicer tako lastniško kot tudi finančno in poslovno. TRŽAŠKO SODIŠČE - Deželni svetniki in neupravičena povračila stroškov Vseh 22 naj bi vključili v isti postopek Samo nekdanji predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman, ki je bil že enkrat obsojen, bi se dogovoril s tožilstvom TRST - Dvaindvajset nekdanjih in sedanjih deželnih svetnikov Furlanije-Julijske krajine, obtoženih nezakonite prilastitve javnega denarja, bodo morda »stlačili« v en sam proces. Sodnik za predhodne obravnave Raffaele Morvay je včeraj združil dva kazenska postopka, glavnini obtožencev se bosta priključila nekdanja svetnika Ljudstva svobode Piero Tononi in Antonio Pedici-ni. Morvay predlaga še vključitev tretjega sklopa, ki zadeva deželne svetnike Severne lige, s katerimi bo 6. novembra imel opravka sodnik Guido Patriarchi. V postopku, ki je stekel po odmevni preiskavi tožilca Federica Frezze o neupravičenih povračilih stroškov deželnih svetniških skupin, so obtoženi predstavniki desne in leve sredine, ki naj bi javno blagajno oškodovali za skupno 350 tisoč evrov. Iz odvetniških klopi je bilo včeraj slišati le en predlog vnaprejšnje dogovorjene kazni, s katero bi se obtoženi izognil sojenju. Odvetnik Giovanni Borgna je tako rešitev - v dogovoru s tožilstvom - predlagal za nekdanjega predsednika deželnega sveta Edouarda Ballamana, nekoč predstavnika Severne lige, ki ima že na grbi drugostopenjsko obsodbo na enoletno zaporno kazen zaradi neupravičene uporabe službenega vozila. Ballamana tokrat dolžijo, da je unovčil po- vračilo za napihnjeno ceno letalskih kart. Predlog kazni naj bi predvideval 9 mesecev in 250 evrov pogojno ter plačilo 4000 evrov odškodnine. Največ svetnikov zastopa odvetnik Luca Ponti, ki je svoj čas zagovarjal tudi Igorja Gabrovca (tožilstvo je postopek proti predstavniku SSk in Demokratske stranke zaustavilo že med predhodno preiskavo). Odvetnik Ponti za svojih osem strank ni predlagal dogovorjenih kazni, mogoče pa se bo kateri od njih odločil za sojenje po skrajšanem postopku. Med njegovimi strankami so nekdanji načelniki skupin Demokratske stranke (Gian-franco Moretton: med njegovimi reprezentančnimi stroški so bili menda nakupi v trgovinah z artikli za otroke in gledališke vstopnice), Ljudstva svobode (Daniele Galasso je kupoval v trgovinah s športno opremo, lekarnah in železnini) in Severne lige (Danilo Narduzzi naj bi si z javnim denarjem med drugim kupil pralni stroj) ter nekdanji deželni odbornik za kulturo Elio De Anna (zaradi prijateljičinih oz. tolmačkinih nočitev v hotelih). Sodnik Morvay še ni odločal o nastopu državne zveze potrošnikov Codacons ter njene deželne sekcije kot oškodovanih strank v procesu. O tem in še marsičem bo govor 18. novembra, ko bo prihodnja obravnava. (af) Državni tožilec Federico Frezza arhivska slika Po dveh črnih vikendih policija voznike poziva k odgovornemu ravnanju LJUBLJANA - Varnost cestnega prometa je v letošnjem letu nekoliko boljša kot v enakem obdobju preteklega leta. A zadnja dva vikenda je na slovenskih cestah umrlo kar 12 oseb. Policija ob tako črni statistiki voznike poziva k spoštovanju predpisov ter previdni in strpni vožnji. Prometna varnost se je poslabšala predvsem avgusta, ko so umrli trije udeleženci več kot v enakem obdobju lanskI. Glede na prihajajoči jesenski čas in vremensko pogojene vozne razmere pa policija pričakuje dodatno poslabšanje stanja prometne varnosti. Zato policija vse udeležence v cestnem prometu opozarja na prilagajanje hitrosti vožnje omejitvam, lastnemu vozniškemu znanju in izkušnjam, razmeram in stanju ceste. Pozivajo k dosledni uporabi varnostnega pasu, poleg tega znova opominjajo, da alkohol, droge, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi ter utrujenost bistveno vplivajo na varno in zanesljivo udeležbo v cestnem prometu. Obdukcija novorojenčka iz Drave še ni pokazala, ali se je rodil živ ali mrtev MARIBOR - Obdukcija v ponedeljek najdenega trupla novorojenčka še ni pokazala, ali se je otrok rodil živ ali mrtev, so sporočili s Policijske uprave Maribor. Zato bodo potrebne še dodatne histološke preiskave. Truplo dojenčka so našli v ponedeljek v Dravi pri jezu v Mar-kovcih. Truplo je bilo v vodi že nekaj časa. Bavčar zaprosil za odlog prestajanja kazni LJUBLJANA - Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, ki ga je ljubljansko okrožno sodišče obsodilo na zaporno kazen, je po poročanju Dela prejšnjo sredo prejel poziv, da se zglasi na prestajanje zaporne kazni, v petek pa vložil prošnjo za njen odlog. Bavčar, ki bo v zapor moral za sedem let, naj bi za odlog prosil zaradi zdravstvenih razlogov. Okrožno sodišče v Ljubljani je Bavčarja lani obsodilo za kaznivi dejanji napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja. SLOVENIJA - Podjetja Fraport ni vezan na zakon o konkurenci LJUBLJANA - Agencija za varstvo konkurence (AVK) je ugotovila, da priglašena transakcija nakupa 75,5 odstotka Aerodroma Ljubljana s strani upravljavca frankfUrtskega letališča Fraport sploh ni podrejena določbam zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Nemški prevzemnik je s tem izpolnil enega od odložnih pogojev na poti k prevzemu družbe. Fraport, ki namerava odkupiti deleže preostalih delničarjev, bo za delnico Aerodroma Ljubljana odštel 61,75 evra, kar pomeni, da bo za 75,5-odstotni delež plačal 177,1 milijona evrov, za celotno družbo pa bo moral odšteti 234,4 milijona evrov. Aerodrom Ljubljana je tretja prodana državna naložba s seznama za privatizacijo, ki ga je lani potrdil DZ. Pred tem sta bili prodani naložbi v Fotoni in Heliosu. Na seznamu so še deleži v družbah Adria Airways, Adria Airways Tehnika, Aero, Elan, NKBM, Telekom Slovenije, Cinkarna Celje, Gospodarsko razstavišče, Paloma, Terme Olimia Bazeni, Unior in Žito. INSIEL - Demonstracija pred sedežem deželnega sveta med avdicijo predsednika Pozze »Pravica do prihodnosti« Panožni sindikat Fiom-Cgil zahteva zagotovila glede usode informatske družbe Insiel ter glede zaposlenih in njihovih plač TRST - Deželna vlada mora dokončno rešiti vprašanje statusa zaposlenih v informatski družbi Insiel, predvsem pa zamrzniti vsak ukrep glede znižanja njihovih plač. To je zahtevala skupina približno 50 uslužbencev družbe Insiel včeraj pred sedežem deželnega sveta v Trstu, kjer je bila dopoldne avdicija predsednika družbe Lorenza Pozze. Ta je predstavil vsebino novega poslovnega načrta, ki ravno tudi buri duhove zaposlenih. Panožni sindikat Fiom-Cgil je zato pod geslom »Pravica do prihodnosti« priredil demonstracijo pred deželno palačo. Na mizi sta vsaj dve žgoči vprašanji. Prvo zadeva delovno razmerje uslužbencev Insiela, ki so zaposleni v javni družbi, vendar na osnovi kolektivne pogodbe kovinarjev. Na tej podlagi so imeli leta 2012 pravico do povišanja plače, čeprav je vlada »zamrznila« plače vseh javnih uslužbencev. Toda pravila zakonskega odloka 95/2012 (t.i. »spending review«) so začela veljati tudi za uslužbence Insiela in pristojni deželni odbornik Paolo Panontin je odločil, da bo deželna uprava razliko jemala neposredno iz plač zaposlenih. Sindikat Fiom je zato dvignil glas in protestiral, predlagal pa je tudi kompenzacijo: glede na to, da je bila vrednost povečanja plač 600 tisoč evrov in da deželna uprava zaposlenim ni priznala pravice do zdravstvenega skrbstva v vrednosti 700.000 evrov, lahko ta denar krije stro- Uslužbenci družbe Insiel so včeraj demonstrirali pred sedežem deželnega sveta fotodamj@n ške za povečanje plač. Dežela FJI< pa temu ni ugodila. Po drugi strani je sindikat ostro kritiziral tudi nov poslovni načrt, ki pa je bil prejšnji teden deležen pozitivne ocene odbornika Panontina in deželne predsednice Debore Ser-racchiani. Fiom opozarja, da bo družba Insiel dejansko izgubila svojo vlogo. Namesto da bi še naprej načrtovala in proiz- vajala računalniško opremo za javno upravo, jo bo odslej kupovala na trgu in bo njena vloga v bistvu le svetovalne narave, je povedal Alexander Vecchiet v imenu sindikata. Kaj pa zaposleni? Uslužbence bo vzela po potrebi pod svoje okrilje deželna uprava, je dodal. A.G. / ALPE-JADRAN, DEŽELA furlanija-julijska krajina - Deželni odbor sprejel osnutek reforme krajevnih uprav Združenja občin namesto pokrajin in gorskih skupnosti VIDEM - Deželni sistem krajevnih uprav bo v bližnji prihodnosti slonel na dveh stebrih: na deželi in občinah, slednje pa bodo na številnih področjih odločale skupaj. Deželni odbor FJK je v ponedeljek zvečer v Vidmu sprejel predlog deželnega zakonskega osnutka o preureditvi sistema krajevnih uprav v Furlaniji-Julijski krajini, ki ga je predstavil odbornik za krajevne uprave Paolo Pa-nontin. Predsednica Debora Serracchiani je razložila, da je cilj deželnega zakona povečati učinkovitost ter omejiti birokracijo in stroške, ker bodo združenja občin bolje povezovala ozemlje in deželno upravo ter prispevala k racionalizaciji sistema. Zakonski osnutek upošteva ustavna pravila in postopek ustavne reforme, ki predvideva med drugim spremembo statuta dežele FJK in ukinitev pokrajin. Združenja občin bodo opravljala nekatere funkcije, ki so danes v pristojnosti občin, dežele, pokrajin in gorskih skupnosti. Gorske skupnosti bodo z reformo dejansko izginile, pokrajine pa bodo v prvi fazi ohranile zelo omejene pristojnosti (sprva bodo postale drugorazredne uprave, nakar naj bi jih ukinili). Pokrajinske uprave bodo zaenkrat ohranile pristojnosti na področju trga dela, pozneje pa bo slednje prevzela nova deželna agencija za zaposlovanje. Občine z manj kot 5 tisoč prebivalci bodo morale obvezno sodelovati v združenjih občin, občine s 5 do 30 tisoč prebivalci bodo lahko o tem odločale, čeprav bo od sodelovanja v združenjih odvisen priliv deželnih sredstev. Občine nad 30 tisoč prebivalci bodo svobodno odločale o morebitnem združevanju. Združenja občin, ki bodo sprejemala odločitve in tudi upravljala, se bodo ukvarjala s finančnim upravljanjem, organizacijo, socialnimi službami, šolskimi stavbami, krajevno policijo, okencem za proizvodne dejavnosti, katastrom, medobčinskim ozemeljskim načrtovanjem, civilno zaščito, ravnanjem z odpadki, statistiko in drugimi službami. Deželni odbor je zakonski osnutek o reformi krajevnih uprav sprejel na predlog pristojnega odbornika Paola Panontina fotodamj@n Torek, 23. septembra 2014 3 videm V soboto bodo odprli 61. sejem Casa Moderna VIDEM - V soboto bodo ob 11.30 na videmskem sejmišču odprli že 61. sejem Casa Moderna (Moderni dom), na katerem bo v okviru dvajsetih mikro sektorjev do 6. oktobra predstavljalo svoje novosti 500 razstavljavcev. Obiskovalci, ki jih tudi letos pričakujejo veliko tako iz FJK kot tudi iz bližnjih Slovenije, Hrvaške in avstrijske Koroške, si bodo lahko ogledali najnovejše dosežke na področju pohištvene industrije, opreme kopalnic, oblikovanja, gradbeništva, najrazličnejše opreme vse do bio gradbeništva in bio arhitekture, ki bosta prikazala, kakšna naj bi bila »biološka« hiša. V paviljonu z »biološko« hišo bodo obiskovalcem vse dni na voljo svetovanja v zvezi z energetskim varčevanjem, energetskimi certifikati in predpisi, ki urejajo ta sektor. Za svetovanje se je potrebno vnaprej dogovoriti po tel. 0432/4951 do petka med 11. in 12.30 ter med 16. in 17.30, nato pa tudi v času odprtja sejma in neposredno v paviljonu 6. krajevne uprave Gabrovec: Reforma naj upošteva specifiko V V«, l| I v« zaščitenih občin TRST - V zvezi z zakonskim osnutkom reforme krajevnih uprav je deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec v tiskovnem sporočilu zapisal, da je slovenska stranka že pred poletnim premorom odbornika Panontina in predsednico Serracc-hianijevo opozorili na zahtevo, da mora reforma upoštevati specifiko območja, kjer živimo Slovenci kot zakonsko priznana in zaščitena narodna skupnost. Sam statut naše dežele navaja načelo, da so vsem prebivalcem, ne glede na njihovo jezikovno pripadnost, priznane iste pravice in zagotovljeno spoštovanje specifičnih kulturnih in jezikovnih karakteristik. Gabrovec še poudarja, da tudi Osimski sporazum, izhajajoč iz Londonskega memoranduma, določa, da na območju, ki je naseljeno z narodnimi in jezikovnimi manjšinami, ne sme priti do upravnih sprememb (kakršno je npr. združevanje občinskih uprav), ki bi škodile narodnostnemu obstoju obmejnih skupnosti med Italijo in takratno Jugoslavijo, danes Slovenijo. Podobna obveza je vključena tudi v Evropski konvenciji o zaščiti manjšin iz leta 1995, pa tudi 21. člen zaščitnega zakona 38/2001 določa, da morajo na zaščitenem območju upravna ureditev, raba teritorija, gospodarsko, družbeno in urbanistično načrtovanje ter njihovo izvajanje tudi v primeru razlaščanj težiti k zaščiti zgodovinsko-kulturnih značilnosti, poudarja deželni svetnik SSk. »Panontinov osnutek bomo zato podrobno proučili,prihodnji teden pa se bomo predstavniki slovenske zbirne stranke z njim sestali in mu iznesli svoje poglede na predlagano reformo, o sami reformi pa se mora nujno izraziti tudi skupščina slovenskih izvoljenih predstavnikov v krajevnih javnih upravah od Milj do Trbiža,« pravi Gabrovec. Dvojezične občine so v povojnih desetletjih uspešno razvijale svojo »posebnost« in tudi z zagotavljanjem enakopravnosti slovenskega jezika v birokratskem in političnem vsakdanu jamčile osnovne pravice do dostojanstva naših ljudi, njihove kulture in občutka pripadnosti v prostoru, ki ga naseljujemo poldrugo tisočletje. Zato je danes na nas naloga in odgovornost, da z vsemi sredstvi tudi v času velikih sprememb vendarle ohranimo in pravzaprav še dodatno utrdimo upravno avtonomijo narodno-jezikovne skupnosti, ki s svojo posebnostjo plemeniti in bogati ves prostor, zaključuje svojo izjavo Igor Gabrovec. trst - Pogajanja o napovedanih odpuščanjih pri Ad formandumu Še teden dni za razmislek Prvotni predlog o prepolovitvi števila zaposlenih bi lahko omilili - Uslužbencem predstavili položaj na jutranji skupščini Sedež Ad formanduma v Ulici Ginnastica v Trstu arhivska suka TRST - V nasprotju z napovedmi se včeraj na deželnem uradu še niso zaključili pogovori v zvezi z napovedanimi drastičnimi ukrepi pri socialnem podjetju Ad formandum, ki je dejavno na področju poklicnega izobraževanja. Soočenje se formalno zaključuje ta teden, vodstvo Ad formanduma, sindikat FLC-CGIL in predstavniki dežele pa so rok podaljšali do prihodnjega torka, ko bo na vrsti zadnje srečanje. Glede na težke ukrepe, o katerih je govor, so si torej vzeli še teden dni za razmislek. Kot smo poročali, je vodstvo Ad formanduma zaradi hudih finančnih težav predlagalo sindikatu prepolovitev števila zaposlenih, in sicer z 18 na 9. Včeraj so se uslužbenke in uslužbenci na jutranji skupščini seznanili z zadnjim predlogom za morebitno omilitev ukrepov, o katerem so potem razpravljali na deželnem uradu. Predstavnik sindikata včeraj ni bil dosegljiv po telefonu, uslužbenci ne dajejo izjav, govoril je samo direktor Massimiliano Iaco-no: »S sindikatom in deželo iščemo primerno rešitev, formulacijo načrta, s katero bi zmanjšali število odpuščenih uslužbencev. Če bi nam to uspelo, bi bili seveda zadovoljni.« Po njegovih besedah pa je že skrajni čas, da deželna uprava »spet sproži mehanizem deželnih razpisov, ker ne moremo več čakati«. (af) dezela fjk Podaljšali veljavo ukrepa o popustu za nakup goriva TRST - Četrta komisija deželnega sveta je z večino glasov izdala pozitivno mnenje (vzdržalo se je le Gibanje 5 zvezd) o sklepu deželnega odbora, s katerim je bil določen popust pri nakupu naftnih derivatov v Furlaniji-Julijski krajini. Veljavnost popusta je bila tako podaljšana do 31. decembra 2014, popust pa je različen glede na območje, v katerem velja. Za tako imenovano 1. območje, v katerega so vključene občine v manj razvitih območjih in tiste, ki ležijo v neposredni bližini meje s Slovenijo in Avstrijo, znaša popust 21 centov pri litru za nakup bencina in 14 centov pri litru dizelskega goriva. Za ostale občine, ki so vključene v tako imenovano 2. območje, pa zanaša popust pri nakupu litra bencina 14 centov, pri dizelskem gorivu pa 9 centov. ABONMAJSKA PONUDBA Kosovelovega doma Sežana v sezoni 2014-15 Kosovelov dom Sežana razpisuje naslednje abonmaje in programe: • GLEDALIŠKI ABONMA oglasno sporočilo ■ GLASBENO-PLESNI ABONMA •BRIUANTNI ABONMA .PETKI V SREDNJI • SREČKIN ABONMA • FILMI S ŠKRATKO SREČKO (novost!) • KINO KINO SEZONSKA KARTICA (novost!) Do konca septembra bo naša blagajna odprta od ponedeljka do petka od 10h do 12h in od 15h do 17h (informacije tudi na tel. št. 05 731 2012 ali preko e-naslova ¡nfo@kosovelovdom.si) Več informacij in podroben opis abonmajev: www.kosovelovdom.si GLEDALIŠKI ABONMA PREVARE (Mestno gledališče ljubljansko), KRAJA (SNG Nova Gorica), NAJSTAREJŠA OBRT (Mestno gledališče Ptuj), MRTVEC PRIDE PO LJUBICO (Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj), MISTERIJ BUFFO (SNG Drama Ljubljana) in NOČ BOGOV (Gledališče Koper). GLASBENO-PLESNI ABONMA ANSAMBEL MANDOLINA LJUBLJANA, Carmina Slovenica: BALKA-NIKA, RADE ŠERBEDŽIJA, KATALENA, SNG Opera in balet Ljubljana: Peter lljič Čajkovski - LABODJE JEZERO, balet (ogled v Ljubljani), Gledališče Koper: Aldo Nikolaj - PAROLE PAROLE in Koncert nagrajencev Svirel 2013: BRIN BERNATOVIČ, harfa; LUCIJA STIVČEVIČ, kitara; ZALA VIDIC, violončelo BRIUANTNI ABONMA Briljantni abonma obsega osem (8) predstav, kijih lahko kombinirate po želji in sicer iz gledališkega in glasbeno-plesnega abonmaja. Za otroke: SREČKIN ABONMA in abonma FILMI S ŠKRATKO SREČKO SREČKIN ABONMA Predstave: PEDENJPED (SSG Trst), PAJACEK IN PUNČKA (ŠKUC), LUNOŽER (Bimbo Teater), PETER IN VOLK (Kulturni dom Gorica / Gorizia, Franko Korošec), VEDNO TE IMA NEKDO RAD (MGP, Otroško gledališče Potujoča hišica in Gledališče Lalanit), KRALJ PRISLUŠKUJE (Peter Kus, Federacija, Cankarjev dom),TINKO POLOVINKO (Zavod KULT) FILMI S ŠKRATKO SREČKO Filmi: NAVIHANI BRAM, OTO NOSOROG, JEŽEK IN VRAN PRIČARATA BOŽIČ, MALI VOLKODLAK DOLFI, ŽABE IN PAGLAVCI ter trije (3) filmi po izboru škratke Srečke (iz tekoče filmske distribucije). FILMSKE PROJEKCIJE BODO OB SOBOTAH OB 10.00 in sicer enkrat mesečno. Nekateri filmi so sinhronizirani, drugi pa podnaslovljeni. Abonma PRIPOROČAMO ZA STAROST otrok 7+. Za vse, ki se v abonma vpišejo do petka, 26.9.2014, nudimo brezplačen ogled filma NIKEC NA POČITNICAH (predvajanje predvidoma v soboto, 27.9.2014). 1 2 Sreda, 24. septembra 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu pristaniška oblast - Zgradila ga bo skupina Teseco Koncesija za terminal v bivši rafineriji Aquila Tržaška Pristaniška oblast je včeraj formalno izdala družbi Teseco 60-letno koncesijo za uporabo območja na morju bivše rafinerije Aquila. Na tej podlagi bo nastal nov terminal za pristaniške dejavnosti z uporabo pretežno železniške infrastrukture in ro-ro dejavnosti, morebiti pa bo namenjen tudi za pretovarjanje kontejnerjev. Predvidena naložba je 90 milijonov evrov. Družba Teseco je na to čakala že mnogo let. Če je območje bivše rafinerije onesnaženo in se na njem ne dogaja nič že skoraj 30 let, je Teseco zaradi prizivov in drugih birokratskih zapletov čakal na koncesijo že vsaj osem let. V zadnjih letih smo že več krat poročali o prizadevanjih za bonifikacijo tržaške industrijske cone in tudi bivše rafinerije Aquila, zdaj pa vse kaže, da se bo končno kaj premaknilo. Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi in predsednik skupine Teseco Gualtiero Masini (na sliki foto-damj@n) sta namreč včeraj popoldne podpisala dokument, ki bo povod za raz- voj območja bivše rafinerije. Teseco namerava na 254 tisoč kvadratnih metrov velikem območju zgraditi nov pristaniški terminal s štirimi privezi, pred tem pa bo družba poskrbela za bonifikacijo (prvi korak bo analiza onesnaženega terena). Nastala bo nova pristaniška cona, kjer bo vsaj polovica pretovarjanja potekala s pomočjo železniških prog, ki jih bo družba Teseco zgradila na območju bivše rafinerije. Pristanišče bo namenjeno, kot rečeno, tudi za ro-ro dejavnosti oziroma trajekte, za pretovarjanje različnega blaga in za pretovarjanje kontejnerjev. Družba Teseco bo v projekt vložila 90 milijonov evrov v sodelovanju z nekaterimi mednarodnimi partnerji. Prvi dve leti bo namenila analizi terena, temu pa bo sledila gradnja prvega priveza. V roku 5-6 let bodo zgradili tudi ostale tri priveze. Projekt Teseca bo po oceni načrtovalcev prispeval 170 novih delovnih mest na območju bivše rafinerije in 400 novih delovnih mest v povezanih dejavnostih. A.G. železarna - Zaključek posvetovanja Arvedi in sindikati sklenili sporazum Skupina Arvedi bo zaposlila vse delavce škedenjske železarne, tudi tiste, ki so bili zaposleni za določen čas in so bili od marca letos doma. Arvedi bo med oktobrom in decembrom letos zaposlil 410 delavcev, ostale pa bo poklical v službo prihodnje leto ali leta 2016. Plače zaposlenih bodo ostale vsekakor nespremenjene. To je sad sporazuma, ki so ga sklenili včeraj predstavniki družbe Siderurgica Triestina (ki je last skupine Arvedi) ter sindikatov kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl, Uilm-Uil, Ugl in Faims. Dogovor so sklenili po celodnevnem in mestoma napetem sestanku na sedežu tržaške Confindustrie. S tem se je tudi zaključilo formalno posvetovanje med pa-nožnimi sindikati in družbo Arvedi, ki se je začelo pred desetimi dnevi. V naslednjih dneh sta bili še dve srečanji in skupščina v železarni, na kateri so zaposleni dali mandat sindikatom, da se nadaljuje pogajanje in morebiti sklene sporazum. Dodatna skupščina bo danes dopoldne; sindikalni predstavniki bodo orisali vsebino in izsledke včerajšnjega pogajanja. Če bo skupščina sporazum sprejela, se bo lahko postopek nemoteno nadaljeval, že v prvih dneh oktobra pa naj bi nov lastnik vzel v službo prve »nove delavce«. Pogajanje z Arvedijem je bilo torej za sindikate pozitivno, saj je bilo črno na belem zapisano, da imajo vsi dosedanji uslužbenci družbe Lucchini v škedenjski železarni pravico, da ohranijo svoje delovno mesto pod okriljem družbe Side- rurgica Triestina. Podjetnik iz Cremone je namreč pred 10 dnevi napovedal takojšnjo zaposlitev 380 delavcev, sindikatom pa je uspelo dvigniti to število na 410. Dalje je Arvedi včeraj zagotovil, da bo zaposlil tudi vseh 38 delavcev, ki so bili v preteklosti zaposleni na osnovi pogodb za določen čas. Arvedi je včeraj tudi potrdil, da bo čez dve leti zaposlenih 660 do 680 ljudi. Sindikatom je tudi uspelo, kot rečeno, ohraniti nedotaknjene plače. Družba Arvedi je bila namreč v preteklosti napovedala, da bo zaposlila delavce železarne, a z nižjimi plačami. A.G. gibanje 5 zvezd Prodani proti uplinjevalniku v Žavljah Italijanska vlada mora takoj izdati odlok za preklic okoljskega dovoljenja (VIA), ki ga je izdalo leta 2009 ministrstvo za okolje za gradnjo plinskega terminala v Žavljah. To je zahteva tržaškega poslanca Gibanja 5 zvezd Arisa Prodanija, ki je včeraj vložil ustrezno vprašanje v poslanski zbornici. Prodani ugotavlja, da je rok iz odloka ministra za okolje Corrada Cli-nija, ki je aprila lani zamrznil dovoljenje VIA za šest mesecev, zapadel 18. oktobra leta 2013, vendar ni bil še izdan odlok o preklicu dovoljenja VIA. Ker niso bili izpolnjeni pogoji za gradnjo uplinjevalnika, bi bil moral Rim dovoljenje VIA že preklicati. A do tega še ni prišlo. Družba Gas Natural bi bila morala namreč predlagati namesto Žavelj alternativno rešitev, po drugi strani pa ni Pristaniška oblast objavila podatkov, ki bi kazali na upad prometa v tržaškem pristanišču, pravi Prodani. Poleg tega se ni družba Gas Natural oktobra lani odzvala na poziv ministrstva, naj v roku 10 dni predloži morebitne ugovore glede preklica dovoljenja VIA. Prodani še opozarja, da je nujna jasnost, ker je v projektih o evropski energetski mreži še vedno govor o gradnji neimenovanega uplinjevalnika na območju severnega Jadrana. Trst središče za biotehnologije? Tradicionalna industrija predstavlja danes le še 10% bruto proizvoda, po drugi strani pa se Trst vse bolj uveljavlja kot mednarodno znanstveno raziskovalno središče, ki obsega že 80 podjetij s skoraj dva tisoč zaposlenimi in letnim prometom preko milijarde evrov. O perspektivah bioteh-nološkega sektorja bo jutri ob 10. uri govor na posvetu v avditoriju Revoltella. Prireja ga občina Trst v sodelovanju s Confindustrio in konzorcijem CBM za biomolekularno medicino. zdravstvo Nuklearna medicina na Katinari V okviru večletnega načrta reorganizacije zdravstvenih služb v Trstu je v ponedeljek prišlo do preselitve oddelka za nuklearno medicino iz dosedanjih prostorov v glavni bolnišnici v bolnišnico na Katinari. Bolnike zato naprošajo, naj se poslej za izvide in nuklear-nomedicinske preiskave obrnejo na nov sedež. Oddelek so namestili v prostore v drugem nadstropju kirurškega stolpa na Katinari, kjer so doslej domovale učilnice in ravnateljstvo fakultete za medicino in kirurgijo. Prostore so prenovili in jih prilagodili novemu namenu. Po oceni ravnatelja bolnišničnega podjetja Francesca Cobella bo nova namestitev omogočila boljše usklajevanje z vsemi kirurškimi specializacijami, ki se redno poslužujejo nuklearne diagnostike. Telefonski številki tajništva oddelka sta 040-399 6416/040399 6428. občina trst - Resolucija občinskega sveta Bazoviški junaki in tragedije 20. stoletja Kot že rečeno, je tržaški občinski svet na svoji ponedeljkovi seji izglasoval resolucijo, ki župana in predsednika občinskega sveta obvezuje k postavitvi plošče v spomin na bazoviške junake. Plošča naj se postavi v bližini spomenika na bazovski gmajni oz. na kaki drugi lokaciji, piše v besedilu resolucije, kjer se omenjajo preganjanje Slovencev za časa fašizma, odpor organizacije TIGR, ustrelitev bazoviških junakov leta 1930 in njihov simbol svobode in boja proti fašizmu ne samo za Slovence, ampak tudi za Italijane, opozarja pa se tudi na etično dolžnost ohranjanja vseh spominov na boj proti totalitarnim režimom, dalje na pozitivno ozračje sprave, ki danes vlada med Italijo in Slovenijo, ki sta obe tudi članici Evropske unije, pa tudi na željo, da se ohranja živo mednarodno kulturo protifaš-izma, saj bo samo združitev vseh iskrenih demokratov ohranila to, kar je bilo doseženo med osvobodilnim bojem. Resolucijo je pred časom vložil načelnik skupine stranke Svoboda, ekologija, levica Marino Sossi, kateremu so se pridružili še drugi svetniki, med temi tudi predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič, na po- nedeljkovi seji pa so jo izglasovali skupaj s popravkoma, ki ju je Sossi osvojil. Prvi popravek so predlagali svetniki Patrick Karlsen (Občani za Trst), Roberto Decarli (Cosolinijeva lista) in Cesare Cetin (Italija vrednot), ki so se zavzeli za to, da se plošča v spomin na bazoviške junake uokviri v nek zgodovinski kontekst dogajanja na tukajšnjem območju oz. v proces spominjanja na tragične dogodke, do katerih je v 20. stoletju prišlo na Tržaškem zaradi totalitarizmov. Drugi popravek pa je predlagal načelnik skupine Demokratske stranke Marco Toncelli, za katerega je treba pred postavitvijo obeležja prisluhniti Odboru za počastitev bazoviških junakov. Kot znano, so svetniki na ponedeljkovi seji tudi zavrnili resolucijo Claudia Giaco-mellija iz mešane skupine, ki je predlagal poimenovanje ulice, trga ali mestnega parka po bivšem vodji neofašistične MSI Giorgiu Al-miranteju. Pred časom pa je občinski svet izglasoval tudi resolucijo svetnikov Drugega Trsta Franca Bandellija in Alessie Rosolen, ki je med drugim predvidevala tudi spomin na odhod jugoslovanske vojske iz Trsta 12. junija 1945. občina trst - Po svetovnem naslovu Jadralkama poklon mesta Na županstvu se je včeraj tržaški župan Roberto Cosolini poklonil jadralkama Tržaškega pomorskega kluba Sirena in jadralnega društva Barcola Grignano Carlotti Omari in Francesci Russo Cirillo, ki sta avgusta osvojili svetovni naslov v razredu 420 v absolutni ženski konkurenci v nemškem Travenmudnu. Cosolini je poudaril, da sta plaketi poklon mesta, v katerem ima jadranje svoje posebno mesto. Na podelitvi priznanj sta bila navzoča tudi predsednika klubov, Peter Sterni za TPK Sirena in Mitja Gialuz za SVBG. Jadralki sta letos osvojili tudi državni naslov, s katerim sta okronali nadvse uspešno sezono. Že tretjo sezono sta trenirali pod vodstvom koprskega trenerja Matjaža Antonaza. (vs) Na sliki fotodamj@n z leve: M. Gialuz, F. Russo Cirillo, R. Cosolini, C. Omari, P. Sterni. / TRST Sreda, 24. septembra 2014 peterlinova dvorana - V ponedeljek zvečer je bilo na sporedu prvo srečanje v novi sezoni Obisk podjetja Wartsila 5 DSI s pripovedjo o prvi svetovni vojni September je čas, ko s svojo dejavnostjo začnejo tudi razna intelektualna društva. Ponedeljki so že po tradiciji rezervirani za Društvo slovenskih izobražencev, ki že leta skrbi, da bi v Peterlinovi dvorani predstavilo zanimive publikacije. Nič drugače ni bilo predvčerajšnjim, ko so letošnji cikel srečanj uvedli s predstavitvijo zelo zanimivega vojnega dnevnika Alojzija Gorjupa, rezervista vključenega v vojaške enote, v katerih ni bilo slovenskih vojakov. Knjigo, s katero je Društvo slovenskih izobražencev želelo počastiti stoletnico začetka prve svetovne vojne, so naslovili Od Galicije do Južne Tirolske - Vojni dnevnik 1914 -1918, izdala pa jo je založba Mladika. Dobro obiskani večer so oblikovali Vinko Avsenak, Sergij Gorjup in Renato Podberšič ml., osebe, ki so imele pomembno besedo pri oblikovanju dokumentarne knjige. Dnevnik je namreč uredil Vinko Avsenak, ki je imel vse prej kot lahko delo, saj so bili Gorjupovi zapisi polni germaniz-mov in vojaške terminologije, ki danes ni več v uporabi. Spremno besedo je prispeval zgodovinar Renato Podberšič, ki je na predstavitvi dejal, da publikacija predstavlja novost v slovenski vojni literaturi, ki šele v zadnjem času posveča večjo pozornost prvi svetovni vojni. Gost je tudi povedal, da gre za pripoved slovenskega intelektualca, ki pronicljivo opazuje, analizira in beleži dogajanje med svetovnim spopadom, vse od mobilizacije in odhoda na fronto v Galicijo avgusta 1914 do razpada monarhije jeseni 1918. Zgodovinarju se zdi čudovit tudi avtorjev način opisovanja bojišč v Galiciji, Bukovini, Romuniji in na Južnem Tirolskem. Nove knjige pa se je najbolj razveselil avtorjev sin Sergij Gorjup, zdravnik, ki je dolgo časa delal za Svetovno zdravstveno organizacijo in je vrsto let preživel na Bližnjem vzhodu in v raznih državah Afrike. Na pone- Gostje prvega letošnjega srečanja v Peterlinovi dvorani fotodamj@n deljkovem večeru je razložil, da je zelo skrbno hranil tri zvezke očetovih spominov, saj si je močno želel, da bi ti nekoč izšli v vezani obliki. Knjigo lepo dopolnjuje tudi epilog z zapisom Alojzija Gorjupa o letih med drugo svetovno vojno, ki so prizadela tudi njegovo družino. Publikacija je sicer izredno bogata tudi zato, ker vsebuje slikovno gradivo; z dokumentarnega vidika je zanimivo predvsem fotografsko gradivo, ki ga je posnel sam Alojzij. V objektiv je ujel utrinke z raznih front. Za boljšo predstavo pa je avtor dnevnika priložil še avstro-ogrske zemljevide, s pomočjo katerih lahko bralec podrobneje spozna takratno geo-politično delitev Evrope. Čisto ob koncu naj še povemo, da je Društvo slovenskih izobražencev v ponedeljek zvečer počastilo visok življenjski jubilej Saše Martelanca, ki v društvu deluje od vsega začetka. Založba Mladika je ob tej priložnosti izdala ponatis treh črtic, ki so pred leti izšle v reviji. prizivno sodišče - Proces o »rojanski tolpi« Poročilo psihiatrov je romalo v Rim Giuseppe Console in Alessandro Ca-valli prestajata dosmrtno zaporno kazen zaradi umora Giovannija Novacca, medtem pa jima sodijo še zaradi drugih zadev. Še pred zločinom, ki je pretresel ves Trst, so se člani t. i. »rojanske tolpe« zabavali z ustrahovanjem ljudi v Rojanu in okolici. Na seznamu je dolg niz groženj, pretepov, zasledovanj, vandalskih dejanj in požigov, zaradi katerih je bil danes 27-letni Console maja 2012 (pred obsodbo na dosmrtno kazen) obsojen na dobrih 5 let zapora. 37-let-nemu Cavalliju (zastopa ga odv. Maria Ge-novese) očitajo samo en primer groženj, takrat je bil obsojen na 6 mesecev pogojne kazni. 27-letnega Denisa Scandoneja so pred dvema letoma obsodili na 18 mesecev, Pao- la Cressevicha in Federica Nocero pa na 10 mesecev zapora pogojno. Vsi obsojenci razen Nocere so vložili priziv, razsodbo prizivnega sodišča so pričakovali včeraj. Tožilec je predlagal nekoliko strožje kazni, Consolejev odvetnik Sergio Ma-meli pa ponovno oceno o prištevnosti svoje stranke. Sodni senat je predlog sprejel in zahteval vpogled v poročilo, ki so ga psihiatri napisali med procesom o Novaccovem umoru. V ta namen so sojenje prekinili do 15. ure, ko so pa sporočili, da je prišlo do zapleta. Poročilo je v Rimu, saj je fascikel o zločinu na Greti po prizivu romal na kasacijsko sodišče. Sodnikom ni preostalo drugega, kot da odložijo obravnavo, medtem se bodo skušali dokopati do sodnih aktov v prestolnici. (af) Pokrajina Trst in podjetje Wartsila še danes zbirata rezervacije za vodeni obisk industrijskega objekta v Boljuncu. Obisk Wartsile je predviden v soboto, 27., in nedeljo, 28. septembra, med 10. in 13. uro. Obisk bo uokvirjen v prireditev Trieste Next, rezervacije pa so možne na tel. 0406791219 (med 10. in 12. uro) ali preko elektronske pošte tpl@provincia.trie-ste.it. Delavnica o patentih V Skladišču idej bo jutri med 10. in 17. uro delavnica, v sklopu katere bodo predstavniki različnih strok govorili o zanimivih idejah in patentih. Srečanje, ki je namenjeno podjetnikom, raziskovalcem in javnim upraviteljem, je organiziral Znanstveni park AREA v sodelovanju z združenjem AIDB. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi nagrado Bernardo Nobile diplomantu ali bodočemu doktorju znanosti, ki je znal svoj izdelek patentirati. Furlanija v besedi Knjigarna Ubik bo drevi ob 18. uri gostila Maura Daltina, avtorja knjige L'Ultimo avamposto del mondo. Pisatelja bo predstavil pisatelj, pesnik in pohodnik Luigi Nacci, ki bo iz gosta poskušal izvleči čim več podatkov o navdihu za knjigo, ki pripoveduje zgodbo o manj znanih aspek-tih Furlanije. S tehnologijo do V» I I* V« v, cim bližje poste Kdor bi se rad obrnil na čim bližjo pošto, v kateri je tudi čakalna vrsta najkrajša, ima na razpolago storitev, do katere lahko pride z računalnikom, tablico ali pametnim telefonom. Treba je le vtipkati www.poste.it (cerco ufficio postale) in s pomočjo storitve se pride do zelo koristnih podatkov. Projekt o urbanih vrtovih Od danes do sobote bo mogoče izvedeti več o sklepni fazi pilotskega projekta Le piane, ki predvideva ureditev skup-nostnih urbanih vrtov v Naselju sv. Sergija. O tem, kako bi lahko študentje arhitekture več hektarjev veliko parcelo preuredili v lične urbane vrtove, bo mogoče prisluhniti danes med 10.30 in 12.30 ter med 14. in 17.30 v knjižnici Mattioni v Ul. Petracco. Ob 18. uri pa bo v šoli Giancarlo Roli seminar z naslovom Urbani vrtovi v Evropi. škorklja - Povzročil nesrečo in zbežal, a to je bil samo začetek ... Na avtomobilista se je vsul plaz kazenskih ovadb in glob V soboto zvečer se je ženska s skuterjem peljala po Ulici Martiri del-la liberta, na območju Škorklje v Trstu. Ko se je skušala izogniti avtomobilu alfa romeo rdeče barve, ki jo je z drzno potezo prehiteval po desni, je izgubila ravnotežje in padla. Avtomobilist se ni ustavil in skuteristki ni ponudil pomoči, čeprav je to obvezno po zakonu. Odpeljal je dalje. Na kraj so prispeli tržaški mestni redarji, ki so na podlagi številke registrske tablice v nekaj minutah ugotovili, kdo je lastnik avtomobila. iz arhiva je izhajalo, da so lastniku že leta 2006 trajno odvzeli vozniško dovoljenje, vozilo pa v letošnjem letu ni zavarovano. Še isti večer so redarji našli in zasegli avtomobil, pri čemer so na vetrobranu opazili na prvi pogled veljavno zavarovalniško potrdilo. Ta podrobnost ni bila v skladu z informacijami iz državnih podatkovnih baz. Po nekaj dneh se je lastnik predstavil na uradu občinske policije in priznal vpletenost v sobotno nesrečo. Priznal je tudi, da je vozil avto kljub temu, da so mu pred osmimi leti odvzeli vozniško dovoljenje ter da avtomobil ni zavarovan. Potrdilo na vetrobranu je bil ponaredek. Voznik je v Ul. Martiri della liberta zapeljal tudi na tramvajsko progo fotodamj@n Nanj se je vsul cel plaz kazenskih ovadb in glob - zaradi pobega, opustitve pomoči, vožnje brez vozniškega dovoljenja, nezavarovanega vozila in ponarejenega potrdila, pa še zaradi prehi- tevanja po desni tik pred križiščem, vožnje po tramvajski progi ter uporabe dotrajanih pnevmatik. Skratka, če povzamemo, skoraj nič ni bilo v skladu s predpisi. črna kronika - Poskus kraje v supermarketu Med čakanjem na policijo tat popil steklenico likerja Policija je v ponedeljek popoldne imela opravka z 38-letnim romunskim državljanom S.I.M., ki je v trgovini brez uspeha skušal ukrasti nekaj prehrambnih izdelkov, med čakanjem na policiste pa se je opil. Zgodilo se je v supermarketu Famila v Ul. Val-maura, kjer je Romuna, ki v Trstu nima stalnega bivališča, neka uslužbenka opazila, medtem ko je s polic vzel šest paketov kave in jih spravil v nahrbtnik, poleg tega pa je vzel še dve steklenici likerja in jih dal v žepe hlač. Moški je vzel blago v skupni vrednosti 58 evrov, pri blagajni pa je plačal samo paket piškotov, zato so ga pozvali, naj sledi varnostnikom. Uslužbenci supermarketa so medtem poklicali policijo, med čakanjem nanjo pa je Romun odmašil eno od steklenic in spil ves liker, ki ga je vsebovala, tako da je policija ob prihodu na prizorišče spričo njegove pijanosti, namesto da bi Romuna peljala na kvesturo, poklicala reševalce službe 118, ki so tatu peljali na urgenco v katinar-sko bolnišnico. Kljub temu se moški ni izognil policijski ovadbi zaradi kraje. Vlomili v slaščičarno Neznanci so v noči na ponedeljek vlomili v slaščičarno v Ul. Vittorino da Feltre ter odnesli 2500 evrov in prenosni računalnik. Krajo je v ponedeljek zjutraj odkril lastnik slaščičarne, ki je takoj poklical policijo. Po prvih ugotovitvah naj bi tatovi s sunkom podrli vhodna vrata, pri čemer so verjetno izkoristili okvaro na kovinski roleti. Potem ko so preiskali vse prostore in jih spravili v nered, so odšli z omenjenim denarjem in računalnikom. Kot že rečeno, se s primerom ukvarja policija, ki je na prizorišče poslala izvidnico letečega oddelka in forenzike. Moped vrnili lastnici Lastnica mopeda znamke piaggio je v ponedeljek popoldne po treh letih spet dobila nazaj vozilo, ki ji je bilo ukradeno aprila leta 2011. Vrnili so ji ga policisti letečega oddelka tržaške kvesture, ki so moped s poškodovanim ohišjem opazili v Ul. Alfieri ter na podlagi preverjanja ugotovili, da so ga bili pred časom ukradli. 6 Četrtek, 25. septembra 2014 TRST / praznik - Jutri in pojutrišnjem v Pastoralnem središču Pavel VI. Cerkveni in laični gostje o aktualnih in perečih temah Katoliški tednik Vita Nuova bo letos že drugič zapored pripravil dvodnevni praznik, na katerem bodo v žarišče postavili aktualne teme. O teh bodo razpravljali jutri in pojutrišnjem v Pastoralnem središču Pavel VI. v Ul. Tigor, poslušalce pa bo pozdravil tudi nadškof Giampaolo Crepaldi. Nadškof je na včerajšnji novinarski konferenci podrobno predstavil program prireditve, ki so jo naslovili Svoboda biti ženska - Svoboda biti katoličan, organizatorji, med katerimi so tudi člani upravnega sveta tednika Vita Nuova, pa so pripravili tudi razstavo in glasbeni večer. Dogajanje bo namenjeno vsem bralcem omenjenega tednika in tudi širši javnosti, ki bi rada slišala, kaj o nekaterih perečih temah meni Cerkev. V svojih posegih bodo govorniki poskusili zavrniti očitke, češ da Cerkev preveč omejuje svobodo posameznika. Jutri se bosta predavateljici Eugenia Roccella (parlamentarna poslanka) in Raf-faella Frullone (novinarka in pisateljica) med drugim dotaknili teme, ki je v zadnjih dneh zelo aktualna; heterologne oploditve, ki jo je v preteklih tednih s posebnim dekretom uredil deželni svet FJK. To predavanje se bo Z včerajšnje predstavitve na tržaški nadškofiji začelo jutri ob 18.30, vodila pa ga bo novinarka tednika Vita Nuova Alessandra Sca-rino. V petek ob 18. uri pa bodo na istem mestu govorili na temo Svoboda biti katoličan. Politik in novinar Alfredo Mantova-no in urednik tednika Vita Nuova Stefano Fontana bosta postregla s številnimi ugo- tovitvami in pomisleki o svobodi. Zvečer bodo organizatorji pripravili še glasbeni večer z naslovom Da volare a Vasco Rossi. Drugi del letošnjega praznika predvideva razstavo z naslovom Vera in umetnost, ki bo na ogled v škofijski palači od 26. septembra do 4. oktobra. (sč) Včeraj danes ¿I Čestitke U Kino Danes, SREDA, 24. septembra 2014 NADA Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 19.00 - Dolžina dneva 12.06 - Luna vzide ob 6.59 in zatone ob 18.58. Jutri, ČETRTEK, 25. septembra 2014 GOJMIR VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. EI3 Lekarne Do sobote, 27. septembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Naša Tanja je mamica postala, z očkom Aljošo bosta malo ANO pe-stovala. Nešteto srečnih in veselih dni ter mirnih noči vam ekipa z Brega prav iz srca želi. ANA se je rodila ter Tanjo in Aljošo razveselila. Da bi vedno zdrava, srečna in vesela bila, ji želi družba na Občini Zgonik vsa! Naša Sava je nona postala, vnučko ANO bo pestovala. Staršema veselja z novorojenko želimo, njej pa sreče v življenju poželimo. Vsi pri KD in ŽPZ Ivan Grbec. FACI! Sreče, zdravja, kup želja voščimo ti iz srca. Da izpolnilo vse se bo, mi želimo ti zdaj to. Vse najboljše. Dunja, Joli, Majna, Daša, Aljoša in Damijan. Naš nono FACI rojstni dan slavi in se z nami veseli. Veliko sreče mu želimo in poljubčkov podarimo. Da-nja, Deva in Dara. Tudi ANGELA jih danes 30 slavi. Vse najboljše in še nešteto srečnih dni ji Klapa dobre pustolovščine želi. Prelep naj bo današnji dan, ko FABIO praznuje rojstni dan. Še nešteto takih dni mu iz srca voščijo EN-DADAMA. Izleti SPDT prireja v nedeljo, 28. septembra, pohod iz Gonjač po grebenu na Sa-botin. Odhod avtobusa ob 7.00 s trga Oberdan; ob 7.15 s trga v Sesljanu. Prijave do danes, 24. septembra, na tel. 040-413025 in 040-220155. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira v nedeljo, 12. oktobra, izlet na Ptuj in v okolico. Pater Janez Ferlež nas že pričakuje. Vabljene ženske, pa tudi moški! Tel. št. 00386-31866081 (Marija). OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Zagreb v sredo, 15. oktobra. V katedrali na Kaptolu bomo imeli sv. mašo in ogled cerkve. V bližini bo »zagrebsko kosilo«, nato si bomo ogledali del starega mesta s poklicno vodičko. Vpis in informacije čim prej tel. št. 347-9322123 ali 340-1395070. KRU.T - v predbožičnem času, vabi v ponedeljek, 8. decembra, na izlet v Treviso na voden ogled razstave »Japonska od samurajev do animejev«, s popoldanskim sprehajanjem med sejemskimi stojnicami, po praznično okrašenih ulicah in trgih. Info in vpisnine na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. rs;-1 y TFS STU LEDI "LJUDSKA PESEM V JESENI" vabi na koncert v sredo, 24. septembra ob 20.30 v Centru Anton Ukmar - Miro pri Domju Sodelujejo: ŽPS Stu ledi (umetniški vodja Katja Lavrenčič) MePZ Slovenec-Slavec (zborovodja Danijel Grbec) Kraška klapa iz Sežane (zborovodja Maja Cetin) MePZ Fran Venturini (zborovodja Cinzia Sancin) Pobuda spada v Projekt "Universo del canto popolare USCI-FVG" 'K USCI fVG -1 Union« Soewtí Conli F • • • PJ dsl Friul Vsnezja Gula • fotodamj@n AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Tartarughe Ninja 2D«. ARISTON - 18.45, 21.00 »Anime Nere«. CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.30, 20.00, 21.30 »Frances Ha«. FELLINI - 17.00 »Dragon trainer 2«; 18.45, 20.30, 22.20 »I nostri ragazzi«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Le due vie del destino«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Un ragazzo d'oro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La nostra terra«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.30 »Avioni 2«; 17.50 »Fantovska leta«; 14.20, 16.20 »Hrabri avtek Plodi«; 14.10 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 16.00, 18.00, 20.00 »Lucy«; 14.00, 16.10, 18.20, 20.30 »Odpleši svoje sanje: Združene moči«; 18.10, 20.45 »Plačanci 3«; 17.00, 21.00 »Popotovanje«; 16.20, 19.20, 21.10 »Pot v raj«; 14.50, 18.25 »Vroči posnetki«; 16.30, 20.20 »Čarovnija v mesečini«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Plačanci«. NAZIONALE - Dvorana 1: 20.40, 22.15 »Sex tape - finiti in rete«; Dvorana 2: 16.40 »L'ape Maia«; 16.30, 19.00, 21.30 »Ritorno al futuro«; Dvorana 3: 16.30, 18.10, 20.00, 22.10 »La preda perfetta«; 18.00, 20.00, 22.10 »Jimi: all is by my side«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »The Giver - Il mondo di Jonas«; 16.30 »Colpa delle stelle«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 116.00, 18.05, 20.10, 22.05 »Tartarughe Ninja«; 21.30 »Tartarughe Ninja 3D«; 16.40, 18.35 »L'ape Maia«; 16.25 »Colpa delle stelle«; 16.20, 19.00 »I Mercenari 3«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Sex tape -Finiti in rete«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »The Giver - Il mondo di Jonas«; 16.30, 19.00, 21.30 »La preda perfet-ta«; 19.00, 21.30 »Ritorno al futuro«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 21.45 »Tartarughe Ninja«; Dvorana 2: 18.00, 20.20, 22.15 »Sex tape -finiti in rete«; Dvorana 3: 16.45 »L'ape Maia«; Dvorana 4: 17.30 »Le due vie del destino«; 19.50 »Colpa delle stelle«; 22.15 »Necropolis - la citta dei morti«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.15 »La preda perfetta«. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA »JOSIP PAN-GERC« sporoča, da bo pouk v otroških vrtcih do petka, 26. septembra, od 7.30 do 13.30 s kosilom. 0 Mali oglasi ČRNO GROZDJE prodam v Kolu-drovci. Tel: 040-2296038. ŽIVAHNE IN SIMPATIČNE 8 tednov stare mucke, podarimo. Tel.: 3383733640. BLIZU SENENEGA TRGA (Piazza Fo-raggi) oddajam lepo enosobno stanovanje. Tel. št.: 040-948080. MOTORNO KOLO GRAN DINK 251 CC, letnik 2004, po ugodni ceni prodam. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-232365. NA KRASU ugodno prodam knjižno omaro, s prostorom za televizijo, iz masivnega lesa, v barvi oreha. Tel.: 347-8204897. NSŠ PRI SV. IVANU IN NA KATINA-RI išče v dar izvode knjige J. Jurčiča - Jurij Kozjak. Tel. št.: 040-567500 (Sv. Ivan) 040-390716 (Katinara). ODDAJAMO opremljeno stanovanje na Proseku, 70 kv.m., s samostojnim ogrevanjem. Tel.: 320-1509155. ODDAMO PSIČKE male pasme ljubitelju živali. Tel. št.: 333-4239409. PRODAJAM knjige za klasično smer, licej Prešeren - Trst in Trubar - Gorica ter knjigo Pravo in ekonomija. Tel.: 040-208002. PRODAM hladilno omaro iz inoxa, 700 litrov, temperatura 0-18 stopinj C. Tel.: 338-5098764. PRODAM posodo za grozdje (baden) veliko 12 kvintalov. Klicati na tel. št.: 040-814212. PRODAM prikolico za traktor. Nosilnost 1.500 kg, v odličnem stanju. Tel. št.: 338-1082653. V LJUBLJANI, Povšetova ulica, blok, 4. nadstropje, lep razgled, blizu fakultete za šport, oddamo garsonjero, adaptirano leta 2013. Tel.: 3489805039. BH Osmice COLJA JOŽKO je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Tel. 040-229326. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. SKUPEK je v Koludrovci odprl osmi-co. Tel.: 040-2296038. 0 Prireditve RAZSTAVA »Drobci materialne kulturne dediščine«, v Galeriji Torklja v Dolini, bo odprta od ponedeljka do petka v dopoldanskem času po dogovoru na tel. 040-228132. Odprta tudi v popoldanskih urah danes, 24., in v petek, 26. septembra, od 17. do 19. ure. V soboto, 27., in nedeljo, 28. septembra, po dogovoru s prof. Borisom Pangercem (tel. 329-2275191). Razstava bo na ogled tudi v ponedeljek, 29. septembra, v sredo, 1., in v petek, 3. oktobra, z istim urnikom. TFS STU LEDI vabi na koncert »Ljudska pesem v jeseni« danes, 24. septembra, ob 20.30 v centru Anton Uk-mar - Miro pri Domju. Sodelujejo: MePZ Slovenec - Slavec, MePZ Fran Venturini, ŽPS Stu ledi in moški sestav Kraška klapa. Pobuda spada v projekt »Universo del canto popolare« - USCI Friuli Venezia Giulia. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE - Skupina Fortunato Pavisi, Ul. Maz-zini 30, vabi na predavanje na temo: »Psihiatrični problemi v odnosu do štirih osnovnih organov« (srce, pljuča, jetra, ledvice). Psihiater dr. Leonardo Marchiori bo na sedežu združenja predaval v petek, 26. septembra, ob 20.00 prvi del in v soboto, 27. septembra, ob 17.30 drugi del. SKLAD MITJA ČUK vabi na dobrodelni koncert DVS Bodeča Neža »Začaran čas«, ki bo v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah v petek, 26. septembra, ob 20. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja po Barkovljah v soboto, 27. septembra, »Pohod Zoro Starec - Po sledeh 1. Svetovne vojne«. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Zbirališče na sedežu društva ob 14. uri. Pohod se bo v društvu tudi zaključil ob 17. uri ob pričevanjih, spominih in pašta-šuti, za katero se morate javiti. Tel.: 040-411635 ali 349-4599458. BOLJUNČANI IN VODA - v društvenem baru n' G'rici je do konca septembra na ogled zanimiva razstava starih fotografij o vaščanih in o njihovi navezanosti na Klinšco, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55 pri SKD F. Prešeren. Vabljeni k ogledu. SKLAD MITJA ČUK vabi na predavanje »Medicinska terapevtska vadba za srce« (predavanje o dejavnikih tveganja za srčno-žilna obolenja ter na medicinsko terapevtske vadbe). V ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri na sedežu Sklada Mitja Čuk, Prose-ška ulica 131. SKD TABOR OPČINE: v Prosvetnem domu je na ogled do 30. septembra razstava »Opčine v 1. svetovni vojni«. Urnik ob delavnikih, od 16. do 19. ure. Vodeni ogledi za šole v jutranjih urah po predhodnem telefonskem dogovoru na 040-211936, od 8. do 9. ure (Nori). Loterija 23. septembra 2014 Bari 24 26 54 17 69 Cagliari 18 31 71 60 62 Firence 71 59 78 40 56 Genova 62 78 66 81 8 Milan 69 5 24 11 41 Neapelj 45 55 64 53 1 Palermo 83 31 80 89 73 Rim 38 52 72 2 90 Turin 4 8 16 78 85 Benetke 57 69 78 14 70 Nazionale 68 62 48 11 65 Super Enalotto Št. 114 6 25 42 59 78 89 jolly 33 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 3 dobitnikov s 5 točkami 592 dobitnikov s 4 točkami 21.242 dobitnikov s 3 točkami Superstar 29.562.229,49 € --€ -- € 70.557,53 € 369,34 € 20,25 € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 8 dobitniki s 4 točkami 36.934,00 € 184 dobitnikov s 3 točkami 2.025,00 € 2.471 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.838 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 39.289 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 11 / TRST Sreda, 24. septembra 2014 7 Ü3 Obvestila TEČAJ YOGE pri Skladu Mitja Čuk, se začenja meseca oktobra ob torkih 19.30-21.00 in četrtkih 18.30-20.00. Prijave na tel. 349-0981408 (Bruna) ali 339-7051338 (Eva). Število mest je omejeno. V ŠTALCI v Šempolaju bi v primeru zadostnega zanimanja potekali tečaji angleščine vseh stopenj in poseben tečaj za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec. Mentorica Lara Iskra. Info: taj-nistvo@skdvigred.org; tel. 3803584580 (ob delavnikih). DELAVNICA KLEKLANJA (idrijske čipke) v prostorih SKD Vigred v Šem-polaju, vsako sredo od 17.30 do 19.30. Prvo srečanje danes, 24. septembra. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za otroke in odrasle. Tečaje vodijo diplomirani profesorji tolkal, pihal in trobil ter se odvijajo od septembra do junija na sedežu Godbe v bivši klavnici v Na-brežini (Kamnolomi, 12). Zainteresirani naj se javijo na tel. št. 3484203196 (Niko) ali 040-200777 (v večernih urah). JUTRANJA YOGA TABOR OPČINE: tečaj hatha yoge v društvenih prostorih, je na voljo tudi v jutranjih in opoldanskih urah, ob torkih in petkih od 9.00 do 10.20 in od 13.00 do 14.00. Info.: 340-6887720 (Jan). MI SE GREMO GLEDALIŠČE - Dramski odsek SKD Vigred, vabi v Štalco v Šempolaju otroke in mlade, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca, osnovno in srednjo šolo, na tedenska srečanja ob sredah od 16.00 do 17.00. Mentorica: Jožica Forčič, prijave danes, 24. septembra. ŠZ BOR - GIMNASTIČNI ODSEK začenja novo sezono ritmične gimnastike s sledečimi urniki: treningi na Stadionu 1. maj bodo potekali ob torkih od 16.30 do 17.30 za predšolska in osnovnošolska dekleta; ob petkih od 16.30 do 17.30 za predšolske deklice, za osnovnošolske pa od 17.30 do 18.30. Treningi na Opčinah (telovadnica osnovne šole Bevk) ob sredah; za predšolska dekleta od 16.30 do 17.30 in osnovnošolke pa od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo danes, 24. septembra. Za prijave in info: 040-51377 ali 3282733390 (Petra). BREZPLAČNI TEČAJ SLOVENŠČINE za začetnike: DSMO K. Ferluga vabi na 4 brezplačne ure za čiste začetnike kot uvod v slovensko kulturo in jezik. Vodi jih prof. Kristina Ličen. Ure se odvijajo v Miljah, Ul. Roma 22 - 1. nad., vsak torek v septembru s pri-četkom ob 18. uri. Za info 3475853166 (Zvezda). OBČINA ZGONIK sklicuje občinski svet v četrtek, 25. septembra, ob 12.00. PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaj plavanja na Alturi za otroke od 4. leta dalje. Info in vpis na tel. 040-51377 ob delavnikih, od 14. do 17. ure. SLOVENSKA PROSVETA IN ZALOŽBA MLADIKA sporočata, da sta zaradi večdnevne okvare na stacionarni telefonski številki, začasno dosegljivi na številki: 327-2527008. ŠOLA KLASIČNEGA BALETA: poskusne vaje bodo 25. septembra, ob 17. uri v prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. DOŽIVETJA UČILNICE NA PROSTEM -delavnice v Povirju v torek, 30. septembra, od 9. do 12. ure. Vzgojitelji- Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo ce vrtca Sežana, bodo predstavile metode celostnega učenja, občutenja in raziskovanja dediščine. Vabljeni predšolski otroci, učenci prve triade OŠ, vzgojiteljice, učiteljice, vaščani. Prijave do petka, 26. septembra, na naslov: lavin@siol.net ali na tel. št.: 0038641823927. HATHA YOGA - KD Rdeča Zvezda: v Saležu se nadaljuje tečaj Hatha Yoge. Vadimo ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih. Urnik: 18.3020.00. Toplo vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti. Info na tel. št. 340-6887720 (Jan). OBČINA DOLINA - vabi vse proizvajalce, da se udeležijo srečanja v petek, 26. septembra, ob 20.30 v sejni dvorani občine, kjer bo govora o promociji krajevnih proizvodov na letošnji prireditvi »Barcolana«. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da so vpisnine glasbenih tečajev odprte do vključno 30. septembra. Zainteresirane vabimo na informativni dan, ki bo v petek, 26. septembra, od 16. do 19. ure v Babni hiši, v Ri-cmanjih. Info: po.ricmanje@yahoo.it ali 329-1814250. SKD F. VENTURINI organizira brezplačno predavanje na temo »Bitcoin« v petek, 26. septembra, ob 20.00 na sedežu SKD F. Venturini pri Domju 227 (za banko). Namenjeno je vsem in ne zahteva nobenega znanja informatike. Za tiste pa, ki bi želeli še podrobneje spoznati svet Bitcoinov, je predviden tudi tečaj, ki bo potekal v društvenih prostorih. Za morebitne informacije pišite na: damjan.krizman-cic@gmail.com SOCIALNO SKRBSTVO OBČINE DOLINA obvešča, da bo v petek, 26. septembra, v dvorani občinskega sveta potekala pobuda »Dan srca«, v sodelovanju z združenjem »Cuore amico« iz Milj, od 8.00 do 12.30. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, prijatelje, prostovoljce sorodnih ustanov in vse, ki se kakorkoli udej-stvujejo na področju humanitarnega dela, na duhovno okrepitev ob začetku delovnega leta, v petek, 26. septembra, (ob prazniku svetnika revnih sv. Vincencija), v kapeli zavoda šolskih sester, Ul. delle Doccie 34: ob 16. uri sv. maša, nato duhovna spodbuda ob mislih, ki nam jih bo posredoval dr. Jože Bajzek. ŠOLA JAZZ BALETA: poskusne vaje bodo v petek, 26. septembra, ob 17. uri v prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. MLADINSKA PLESNA SKUPINA VI-GRED vabi mlade, ki obiskujejo 5. raz. osnovne, srednje in višje šole, na plesne vaje v Štalco v Šempolaju, vsak četrtek od 17. do 18. ure. Info.: 3200220059 tajnistvo@skdvigred.org. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabi otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca in 1., 2., 3., 4. raz. osnovne šole na plesne vaje v Štalco v Šempolaju, vsak četrtek od 16. do 17. ure. Info.: 320-0220059 ali tajnistvo@skdvi-gred.org. SKD FRAN VENTURINI vabi na seminar vokalne tehnike »Petje za vse«, pod vodstvom priznanega basista Alessandra Švaba. V soboto, 27. septembra, ob 16. uri v kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. KMEČKA ZVEZA vabi člane in ostale proizvajalce naj morebitno škodo po divjadi na pridelkih in strukturah prijavijo na pristojni urad Tržaške pokrajine v roku 48 ur od ugotovitve škode. Poseben obrazec za prijavo škode v slovenskem jeziku lahko dobijo na www.provincia.trieste.it. Za pojasnila in pomoč pri prijavi škode se interesenti lahko obrnejo na urade Kmečke zveze tel. št. 040-362941. OBČINA DOLINA - odbor za kmetijstvo sporoča, da so v občinski veži na razpolago publikacije o razvoju oljkarstva in posegih v oljčnih nasadih, ki jih je posredoval kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica. POSKRBIMO...DA SE ANGLEŠČINE NAUČIMO za 1. in 2. razred osnovne šole na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131/133. Vpisi in info: 040-212289 ali urad@skladmc.org SKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja v nedeljo, 28. septembra, 22. jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 na začetku vasi. Vabljeni vsi ljubitelji narave! V KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, bo ob torkih angleški popoldan. Prvi tečaj od 16.30 do 18.00 »Teatime english - pre-intermediate; drugi tečaj od 18.00 do 19.00 - pogovorna angleščina - nadaljevalni. PLESNA DELAVNICA HIP HOP za osnovnošolce. Pri SKD Slavko Škamperle, na Stadionu 1. Maj (Vrdelska cesta 7), ob ponedeljkih od 29. septembra dalje, od 16.15 do 17.15 pod mentorstvom Jelke Bo-gatec. Za ostale info tel. 3472429556 ob večernih urah. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, vabi v ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri na brezplačno predstavitev metode EFT. Ob 19. uri enourno skupinsko tapkanje. Vabljeni novi in stari tapkalci. Vodi Barbara Žetko. UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da v ponedeljek, 29. septembra, ob priliki sv. Mihaela - zgoniškega zavetnika, ne bodo delovali občinski uradi ter naslednje občinske storitve: občinska knjižnica, služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, delavska in smetarska služba. JOGA - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da se vadba joge z Go-ranom Korenom vrši ob sredah v društveni dvorani občinskega gledališča; od 17.15 do 19.00 začetniki; od 19.00 do 20.30 nadaljevalni tečaj. Vabljeni. KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce. Informativni sestanek bo v torek, 30. septembra, ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gropadi. Informacije in vpis: jan.grgic@alice.it ali na tel. št. 3497386823 (v večernih urah). MLADINSKI KROŽEK DOLINA in mali kitaristi iz Brega vabijo nove prijatelje, da se vpišejo v glasbeno šolo. Info na tel. št. 328-5761251 ali in-fo.mkib@yahoo.it. PRI SKD F. PREŠEREN iz Boljunca bi radi pripravili fotografski arhiv slik Sta-nota Žerjala. Lastnike prosimo, da bi nam dovolili, da bi prišli slike fotografirati. Pokličite na tel. št. 040228016 od 14. do 15. ure. SOLETNIKI 1959 se dobimo na večerji v soboto, 4. oktobra, ob 19.30 pri Domju. Zaželena prijava do 30. septembra. Tel.: 339-6013695 (Adriana) ali Ileana 347-7583576. TEČAJI SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINE pri SKD Igo Gruden. 28 lekcij od oktobra do maja, 2. in 3. nadaljevalne stopnje. Vpisovanje do torka, 30. septembra, na sedežu društva in v knjižnici Nade Pertot v Nabrežini. Info na tel. št. 040-299632 in 3395281729 (Vera). TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, Ul. Donizetti 3, (3. nad.) - naročanje in prevzem šolskih knjig obvešča, da deluje s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in petkih 8.30-12.30 ob sredah 15.00-19.00. V SALEŽU se je spet začel tečaj modernega plesa za otroke, v organizaciji SKD Rdeča zvezda. Tečaj je namenjen osnovnošolcem in srednješolcem: plesali bodo modern dance in hip-hop v sodobnem in dinamičnem duhu. Za informacije: 3479773715 (Ambra). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da rok prijave na deželno zborovsko revijo Nativitas zapade v torek, 30. septembra. Info na www.zskd.eu ali tel. 040635626. KD PROSEK KONTOVEL prireja tečaj karibskega skupinskega plesa s Josetom v kulturnem domu na Pro-seku ob sredah od 20. do 21. ure. Začetek v sredo, 1. oktobra. Vabljeni. PREDSMUČARSKA TELOVADBA -Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 1. oktobra, ob 20.30 začenja predsmučarska vadba za odrasle, ki bo v telovadnici šole Codermatz, Ul. Pin-demonte 11, v Trstu. Info in prijave na tel. št. 335-6123484. TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v sredo, 1. oktobra: ob 16. uri srednja šola, ob 17. uri osnovna šola (3., 4. in 5. razred), ob 18. uri viš-ješolci, ob 19. uri odrasli. Vpisi in dodatne info: 040-212289, pon-pet, 10.00 -14.00 ali urad@skladmc.org. TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden se prične v oktobru, z vaditeljico Divno Slavec. Ob torkih in četrtkih od 9.00 do 10.30 in od 10.30 do 12.00. Popoldanska skupina z vaditeljico Katjo Škerk pa ob petkih od 17.30 do 19.00. Info na tel. št.: 040299632 in 339-5281729 (Vera). AŠD BREG obvešča, da bo jutranja telovadna za odrasle ob ponedeljkih od 8.00 do 9.00 in ob četrtkih od 8.30 do 9.30 v dolinski občinski telovadnici. Začela se bo v četrtek, 2. oktobra, ob 8.30. Vabljeni! KK ADRIA obvešča, da se bo v četrtek, 2. oktobra, ob 20. uri v ŠKC v Lo-njerju, pričela telovadba za odrasle. Podrobnejše informacije na tel. št.: 040-910339 (Pierina). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo sprostitvena telovadba, pod strokovnim vodstvom Mateje Šajna pričela v četrtek, 2. oktobra, ob 19.30. Urnik: ob ponedeljkih 9.30 in 18.30; ob četrtkih 19.30. Info na tel. 346-9520796 (Alenka). NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v četrtek, 2. oktobra, ob 20.30 v društveno dvorano na večer s prof. Loreda-no Kralj, ki nam bo razložila koristnost te športno-rekreacijske panoge in predstavila tečaj. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da vadba poteka ob torkih in četrtkih od 18.00 do 19.15 v Nabrežini v društvenih prostorih. Za info in prijave tel. 349-6483822 (Mileva). Š.Z. BOR vabi na telovadbo za odrasle na Stadionu 1. Maja ob ponedeljkih in petkih od 9.30 do 10.30 in od 10.30 do 11.30 ter ob torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 2. oktobra. Info: urad Stadiona 1. Maja tel.: 04051377; urad.bor@gmail.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da bo vadba gimnastike za otroke in mlade (6-18 let) ob sredah v prostorih OŠ Bevk na Opčinah (po nivoju): A) 16.45-18.00, B) 18.0019.15 ter C) 19.00-20.15. Novost: vadba za odrasle - Zumbaerobik ob ponedeljkih in/ali petkih od 18.00 do 19.00 ter Cheer starši ob petkih od 17.00 do 18.00 v prostorih M. Čuk. Prvo srečanje bo 3. oktobra. Info: 3478535282 ali info@cheerdancemille-nium.com SŠKD TIMAVA IN JUS MEDJA VAS, vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki se bo odvijal v Medji vasi od petka, 3. do nedelje, 5. oktobra. Prijave in info na tel. št. 338-7738027 (Igor) in 338-9050189 (Simon) ali na timava@alice.it, igor-tom71@hotmail.it. EKOLOŠKA SOBOTA NA PROSEKU: rajonski svet za Zahodni Kras in Acegas Aps Amga prirejata v soboto, 4. oktobra, od 10. do 18. ure na javnem parkirišču v »Mandriji« na Proseku zbiranje kosovnih odpadkov. Bele tehnike in elektronike, zelenega odreza, steklene šipe, nevarne odpadke, pnevmatike, svinčeve akumulatorje idr. LETNIKI 1964 - šola Fran Levstik Pro-sek - Križ, v soboto, 4. oktobra, prirejamo večerjo v Jamljah. Potrdi tvojo prisotnost na tel. št. 0481-410121. ŠPORTNA ŠOLA TRST in ŠZ Bor obveščata, da se bo športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu I. Maja v soboto, 4. oktobra z urnikom: 9.30-10.30 za otroke od 1. do 3. leta in II.30-12.30 za otroke, od 3. do 6. leta. Info in predvpisi v uradu na Stadionu 1. Maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377. ODBOR ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V PREČNIKU - ob priliki 30-letnice odkritja spomenika, ki bo 26. oktobra, išče ob priložnosti razstave stare slike o vasi, dokumente in članke o vaščanih, ki so sodelovali v NOB in o spomeniku. Prosimo, da oddate gradivo do nedelje, 5. oktobra, v Prečniku na št. 1/B. Tel. 040200871. ZAČETNIŠKI IN NADALJEVALNI TEČAJI slovenščine različnih stopenj -prireja jih DSMO K. Ferluga v Miljah, Ul. Roma 22- 1. nad., ob ponedeljkih in torkih od 6. oktobra dalje. Vodi jih prof. Kristina Ličen. Za info 3475853166 (Zvezda). KRU.T obvešča, da s 7. oktobrom steče skupinska vadba, ki se bo odvijala ob torkih in četrtkih od 9. do 10.00, ob torkih tudi v popoldanskih urah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča, da se začenja vpisovanje za jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu, ki bo stekel v torek, 7. oktobra. Vse dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 12. do 22. oktobra, tudi z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, II. nad. tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 50-LETNIKI z Opčin, Repna, Banov, Trebč, Padrič, Gropade in Bazovice se dobimo na večerji v soboto, 15. novembra, ob 19. uri. Zaželena prijava do četrtka, 30. oktobra, na tel. 340-6719437 (Dunja) in 348-2545082 (Tanja). Prispevki Namesto cvetja na grob Karle Gruden por. Jazbec daruje Verica Škabar vd. Bertolino 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Karlo Gruden por. Jazbec daruje Herman Svetlič z družino 30,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina. V Odov spomin daruje Marjuča 50,00 evrov za AŠD Sloga Tabor. t Zapustil nas je naš dragi Vladimiro Colja (Ladi) Žalostno vest sporočajo žena Mirka, sinova Luciano in Igor, sestra Anica, brata Cvetko in Ivan z družinami Pokojnik bo ležal v petek, 26. septembra, od 11.00 do 12.30 v mrtvašnici v Ul. Costalunga. Sledil bo pogreb ob 13.00 v cerkvi v Samatorci. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Samatorca, 24. septembra 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Ob izgubi Ladija se sožalju pridružujejo prijatelji železničarji s Proseka Ob nenadni izgubi očeta Ladija izrekamo Igorju in družini občuteno sožalje vsi pri AŠK KRAS 8 Četrtek, 25. septembra 2014 TRST / sladkosti življenja - Walter Starec »izumil« nov čokoladni bonbon Barkovljan Walter in njegov sardončok Preteklo soboto se je v Kopru neznani udeleženec Sladke Istre, paradne prireditve vsakovrstnih sladkosti na Obali, približal kiosku prodajalne čokolade Tramontana in segel po čokoladnem bonbonu. Okusil ga je in se malo potem vrnil ter si zaželel še enega. »To je pa res nekaj posebnega,« je pripomnil upravitelju kioska Bojanu Božiču in Walterju Starcu, »izumitelju« tiste sladke posebnosti. Na pladnju s čokoladnimi bonboni je pisalo Sardončok. Njegova zgodba je res nekaj posebnega. Kdaj se je ta zgodba začela, je težko določiti. Gotovo sega v čas prvih desetletij preteklega stoletja, ali še dlje, ko so ljudje ob tržaški obali, v Barkovljah, na Kon-tovelu, v Križu in verjetno še mnogo kje poleti solili sardone, da so jih lahko potem pozimi in spomladi uživali. Hladilnikov takrat niso poznali; sol je omogočila, da so sardoni »zdržali« dalj časa. Takrat so v številnih družinah solili sardone. Za domačo rabo, pa tudi za ponudbo ob domači kapljici. Stari Kon-tovelci se gotovo še spominjajo, kako so prijali sardoni slani, ki jih je v osmici ob vinu ponujal Stanko Filipov ... Domicil sardonov so gotovo Bar-kovlje, saj so postali v Tržaškem zalivu ulovljeni sardoni pregovorno bar-kovljanski. Walter Starec, letnik '58, je ponosen, čistokrvni Barkovljan. V mladih letih je opazoval očeta Zoro-ta, kako je solil sardone. Tisto opravilo je bilo del domače tradicije, ki jo je zreli Walter obnovil in se mu zadnje desetletje, ob prostem času, popolnoma predal. Da bi bili njegovi sardoni slani čim bolj kvalitetni, je začel preizkušati razne postopke priprave. Poskusil jih je soliti v stekleni posodi, v aluminijasti, v sodčkih iz smrekovine, a ni bil zadovoljen s »proizvodom«. Pomagal si je s spletom in izbrskal mesto Cetara na amalfitanski obali, kjer živijo od slanih sardonov. Amici delle alici, se imenuje njihova organizacija. Spoznal je njihov način soljenja. Iz knjig je doumel, da so na Tržaškem pripravljali sardone v sodčkih, izdelanih iz ostankov hrastovine, ki so jo uporabljali v ladjedelnicah za gradnjo bark. Oklenil se je te tradicije, moral pa je preveriti, katera mera bi bila pravšnja. V Ce-tari so uporabljali tako imenovani »ter-zinio«, 75-litrski sod, tako imenovan, ker je znašal tretjino francoskega barika (225 litrov). Starec se je odločil za manjši sodček. Tak, da bi lahko vanj položil za zaboj sardonov. Sodčke je naročil v Franciji, so iz francoskega hrasta; doma, v higiensko popolnoma neoporečni kleti, jih ima sedaj pet. Kako položi vanje sardone, kako jih posoli, koliko vode doda, koliko Levo pladenj sardončokov na prireditvi Sladka Istra v Kopru; zgodaj desno izumitelj sardončoka Walter Starec, ob njem »proizvajalec«, čokoladni mojster Bojan Božič znaša obtežitev in koliko časa sardo-ni zorijo v sodčku, vse to ostaja poklicna skrivnost. Barkovljan je razkril le, da vstavi v vsak sodček po 560 sardonov in da jih posoli s kakovostno piransko soljo. Starec je dal svoje sardone temeljito analizirati: po en sardon vsakih 80. Analize je v biološkem laboratoriju tržaške univerze opravil tržaški biolog Paolo Bonivento, in sicer še isti dan, ko so bili sardoni vstavljeni v sodček. Vse analize so pokazale, da so bili sardoni 100-odstotno zdravi. Analize so potem ponovili v teku zorenja - po kakih dveh mesecih - in nato ob koncu. Le v enem primeru so v slanem sardonu ugotovili minimalne (nekaj mikronov) sledi tanina (očitno ga je sardon prevzel iz lesa ...). Po petih letih poskusov je bil Bar-kovljan končno zadovoljen s kvaliteto svojih sardonov. Potem pa je prišel ... konec sveta. Walter Starec ni le izvedenec za slane sardone. Zanima ga vse, kar ima opravka z okusom. Tako je opravil vse tri izpite za sommelierja, doma pa tudi sam pripravlja čokoladne bonbone. Tisti petek, 21. decembra 2012, ko bi moral po koledarju Majev nastopiti konec sveta, se je izjemoma pridružil delovnima kolegoma podjetja, ki obdeluje plače za druga podjetja. Odšli so na kosilo. Sam si je privoščil nekaj čoko- opčine - Bar Vatta po oceni vodnika Gambereo rosso Med 20 najboljšimi v Italiji! Prihodnji teden se bo v Rimu potegoval za najboljšo kavarno v državi - Od oktobra vsakotedenske degustacije Odprta je dobrih pet mesecev in že tekmuje za najboljšo kavarno v Italiji. Prenovljeni bar Vatta na Op-činah je v novi režiji bratov Franca in Paola Grabarja ter očetovsko-sinovskega para Borisa in Alexa Viteza odprl vrata 18. aprila, v tako kratkem času pa si je na lestvici priznanega italijanskega gastronomskega vodnika Gambero rosso že prislužil uvrstitev med najboljših italijanskih kavarn. »Kmalu po odprtju sta nas obiskala dva izvedenca družbe Gambero rosso, si ogledala prostore, pokusi-la nekaj specialitet, nas intervjuvala in pripravila kratek videospot o lokalu. Pred nekaj tedni so nas poklicali in nas obvestili, da smo bili vključeni med dvajset najboljših kavarn,« je včeraj, očitno zadovoljen, pojasnjeval Boris Vitez. Za bar Vatta predstavlja uvrstitev na tako prestižno lestvico pičlega pol leta po začetku poslovanja velik uspeh. Z uvrstitvijo med dvajseterico si je bar Vatta pridobil pravico do nastopa na zaključnem tekmovanju, ki bo odločalo o dokončnih uvrstitvah. Tekmovanje bo 30. septembra v Rimu, v restavraciji in kongresnem salonu Gambero rosso. Vsak udeleženec se bo predstavil s svojimi specialitetami. Tako bodo tekmovalci pripravili bife za kakih 200 oseb: italijanskih novinarjev in izvedencev vodnika Gambero rosso, ki bodo na podlagi videnega in pokušenega sestavili končno lestvico. Z Opčin bodo v Rim odpotovali v treh: ob Borisu Vitezu še kuharica Cinzia in soproga Franca Gra-barja Laura. »V glavno mesto bomo ponesli dobrote našega ozemlja. Ob odličnih vinih s Krasa in iz Brd tudi kulinarične specialitete, med drugim Krasburger s sirom tabor, domačim radičem, paradižniki in aj- Četverica upraviteljev bara Vatta ob odprtju aprila letos varjem, ter slaščice "naše" slaščičarne Maritani,« je napovedal Boris Vitez. Ob glasovanju novinarjev in izvedencev bo potekalo tudi glasovanje občinstva, in sicer preko socialnega omrežja facebook, na katerem je mogoče tudi glasovati za opensko kavarno. Bar Vatta ima jeseni v ognju še nekaj orožja. od fotodamj@n 2. oktobra dalje bodo namreč vse do novega leta potekale degustacije domačih vin iz Brd, s Krasa in iz Brega, in domače hrane. Tudi na ta način hoče po oceni prestižnega vodnika Gambero rosso ena najboljših italijanskih kavarn popestriti svojo ponudbo in privabiti čim več klientov. M.K. ladnih bonbonov slaščičarne Ota iz Bo-ljunca. Okusil jih je in iz okusa zaman skušal ugotoviti, kaj skrivajo v notranjosti. Ko je tako tuhtal in razmišljal, je slišal, kako je kolega Andrea vprašal kolegico Saro, ali bi rada pico s slanimi sar-doni. Vprašal jo je nalašč, ker je vedel, da Sara nima rada sardonov. Ob tistem nespodobnem vprašanju pa se je Wal-terju Starcu zaiskrilo, kot se spodobi izumiteljem, in v hipu je odkril, kaj bo s svojimi slanimi sardoni. Prvi poskus je opravil na božično vigilijo: cel sveti večer je kuhal čokoladne bonbone, polnjene s slanimi sardoni. Teden pozneje, na silvestrovo 2012, je svoj »izum« registriral na tržaški trgovinski zbornici. Polnjeni čokoladni bonbon je tako dobil uradno ime - »sardončok«. Imenu je Starec dodal dopolnilo: »čokoladni bonbon z dušo.« »V spomin in poklon fanclom z dušo, ki jih pripravljajo v Barkovljah, na Kontovelu in še nekaterih naših krajih, saj tudi njim dajejo sardoni slani poseben okus,« je pojasnil med pogovorom pred dnevi. Starec se je dobro zavedal, da sam ne bo mogel pripraviti kvalitetnih čokoladnih bonbonov. Potreboval je pomoč pravega čokoladnega mojstra. Obrnil se je na tržaško trgovino, a ni dobil odgovora. Po preizkušenem pravilo nemo propheta in patria je pomoč dobil v »tujini«. V Kopru je njegovemu predlogu takoj prisluhnil Bojan Božič, priznani čokoladni mojster, lastnik trgovine Tramontana v tamkajšnji Super-novi, dobitnik prve nagrade na prireditvi Sladke Istre s čokoladnim bonbonom z refoškom. Božič in Starec sta začela poskušati, kako bi se slanost sardonov ujela z grenkobo prave čokolade. Poskusila sta z enim filetom sardona, bilo je premalo; okus se je porazgubil. Podobno je bilo z dvema koščkoma slane ribe, nameščenima eden na drugega. Pred enim mesecem, po skoraj letu poskusov, je Božič vendarle sporočil Starcu, da je »zadovoljen s proizvodom.« Nastal je prvi, pravi sardončok. V okroglem čokoladnem bombonu s premerom dveh centimetrov sta drug na drugemu, a pravokotno, nameščena dva fileta slanih sardonov, dolga od 15 do 19 milimetrov, rezana s keramičnim nožem (»... ker bi se meso, rezano s kovinskim nožem oksidi-ralo,« je pojasnil Starec). Nadev sar-donov je obeljen s kapljico domačega ekstradeviškega olja in ščepcem cveta piranske soli. Med pripravami sardončoka je Walter Starec dobil od nekega podjetja ponudbo za odkup patenta, a se zanjo ni zmenil. V čokoladnem mojstru Bojanu Božiču je dobil zglednega partnerja in hotel z njim skupno dodelati svojo zamisel. To mu je (jima je) sedaj uspelo. Sladka Istra je bila poskusna deska za njegov (njun) sardončok. Barkovljanski čokoladni bonbon sicer ni prejel nobene nagrade, vzbudil pa je zanimanje. »Ker je nekaj res posebnega,« kot je ugotovil neznani pokuševalec. Marjan Kemperle / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 24. septembra 2014 9 O NAŠEM TRENUTKU Sredi Zemlje Mare Monstrum Ace Mermolja Katero svetovno morje je v teh letih, mesecih in dneh pogoltnilo toliko trupel, kot jih je na videz blago Sredozemlje? Pod modro gladino je izginilo na tisoče mladih ljudi, žensk in otročičev. Statistične številke niso verodostojne, ker v resnici nihče ne ve, koliko afriških ljudi se je vkrcalo na razpadajoča plovila proti žrelu morja. Niti natančno ne vemo, če je to svetopisemski beg pred vojnami in smrtjo ali iskanje srečne dežele.Vse-kakor človek ne postavi življenja na kocko zaradi zajamčene obljube. V neznano skoči zaradi obupa in v skrajni sili. To je v naši naravi. Novice o brodolomih sredi Sredozemlja vzbujajo v medijih in v besedah vodilnih evropskih mož in žensk besede sočutja. Evropska unija pa nima glede tega pojava skupne politike, kot je nima za marsikatero drugo skupno vprašanje. Skupnega denarja za reševanje beguncev je malo. Vsaka država ima svoj izgovor. V praksi je obveljalo pravilo, naj skrbijo za problem države, ki so najbližje severni afriški obali. Italija ima prav, ko trdi, da ne more sama reševati tako velikega problema. Posluha za njene pritožbe pa ni veliko. Stanje spreminja v mnogih občutke pietete v dodaten odpor do tujcev. V Italiji ga jasno izražajo Severna liga in skupine nekaterih drugih strank. O morju, ki nas »brani« pred tujci, je spregovoril celo naš stari znanec in nekdanji odbornik za kulturo in manjšinska vprašanja De Anna in si zaslužil nekaj citatov v medijih... Množično utapljanje ljudi pa nam postavlja nekatera žgoča vprašanja. Eden izmed vzrokov bega in smrti so nedvomno afriške vojne. V svojem zadnjem zapisu se je Pirjevec upravičeno spraševal, če ni morda vojna del človeške narave, kot sta skrb zase in ljubezen. Papež Frančišek je preprosto in natančno označil naše obdobje. V prejšnjem stoletju smo imeli dve veliki vojni, ki jih zgodovina označuje kot svetovni, čeprav sta se obe pričeli v Evropi in ni v njih sodeloval ves svet. Tretje, atomske vojne ni bilo in je verjetno ne bo. Srečujemo pa se z nekakšno tretjo in resnično globalno vojno, ki se dogaja »po kosih«. Veliko je malih, srednjih in večjih vojn, ki povzročajo ogromno žrtev, predvsem med civilnim prebivalstvom. Ne bi jih našteval, ker za vse niti ne vem. Del krivde za tisoče žrtev v Sredozemlju je prav v vojnah. Ko v enem dnevu utone 700 ljudi, je to kot velika ladijska bitka, le da ne pokajo topovi, vsaj pred našimi domovi ne. Resnične volje, da bi velesile in bogati gasili številna vojna žarišča dejansko ni. Prisostvujemo farsam, ko se npr. proti armadi Isisa koa-lizirajo številne države. Med njimi so tudi tiste, ki na skrivaj podpirajo tri-balne in verske spopade ter misel o močni islamski (mislim na islam kot na ideologijo in ne vero) državi. Razkorak med obsodbami in pieteto ter dejanji je ogromen in se zdi nepopravljiv. Naslednje vprašanje pa je, če imajo v globalnem in soodvisnem svetu besede, kot so solidarnost, sožitje, spoštovanje različnega, multikulturnost in multietničnost sploh še svoj smisel, ali pa so bile le utopije zanesenjakov. Multikulturnost razume npr. vsak po svoje. Desnica ji nasprotuje, zagovornikov etnične čistoče in pregrad je vedno več. Osebno sem pojem multikulturnosti povzel sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja po pokojnemu Alexu Langerju in med vojno v bivši Jugoslaviji. Pojem mi je pomenil možnost sobivanja na istem prostoru med različnimi narodi, rasami in veroizpovedmi. Sanjal sem, kako bi lahko eden druge- ga priznal in z njim sodeloval v in-terkulturnem dialogu. To se mi je zdelo nekaj zelo plemenitega in civilnega, tudi v deželi FJK. Danes razočarano razmišljam o teh utopijah. V Sarajevu je strel sprožil prvo svetovno vojno, ki je bila vojna med evropskimi nacionalnimi državami. Druga vojna je bila njeno še strašnejše nadaljevanje, saj je ponovno šlo za nacionalne in rasne ideologije. Balkanska vojna je ob razpadu Jugoslavije v Sarajevu razbila sožitje med Hrvati, Srbi in Bosanci, med muslimani, pravoslavci in katoličani. Ena frakcija je naperila puško proti drugi. Shema se danes ponavlja v globalnih oblikah. Karahasa-nove sanje o novem združevanju so vedno bolj oddaljene. Nesporno je, da se v tem svetu bogati združujejo po tihih mrežah interneta. Gradijo nove gradove in okope, povzročajo razdalje med hiper bogatimi ter revnimi ali na novo obubožanimi. Tu sta bogova denar in profit. Na drugi strani je svet vojn, smrti, nesolidarnosti, sovraštva, strahu, ksenofobije, odvračanja drugega, negostoljubja itd. Mislim, da lahko moja generacija pozabi na utopije, na sanje o bratstvu, na poravnavanje razlik, na reformo »sistema«. Nismo bili poklicani za boljši svet. Vernik lahko moli za Božje usmiljenje. Nevernik nima v kaj moliti in lahko verjame v nekaj čisto malega, osebnega in konec koncev egoističnega. Sredi naše Zemlje je Mare Monstrum, ki požira ljudi. V sredini smo mi na malih barčicah, kjer vsak zase pazimo, da se preveč ne oddaljimo od pristana, da nas ne bi pogoltnila nevihta. Ko drugi utonejo, smo veseli, ker smo se rešili mi. Večji načrti se mi zdijo v luči resnične stvarnosti neaktualni, čeprav ni to nekaj veselega. JEZIK NA OBROBJU Jezik se spreminja in razvija. Ko smo poleg trajnega razvoja začeli pisati tudi o trajnostnem razvoju, je bilo potrebno kar nekaj časa, da smo uzavestili pomensko razliko med obema, saj je na prvi pogled sploh ne zaznamo. Marsikateri drugi izrazi pa imajo že desetletja ali še več ustaljen pomen, med njimi je npr. tudi vrzel. To je prazen prostor, ki nastane zaradi izpada vsaj enega člena kake celote. O vrzeli v plotu govorimo, kadar manjka v vrsti vsaj ena lata. Vrzeli najdemo tudi v nepopolnih predpisih in zakonih. Vrzel je samo nekakšen manjši presledek v zaporedni vrsti, ni pa vrzel praznina, ki nastane avgusta v mestih, ki jih zaradi dopustov izpraznijo domači prebivalci, namesto njih pa prihajajo tuji turisti. Zaradi turistov, ki en ali dva praznična dneva izkoristijo za ogled mesta in mestnih znamenitosti, Trst ni prav nič bolj »obljuden« kakor druge dneve v letu. Obljudenost je knjižni izraz za gosto ali redko naseljenost ali poseljenost kake pokrajine. Namesto redko rabljene obljudenosti, ki jo srečamo v literarnih delih, bi bilo primerneje, če bi rekli, da so turisti napolnili ali poživili tržaške ulice in trge. Popolno neslovensko pa mi zveni objavljeni začetek povedi: »Precej obljuden Trst smo opazili včeraj dopoldne... « Včasih imajo tudi novinarji slab dan, saj si drugače ne morem pojasniti, kako je mogoče, da se samo v enem članku nabere toliko nerodnih spodrsljajev. Brala sem namreč, da bodo na praznični dan odprte nekatere »trgovinske verige«. Ker jih povezuje trgovanje, bi bilo bolje reči »trgovske verige«, nekdaj rabljena trgovinska mreža ima danes starinsko patino. Če so trgovine odprte manj kot 42 ur na teden, se uporablja za to pravni izraz: skrajšani delovni čas. Pravosodje pozna tudi skrajšani postopek, delovno pravo pa upokojitvena leta in polno ali skrajšano delovno dobo. Omejiti ne pomeni skrajšati, ampak določiti mejo česa. Zato poznamo omejeno hitrost avtomobilov; nanjo nas opozarjajo prometni znaki ob robu ceste. Pod italijanskim vplivom pišemo pri nas o cestnih znakih, kar je nesmisel, saj niso namenjeni cestam, ampak prometnim razmeram na cestah. Za tujo periferijo ima slovenščina kar veliko izbiro izrazov: (mestna) okolica, predmestje, primestje, ob-mestje, lahko pa rečemo tudi okoliški, predmestni, primestni in obmestni predeli. Poleg vsega tega bogastva je naš publicist po italijanskem zgledu (periferico) skoval nov, doslej v slovenščini nerabljeni pridevnik periferičen, -čna, -o in zapisal »periferična območja«, kar dobesedno pomeni predele, nad katerimi ima oblastno moč periferija. Že nekajkrat sem opozorila naše pisce, da je kak dogodek na sporedu, če imamo spored, to pomeni natisnjen zaporedni seznam vnaprej določenih koncertov, predstav, radijskih ali televizijskih del, filmov itd., ki tvorijo celoto. Spored ni sopomenka programa. Založba pripravi knjižni program, vlada program reform, športna organizacija program tekmovanj, programe imajo tudi gospodinjski stroji in računalniki. Priložnostni koncert je lahko na programu, ni pa na sporedu, če ni samo eden od daljše vrste koncertov ali podobnih uprizoritev, katerih zaporedje je natisnjeno na sporedu teh prireditev. Lelja Rehar Sancin Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu odprto pismo predsednici fjk Predlog za sklic trojnega meddržavnega omizja o uplinjevalnikih v Tržaškem zalivu Sodelavec bivšega Čezmejnega tehničnega omizja o uplinjevalnikih, nekdanji poslanec v slovenskem državnem zboru in evropski poslanec ter koprski župan Aurelio Juri je na predsednico Furlanije-Julijske krajine Deboro Serracchia-ni naslovil odprto pismo, ki nam ge je poslal s prošnjo za objavo. »Spoštovana predsednica! Vprašanje uplinjevalnikov UZP v Tržaškem zalivu še naprej polni strani deželnih in lokalnih dnevnikov ter drži v negotovosti dober del prizadete javnosti, predvsem, razumljivo, skupnosti, ki si jih ne želijo pred svojim pragom. Nič jasnega in dokončnega še ni z On-shore terminalom v Zavljah, četudi ga Evropska komisija ni vzela za svojega, pa se že pojavlja drugi, tisti, ki ga družba Smart Gas želi postaviti v Tržiču; sicer je še v projektni fazi, a zavoljo manjših dimenziji in drugačne tehnologije uplinjevanja z veliko več soglasij in političnih podpor. Kljub temu pomisleki in strahovi za tveganja okolju in varnosti, ki jih tudi ta drugi projekt prinaša - o tem pričajo različna tehnična mnenja - ne pojenjajo. Poslanka Serena Pellegrino (članica Odbora za okolje, prostor in javna dela pri Poslanski zbornici v Rimu) se, recimo, sprašuje ali Furlanija-Julijska krajina res potrebuje toliko energije? Bližnja občina Devin-Nabrežina je rekla jasen NE uplinjevalniku podjetnika Vesco-vinija, sama občina Tržič pa zahteva bolj jasno in pravočasno "cost-benefit" analizo ter več jamstev za ublažitev okoljskih učinkov tako v fazi gradnje kot obratovanja. S svoje strani Čezmej- no tehnično omizje o uplinjevalnikih, s katerim sem imel čast sodelovati, že dolgo opozarja, da obstajajo alternativne in manj invazivne rešitve za zagotavljanje UZP deželi in drugim naslovnikom po morski poti. Ne nazadnje je odhajajoči evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik večkrat pozval naši vladi k pogovorom in iskanju, skupaj s Hrvaško, najboljšega odgovora na vprašanje, kako zagotoviti prihod UZP v severni Jadran, da bo zadoščeno potrebi tako EU po diverzifikaciji dobaviteljev kot naših območjih po dostopnosti do tega plina po čim nižjih cenah a obenem tudi po tem, da to ne prizadene dodatno ravni okoljske zaščite in obče varnosti. Glede na to, da se v to smer nihče ne zgane, oziroma, da nihče še ni predlagal skupnega trojnega omizja, pozivam Vas, cenjena predsednica, da to storite vi kot pobudnica in organizatorka. Naj bo Dežela tista, ki bo končno premaknila stvari, ki se po postavila kot most ne le med kulturami temveč tudi pri razvojnih izbirah na območju severnega Jadrana. Ne dvomim, da se bo nova slovenska vlada odzvala na izziv in se omizja udeležila. Morda tudi nova podpredsednica Evropske komisije zadolžena za energetsko unijo Alenka Bratušek, ki je že predala posle predsednika vlade dr. Miru Cerarju. In verjamem da tudi Vam ne bo težko priklicati pristojnih italijanskih ministrov. Prepričan v Vaš angažma, se Vam zahvaljujem za pozornost in Vam želim uspešno delo.« Aurelio Juri vinogradništvo - V Espressu reportaža o proseccu Prosek ne obstaja Nekateri novinarji imajo kratek spomin in pozabljajo na zgodbo o tokaju RIM - Italijanska občila namenjajo v tem času veliko pozornost razvoju vina prosecco, ki po nekaterih statistikah glede prodaje v Evropi in svetu že ogroža, ponekod tudi prekaša, sloviti francoski šampanjec. V zadnji številki tednika Espresso beremo zgodbo o zelo uspešnem vinarju Gianluci Bisiola (na posnetku članek v Espressu), ki prideluje prosecco na otoku Maz-zorba v beneški laguni in pri tem žanje velik poslovni uspeh. Rimski časnik tudi piše, da je prosecco po izvoru doma v 15 občinah pokrajine Treviso, njegova prodaja pa stalno raste. Lani so npr. vinarji Prosecca proizvedli 72 milijonov steklenic tega vina v skupni vrednosti skoraj 500 milijonov evrov. V tujino so prodali skoraj 29 milijonov steklenic, največ v Nemčijo, Švico, Veliko Britanijo in ZDA. Skratka Prosecco je velika zgodba o uspehu. V reportaži, ki jo Espresso objavlja na štirih straneh, novinarju Emanueleju Coenu sploh ne pride na misel, da bi se enkrat vprašal in s tem seznanil svoje bralce od kod izhaja v resnici ime Prosecco, torej če v Italiji slučajno ne obstaja en kraj s tem imenom. Kje so časi, ko je takratni kmetijski minister Luca Zaia (danes predseduje Deželi Veneto) na Proseku ob veli- kem medijskem pompu zasadil trto prosekar-ja in s tem dejansko priznal, da bi morali biti vinarji iz Veneta hvaležni Proseku za ime svetovno znanega vina. Trta, ki jo je zasadil Zaia s somišljeniki Severne lige, se je že zdavnaj posušila. Ne samo to. Kot smo poročali pred nekaj dnevi se območja v pokrajini Treviso, kjer pridelujejo prosecco, celo potegujejo za vpis v seznam svetovne dediščine Unesca. Seveda jih pri tem podpira predsednik deželne vlade Zaia. V Rimu, Venetu in v Furlaniji-Julijski krajini so očitno že pozabili na za furlanske vinarje bridko zgodbo trte to-kaj. Vina s tem imenom v skladu z razsodbo evropskih oblasti v Italiji ne morejo več tržiti, lahko ga tržijo le Madžari z območja kraja Tokaj. 10 1 2 Četrtek, 25. septembra 2014 KULTURA / pordenonelegge - Obračun prirediteljev V znamenju realnih in virtualnih prijateljev 130.000, 363, 250, 200, 33, 34: te so številke letošnjega festivala Pordenone-legge, ki se je v nedeljo zvečer zaključil v furlanskem mestecu z recitalom pisatelja Errija De Luce. Okrog 130.000 ljudi je namreč obiskalo Pordenon, da bi prisluhnilo tristo triinšestdesetim avtorjem, ki so med sredo in nedeljo izoblikovali preko dvesto petdeset literarnih dogodkov petnajstega Pordenone-legge; med njimi so bile tudi predstavitve kar triintridesetih novitet. Bogat pa je bil tudi program za novinarje, ki so ob omenjenih dogodkih imeli na voljo tudi ljubljana kar štiriintrideset tiskovnih konferenc, na katerih pobliže spoznati italijanske in tuje goste letošnjega praznika knjig in avtorjev. Za karseda uspešen potek petdnevnega praznika pa je poskrbelo okrog dvesto mladih prostovoljcev - angelov v rumenih majicah. Resnici na ljubo je težko določiti realno število obiskovalcev, saj za večino dogodkov ni bila potrebna vstopnica. »Glede na to, da je bilo letos na sporedu veliko več dogodkov in da so bili vsi tako rekoč razprodani, lahko brez pretiravanja zatrdimo, da smo bili priča po- Nocoj v Cankarjevem domu Simfonicrnuvod z glasniki Čajkovskega S Simfoničnim orkestrom Čaj-kovskega iz Moskve se bo nocoj v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma začel Zlati abonma, ki ga bodo tekom sezone izoblikovali simfonični sestavi iz Anglije, Nemčije, Rusije in Kanade. Moskovski simfonični orkester so ustanovili leta 1930 in je bil do propada Sovjetske zveze uradni radijski orkester. Leta 1993 ga je Ministrstvo za kulturo preimenovalo po ruskem skladatelju Čaj-kovskem, da bi postal ambasador njegove glasbe po svetu. V Ljubljani bo orkester vodil dirigent in umetniški vodja Vladimir Fedose-jev, ki že štirideset let sodeluje s sestavom. Na sporedu bosta deli dveh velikih skladateljev 19. stoletja, Ludwiga van Beethovna in Petra I. Čajkovskega. Beethovnova Četrta simfonija v B-duru op. 60 (1806) je znana po svoji vedri orkestraciji in uravnoteženi obliki, tako da se približuje klasicističnim modelom 18. stoletja. Schumann jo je primerjal z »vitkim grškim dekletom med dvema severnjaškima velikanoma« in se s tem nanašal na kontrast z mogočnima Tretjo in Peto simfonijo. V svojem času je bila zelo priljubljena, danes pa gre za prezrto delo. Beethovnov opus je zbujal strah in spoštovanje med njegovimi nasledniki. Tako se je tudi Peter Iljič Čajkovski s Četrto simfonijo v f-mo-lu op. 36 (1877) poklonil Beethovnovi Peti simfoniji z motivom uso- Vladimir Fedosejev cd de. Le-to pooseblja melodija: na začetku jo mogočno predstavijo trobila, v zadnjem stavku pa kot zlovešča moč prekine živahno rusko ljudsko pesem. Prve skice simfonije so nastale v skladateljevem kriznem obdobju, ko se je poročil s strastno oboževalko, da bi utišal govorice o svoji homoseksualnosti. Par se je ločil po dveh mesecih, negativna izkušnja pa je skladatelju pustila trajne psihološke posledice. Na pomoč mu je priskočila skrivnostna mecenka Nadežda von Meck, s katero je sklenil dolgotrajno prijateljstvo. To je Čajkovskega opogumilo, da si je nekoliko opomogel s potovanjem po Evropi in zaključil dve skladbi, opero Jevgenij Onjegin in Četrto simfonijo. Sara Zupančič Pogled na občinstvo, ki je prejšnji teden v Pordenonu vsakič zasedlo vse razpoložljive prostore pordenonelegge rastu obiskovalcev,« pravi Michela Zin, direktorica fundacije Pordenonelegge, ki so jo ustanovili tudi z ambicijo, da bi festival nadgradili s kulturno agencijo, ki bi bila aktivno vse leto. »Ocenjujemo, da je naš praznik obiskalo okrog 130.000 ljudi. Med njimi je, tako se nam zdi, vse manj radovednežev, in vse več ljudi, ki jih srečanja z avtorji res zanimajo.« Njeno oceno nedvomno potrjujejo dolge vrste, v katerih so ljudje stali uro ali dve, da bi si zagotovili sedež v dvorani, na trgu ali pod šotorom. »Podvojilo se je število ljudi iz drugih italijanskih dežel, ki so se odločili za naš turistični paket in večdnevno bivanje v Pordenonu: letos smo prodali 40 paketov, kar sicer ni veliko, ampak kaže na vse večjo razpoznavnost našega praznika tudi zunaj naše dežele.« Fundacija Pordenonelegge,, je profesorju Guidu Guerzoniju z univerze Bocconi naročila študijo o učinkih, ki jih tovrstni festival ima na teritorij. Dosedanje preiskave kažejo, da je mogoče tako imenovani »festivalski efekt« uokviriti med 4 in 16 evrov, to pomeni, da vsak evro, ki ga organizatorji vložijo v festival, »proizvede« od štiri do šestnajst evrov. V organizacijo 15. Pordenonelegge so vložili okrog 650.000 evrov, koliko dobička je od tega imelo mesto, bo znano čez kak mesec. Že danes pa je znano, da so »prijatelji Pordenonelegge« postali tretji največji sponzor festivala, saj so zbrali okrog 30.000 evrov. Kar 1.300 ljudi se je namreč v prejšnjih tednih odločilo, da podpre prireditev in ji nameni 20, 30 ali 50 evrov; v zameno so si zagotovili nekaj vstopnic za posamezne festivalske dogodke, predvsem pa pripomogli k njegovemu uspehu. Uspešnost nekega dogodka se danes meri tudi po njegovi odmevnosti. Krajevni in državni mediji so dogodku namenili izredno pozornost, o čemer so pričale oglasne deske na osrednjem Korzu Vittorio Emanuele, na katere so sodelavke tiskovnega urada vsak dan obešale kopico svežih člankov (med njimi so bili tudi tisti, ki jih je objavljal Primorski dnevnik). Na spletni strani www.pordenonelegge.it so med festivalom zabeležili preko 45.000 obiskov, kar 19.000 ljudi pa je s svojimi pametnimi telefoni ali tablicami snelo posebno aplikacijo Pordenonelegge. Festivalu so posebno pozornost namenili tudi uporabniki tviterja in mu posvetili preko 11.000 čivkov, medtem ko se je ključna beseda (t.i. hashtag) #pnlegge2014 uvrstila med tiste, ki so bile prejšnji teden največkrat uporabljene. Kaj še dodati? Morda željo, da bi podoben festival znali prirediti tudi v Trstu. (pd) pordenonelegge - Pisateljici Ženski pekel »Očitajo mi, da je moje pisanje polno jeze. O meni pravijo, da sem jezna. S tem se ne strinjam: jaz preprosto pišem resnične stvari. Če se je nekaj res zgodilo, moram o tem pisati. Vem, da nekateri s težavo berejo moje knjige, v Ameriki, kjer postaja literatura sinonim za razvedrilo, bi radi, da bi našla bolj tolažljiv in pomirjujoč način pisanja, a ga ne poznam. Zato se moje knjige ne prodajajo v velikih nakladah. Ampak raje umrem, kot bi na kolenih prosila gospoda Amazona, naj prodaja moje knjige.« Jamaica Kincaid je pisateljica srednjih let, ki se je pordenonskemu občinstvu predstavila s sivim platnenim klobučkom in zvrhano mero energije in ironije. Rojena na antilskem otoku Antigua, kjer je tudi odraščala, že dobrih petdeset let živi v Severni Ameriki. Pisateljica je postala skoraj slučajno: starši so jo pri šestnajstih letih poslali za varuško v ZDA, kjer je spoznala direktorja revije New Yorker, ki jo je spodbudil k pisanju. »Od vsega začetka sem se odločila, da bom pisala kot mi odgovarja in ker se je direktor strinjal in tako spodbujal mojo aroganco, to počnem še danes.« Pisateljica in novinarka Sandra Pe-trignani, ki je na festivalu Pordenone-legge predstavljala Kincaidin najnovejši italijanski prevod (Vedi adesso allora, založba Adelphi), je izpostavila zlasti izvirnost njenega stila. »Jamaica Kincaid spada med tiste pisatelje, ki znajo ustvariti poseben jezik, za katere lahko rečemo, da je pripoved pravzaprav njihov način pripovedovanja. Zanjo so značilni zelo dolgi stavki, v katerih so ločila redkost. »Ko sem bila mlada, so bili ti stavki dolgi tudi celo stran, ker nisem vedela, kam naj postavim piko,« je zaupala temnopolta pisateljica. »Dušo bi bila prodala hudiču v zameno za eno piko, a kaj, ko sem imela samo eno dušo in ne- Jamaica Kincaid poštev, saj vendar nisem bila poročena s francoskim predsednikom republike!« Jamaica Kincaid pravi, da je v središče svojega romana v resnici postavila predvsem minevanje časa in spominjanje. »Moj čas se je začel leta 1492, kar se prej dogajalo, je pozabljeno. Potomci prvih prebivalcev Amerike, ki so bili pobiti in zasužnjeni, nimamo preteklosti, ampak le sedanjost in prihodnost, ki ji bo enaka. Čeprav vas to morda moti in bega, morate vedeti, da je naša eksistenca zakoreninjena v tistem dogodku.« Katherine Pancol pd pd šteto stavkov brez zaključka.« V središču romana, s katerim se pisateljica po daljši odsotnosti vrača na literarno sceno, je »poročni pekel«, skozi katerega gre protagonistka - gospa Sweet. Tudi pisateljica se je pred kratkim ločila, a kot pravi, ni napisala avtobiografskega romana. »V vsaki knjigi je veliko avtorjevega življenja. Ko pisatelj, za katerega se ve, da je bil nezvest svoji partnerici, piše o skokih čez plot, se kritiki razpišejo o tem, kako se je znal lepo vživeti v zgodbo. Če pa jaz napišem roman, v katerem je govor tudi o ločitvi, ga postavijo na raven avtobiografi-je. Pisateljice so večkrat diskriminirane, zdi se, da so njihove knjige le posledica avtobiografije, ne pa inteligence in literarnih sposobnosti. Pravijo tudi, da sem se hotela z romanom maščevati bivšemu možu. Tega pa res nisem vzela v Druga zanimiva protagonistka letošnjega pordenonskega knjižnega praznika je bila Katherine Pancol. Francoska pisateljica in novinarka je premier-no predstavila prvi del romana Muchachas, ki je v italijanskem prevodu pravkar izšel pri založbi Bompiani. Kot je pojasnila, se je med štiriletnim pisanjem zgodba tako razvila, da je obsegala tisoč šesto strani. Od tu odločitev, da izide v treh delih. Navdih zanjo je dobila nekega vročega poletnega popoldneva v baru sredi francoske vasice blizu Lurda, ko je na lastne oči prisostvovala nasilnemu prizoru in videla moškega, ki je pred otroci pretepel nosečo ženo. Katherine Pancol je ženski sledila v kopalnico in jo nagovorila, za njima pa je prišel mož in se spravil tudi nad pisateljico. Kako je mogoče, da lahko nizek nepomemben moški terorizira dve ženski naenkrat, se še danes sprašuje v Ca-sablanci rojena pisateljica, ki živi v Franciji. Kako je mogoče, da se v določenem trenutku nekatere ženske spremenijo v avtomate, ki jih upravlja možev daljinec? Tudi v vasici, v kateri sama živi, je spoznala veliko žensk, ki so doživele nasilje, zato opozarja, da to nasilje samo v Franciji vsak drugi dan ubije žensko. S svojo knjigo je skušala predvsem odkriti mehanizme, ki se sprožijo v ženskah in moških, ki so v to nasilje vpleteni. »Na podlagi mojih ugotovitev sobivajo ženske, ki so pripravljene tolerirati nasilje, z nekim občutkom krivde, zaradi katerega mislijo, da so za nasilje same krive. Velikokrat so zrasle v problematičnih družinah, ali »le« v družinah, v katerih jih ni nihče cenil in jim posvečal pozornosti. Nasilneži pa imajo večkrat občutek, da je njihova moška vsemogočnost ogrožena in zato terorizirajo ženske in otroke.« Kot pravi Kaherine Pancol, pa njen roman Muchachas ni samo zgodba o nasilju nad ženskami, saj se žalostna zgodba Léonie prepleta z zgodbami dveh žensk, ki se v Londonu in New Yor-ku borita za uveljavitev svoje avtonomije in talenta. »Ustvarila sem partituro, v kateri se bolj trdi deli prepletajo z lahkot-nejšimi.« (pd) / ITALIJA, SVET Sreda, 24. septembra 2014 1 1 islamska država - V Damasku zatrjujejo, da so bili o napadih obveščeni ZDA z arabskimi zaveznicami začele z letalskimi napadi v Siriji Ob Washingtonu Bahrajn, Jordanija, Savdska Arabija, Katar in Združeni arabski emirati DAMASK/WASHINGTON - Po mesecu in pol letalskega obstreljevanja položajev Islamske države v Iraku, so ZDA v noči na torek izpolnile svoje napovedi in napade razširile še na ozemlje Sirije. Pri tem jim je na pomoč priskočilo pet arabskih su-nitskih držav s Savdsko Arabijo na čelu, obenem pa so Američani obstreljevali še cilje Al Kaidinih teroristov v Siriji. Napadi na položaje IS v Siriji so bili pričakovani, saj jih je v okviru okrepljene strategije boja proti IS že 10. septembra napovedal ameriški predsednik Barack Oba-ma. Kljub temu je novica o tem v torek močno odmevala, saj gre za prvo vojaško posredovanje Obame v neki arabski državi brez njene izrecne privolitve. Vlada v Bagdadu je namreč ZDA sama pozivala k napadom v Iraku. V ameriškem Pentagonu so sicer pojasnili, da so bili tarča nočnega obstreljevanja ne le cilji IS, ampak tudi z Al Kaido povezanih teroristov. V provinci Alep na severu Sirije so izvedli osem napadov na cilje skrajne skupine Horasan. Kot so pojasnili, gre za izkušene veterane Al Kaide, ki so pripravljali napade na ZDA in druge zahodne cilje. Po obveščevalnih podatkih so bili celo tik na tem, da dejansko izvedejo velik napad na Zahodu. V Siriji si je skupina vzpostavila varno zatočišče, od koder je pripravljala svoje akcije v tujini in re-krutira Zahodnjake. Napade na Horasan so Američani izvedli sami. Istočasno pa so letala mednarodne koalicije v sirskih provincah Raka in Deir Ezor izvedla 14 napadov na cilje IS. V teh napadih so poleg ZDA sodelovali Ba-hrajn, Jordanija, Savdska Arabija, Katar in Združeni arabski emirati. Po zadnjih podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice je bilo v napadih ubitih več kot 70 pripadnikov IS ter še kakih 50 teroristov Al Kaide. Poročali so sicer tudi o osmih civilnih žrtvah. Po ocenah poznavalcev je zelo pomembno, da v mednarodni koaliciji proti IS sodelujejo tudi večinsko sunitske države, še posebej Savdska Arabija. Skrajna su-nitska IS je namreč doslej velik del finančne in druge podpore dobivala prav iz bogatih sunitskih držav, ki so želele z njihovo pomočjo omejiti šiite v regiji. Tudi Obama je v torkovem nagovoru izpostavil predvsem to, da koalicija držav, ki so izvedle napade v Siriji, dokazuje, da ZDA v boju proti IS niso same. Še posebej narodi in vlade na Bližnjem vzhodu zavračajo IS ter se borijo za mir in varnost, ki si ju zaslužijo, je poudaril Obama in dodal, da so ponosni, da stojijo 'z ramo ob rami' z arabskimi državami. Sirsko zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo, da Damask podpira "vsa mednarodna prizadevanja, ki prispevajo k boju proti teroristom", pa najsi bodo ti iz vrst IS, z Al Kaido povezane Al Nusre ali katere druge skupine. A kot je obenem poudarilo, morajo biti ta prizadevanja v skladu z državno suverenostjo in mednarodnim pravom. Ministrstvo je tudi pojasnilo, da so jih ZDA več ur v naprej obvestile o napadih, in sicer tako preko iraške vlade kot preko veleposlanika pri Združenih narodih. A to ne pomeni, da so v Damasku napade odobrili. ZDA so že pred tedni ob napovedi širitve letalskih napadov na Sirijo zatrdile, da se pri teh napadih ne bodo usklajevale ali sodelovale z režimom sirskega predsednika Bašarja al Asada. Obama že dolgo vztraja, da mora Asad sestopiti z oblasti, še posebej potem ko naj bi lani proti lastnim ljudem uporabil kemično orožje. To so najostreje kritizirali v Moskvi, kjer so vztrajali, da napadi ZDA v Siriji brez odobritve Damaska predstavljajo kršitev sirske suverenosti in so v nasprotju z mednarodnim pra- Ameriški bombniki se pripravljajo na napad ansa Sirska opozicijska Nacionalna koalicija je medtem pozdravila letalske napade mednarodne koalicije. Kot so spomnili, so sami pozivali svet, da se na ta način pridruži njihovemu boju, a obenem opozarjajo, da rešitev za Sirijo ne more in ne sme biti le vojaška. "Dolgoročna rešitev je zmerna, vključujoča sirska vlada, ki preprečuje vzpon ekstremizma." IS, oborožena z ameriškim orožjem, ki ga je uspela zaseči med svojo hitro ofenzivo v Iraku, je med najmočnejšimi nasprotniki Asada, sicer pripadnika šiitske veje alavitov, obenem pa se bori proti rivalskim zmernej- šim sunitskim skupinam v Siriji, proti šiitski vladi v Iraku in tudi proti kurdskim silam na obeh straneh sirsko-iraške meje. Do ukaza za tokratne napade je prišlo, potem ko je IS v minulem tednu napadla in zavzela številne kurdske vasi na severu Sirije in se nevarno približala mestu Kobane. Na območju poleg kakih 200.000 sirskih Kurdov živi še približno toliko notranje razseljenih Sircev, ki so se zaradi krvavega konflikta v državi zatekli na to relativno mirno območje ob meji s Turčijo. Tamkajšnja ofenziva IS je v minulih dneh sprožila pravi eksodus. Od petka zvečer, ko je Turčija ob navalu beguncev odprla 30 kilometrov meje s Sirijo, je tja po navedbah Ankare pribežalo 138.000 ljudi. V ZN ocenjujejo, da bi se lahko iz Sirije v Turčijo zateklo vseh 400.000 prebivalcev omenjenega območja. Že v nedeljo je sicer Turčija zaradi velikega navala zaprla večino mejnih prehodov na območju -vključno s prehodom, ki naj bi ga uporabljali turški Kurdi, ki v Siriji sodelujejo v boju proti IS. Jasna Vrečko (STA) s papeževim privoljenjem Bivši nuncij Jozef Wesolowski aretiran v Vatikanu VATIKAN - Msgr. Jozef Wesolowski je od včeraj popoldne v hišnem priporu v Vatikanu. Novico je potrdil vodja vatikanskega tiskovnega urada p. Federico Lom-bardi. Poljski škof, ki je bil do lanskega leta nuncij v Domi-kanski republiki, je bil zaradi spolnih zlorab otrok septembra lani odstavljen s položaja in ne sme več opravljati duhovniškega poklica. Včeraj pa je bil s papeževim privoljenjem še aretiran in bo sojen po predvidenih postopkih brez oklevanja. Gre za prvi primer visokega cerkvenega dostojanstvenika, ki ga doleti takšna obravnava. italija - Predčasen odhod Vodja sindikalne zveze CISL Raffaele Bonanni bo odstopil RIM - Generalni sekretar zveznega sindikata CISL Raffaele Bonanni (na sliki) se umika. Po dobro obveščenih virih bo danes naznanil svoj odstop. Na čelu katoliško usmerjenega sindikata je od leta 2006. Trenutno kot generalni sekretar opravlja svoj tretji mandat, ki bi se moral izteči čez šest mesecev. Toda Bonanni se je odločil, da se predčasno umakne in da s tem sproži prenovo celotnega vodstva druge največje italijanske sindikalne zveze. Kaj ga je k temu koraku pripravilo, bo, kot rečeno, sam pojasnil danes. Generalni svet sindikata se bo predvidoma zbral v prvem tednu oktobra. Kaže, da bo Bonannija nasledila ženska. Favoritka je namreč njegova dosedanja desna roka Annamaria Furlan. združeni narodi - Ob prisotnosti mnogih svetovnih voditeljev Ban odprl podnebni vrh in pozval h globalni akciji NEW YORK - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon (na sliki) je včeraj odprl podnebni vrh, ob tem pa svetovne voditelje pozval, naj spričo grožnje, ki jo predstavljajo podnebne spremembe, začrtajo novo smer. "Podnebne spremembe ogrožajo težko pridobljeni mir, blagostanje in možnosti milijard ljudi za uspeh," je poudaril Ban pred Generalno skupščino ZN v New Yorku. "Svet moramo naravnati na novo smer," je pred voditelji iz 120 držav povedal Ban. "Prosim vas za vodstvo," je dodal. "Tu nismo zato, da bi govorili. Tu smo zato, da spremenimo zgodovino," je še poudaril. Ob tem je pozval k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in dejal, da mora biti svet do konca stoletja ogljično nevtralen. Vlade in zasebnike pa je pozval k naložbam v rešitve, s katerimi bi zmanjšali emisije, ter k uvedbi ogljičnih davkov. Newyorški vrh, ki se ga udeležujeta tudi slovenski predsednik Borut Pahor in italijanski premier Matteo Renzi, ne bo prinesel zavezujočega dogovora o ukrepih proti segrevanju ozračja, ampak bo služil kot mobilizacija za akcijo do konca leta 2015. Na podnebni konferenci naslednje leto v Parizu pa naj bi sklenili dogovor o zavezujočih ciljih glede to-plogrednih plinov. Svetovni voditelji so se nazadnje v tako velikem število glede podnebja zbrali pred petimi leti na Danskem, vendar takratna konferenca ni prinesla uspeha. Banu so ob odprtju vrha družbo delali nekdanji ameriški podpredsednik in borec proti podnebnim spremembam Al Gore, hollywoodski zvezdnik Leonardo DiCaprio, kitajska igralka Li Bingbing in vodja Medvladnega odbora za podnebne spremembe Rajenda Pachauri. Odbor je leta 2007 prejel Nobelovo nagrado za mir. Na govorniškem pultu so se potem zvrsti- li voditelji, med tudi predsednik ZDA, druge največje onesnaževalke na svetu, Barack Obama, in premier otoške državice Tuvalu Enele Sopoaga. Tuvaluju zaradi naraščajočega morja grozi izginotje. Na včerajšnji dogodek pa meče senco dejstvo, da se ga nista udeležila voditelja Kitajske, ki je največja onesnaževalka na svetu, in Indije, ki zaseda tretje mesto na lestvici največjih proizvajalcev ogljikovega dioksida. Kitajska je na vrh poslala namestnika premiera Zhang Gaolija, Indija pa ministra za okolje Prakasha Javadekarja. Ban, ki je vprašanje podnebja postavil v ospredje svojih dveh mandatov na čelu sekretariata svetovne organizacije, je zvečer svetu sporočil najpomembnejše dosežke celodnevnega vrha. V uspeh vrha so že izrazile dvom nekatere nevladne organizacije. Tako je britanski Oxfam izpostavil, da bo le malo vlad lahko podalo realne zaveze. Pobude, ki naj bi jih na vrhu predstavil zasebni sektor, fundacije in okoljevarstvene skupine, so "lahko v pomoč, a le redke, če sploh, so resnično prelomne", menijo v Oxfamu. (STA) Višji sodni svet obnovljen, ustavno sodišče še ne RIM - Parlament je včeraj na skupnem zasedanju že petnajstič volil dva člana ustavnega sodišča, toda tudi tokrat nobeden od kandidatov ni dosegel potrebne dvotretjinske večine. Prihodnje volitve bodo 30. t. m. Parlament pa je končno izvolil še zadnja dva svoja predstavnika v Višji sodni svet. To sta Pier Antonio Zanettin in Paola Balducci. Predsednik republike Giorgio Napolitano je po njuni izvolitvi sklical organ samouprave sodne oblasti na umestitveno zasedanje v petek, 25. t.m. Proruski separatisti umikajo topništvo z vzhoda Ukrajine MOSKVA - Premier samooklicane Ljudske republike Doneck na vzhodu Ukrajine Aleksander Zaharčenko je včeraj sporočil, da so proruski separatisti v skladu z v soboto podpisanim mirovnim načrtom umaknili topništvo na območjih na vzhodu Ukrajine, kjer je to storila tudi ukrajinska vojska. Dogovor, ki so ga dosegli predstavniki Rusije, Ukrajine, proruskih separatistov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), med drugim predvideva razširitev sporazuma o prekinitvi ognja, vzpostavitev demilitariziranega območja ter umik težkega orožja za najmanj 15 kilometrov od fronte. Določa tudi umik "vseh plačancev" in takojšnji konec sovražnosti. Zatem naj bi nadzor nad premirjem prevzeli opazovalci Ovse-ja. Karzaj v poslovilnem govoru ponovno kritiziral ZDA KABUL - Odhajajoči afganistanski predsednik Hamid Karzaj je včeraj v poslovilnem govoru dejal, da je Američanom spodletelo, da bi v Afganistanu, kjer so ZDA leta 2001 začele vojaško posredovanje, prinesli mir in varnost. Dodal je še, da so ZDA med 13-letno vojaško operacijo destabili-zirale njegovo državo. "Afganistanci so žrtve tuje vojne na lastnem ozemlju," je v televizijskem nagovoru dejal Kar-zaj. "ZDA si niso nikoli prizadevale za mir in stabilnost v Afganistanu. Raje so zasledovale lastne interese in cilje," je še bil kritičen afganistanski predsednik, ki ga bo v ponedeljek nasledil zmagovalec drugega kroga predsedniških volitev Ašraf Gani. ZLATO (999,99 %%) za kg 30.530,51 +160,00 SOD NAFTE (159 litrov) 96,75 $ -0,23 EVRO 1,2892 $ +0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. septembra 2014 valute evro (povprečni tečaj) 23. 9. 22. 9. ameriški dolar 1,2892 1,2845 japonski jen 139,87 140,09 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,51 7 27,543 danska krona 7,4483 7,4437 britanski funt 0,78600 0,78660 madžarski forint 310,90 31,,95 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1754 4,1816 romunski lev 4,4018 4,4043 švedska krona 9,1725 9,1715 švicarski frank 1,2069 1,2069 norveška krona 8,1595 8,1475 hrvaška kuna 7,6250 7,6243 ruski rubel 49,7345 49,5265 turška lira 2,8791 2,8774 avstralski dolar 1,4481 1,4481 braziljski real 3,0934 3,0699 kanadski dolar 1,4185 1,4135 kitajski juan 7,9140 7,8880 mehiški peso 1 7,0722 17,0100 južnoafriški rand 14,3063 14,2833 1 2 Sreda, 24. septembra 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Sindikat slovenske šole gostil poslanko Tamaro Blažina Enotno strategijo za šolstvo potrebujemo v dveh mesecih Reforma šolstva, ki jo snuje rimska vlada, je za slovenske šole v Italiji priložnost, ki je ne gre zamuditi. V njenem okviru bi namreč lahko rešili marsikatero odprto vprašanje, za uspeh pa so potrebni stvarni in predvsem enotni predlogi, ki morajo znotraj slovenske narodne skupnosti uživati čim širšo podporo. »Časa ni veliko, na voljo imamo dva meseca; zasnovati moramo skupno strategijo za razvoj našega šolstva, razprava pa se mora začeti znotraj šolskih organov,« je poudaril Joško Prinčič, tajnik Sindikata slovenske šole (SSŠ), ki se je v ponedeljek skupaj z ostalimi člani odbora sestal s poslanko Tamaro Blažina. Izhodišče srečanja so bili vozel goriškega urada za slovenske šole, problem pomanjkanja ravnateljev, upravnih vodij in nadzornikov za šole s slovenskim učnim jezikom ter status SSŠ, beseda pa je tekla tudi o vrsti drugih vprašanj ter o reformi šolstva, v zvezi s katero je Renzijeva vlada ravnokar začela zbirati mnenja, predloge in nasvete. »Italijanski šolski sistem je v prelomni fazi. Zato je pomembno, da se Slovenci vključimo v postopek priprave reforme s svojimi predlogi, ki pa morajo temeljiti na čim širši podpori znotraj manjšine,« je povedala Blažinova, po kateri lahko slovenska narodna skupnost vzporedno dela tudi na celovitem zakonu za reformo slovenskega šolstva. Poslanka je spomnila, da sta bila v prejšnji zakonodajni dobi že vložena dva zakonska osnutka (prvega je vložila ravno Bla-žinova, drugega pa SSk preko senatorjev SVP in UV), ki pa sta obtičala na dnevnem redu pristojne komisije. Svoj zakonski osnutek, ki je nastal na podlagi pogovorov z ravnatelji in šolsko komisijo, je Blažinova ponovno vložila v tej mandatni dobi, dokončno besedilo pa ni še pripravljeno in ga je po njenih besedah še mogoče dopolniti. Med pozitivne rezultate, ki so jih slovenske šole dosegle v minulih letih, Blaži-nova uvršča »potrditev ločenih organikov in sprejetje nekaterih amandmajev k dekretu št. 104/2013«, vprašanje goriške izpostave S srečanja o slovenskih šolah slovenskega šolskega urada, ki po novem deluje le enkrat tedensko, pa ostaja »zamrznjeno«. Problem je nastal zaradi dvomov deželne šolske oblasti glede skladnosti zakona št. 932/1973 z zaščitnim zakonom št. 38/2001. Prvi je tržaškemu in goriškemu uradu za slovenske šole dodeljeval 9 uslužbencev, na podlagi drugega pa so lani na slovenskem oddelku šolskega urada stalno zaposlili 7 ljudi. Po mnenju nekaterih zakon št. 932 posledično ni več v veljavi, medtem ko SSŠ in Blažinova menita, da ni tako. »Zadevo ima v rokah državna advokatura. Skušala bom urgirati, možno pa je, da bomo na odgovor morali še čakati. Ministrici za šolstvo smo vsekakor povedali, da ne nameravamo pristati na zmanjšanje števila uslužbencev slovenskega urada in da bomo v primeru negativnega odgovora izvedli močan politični pritisk: gre namreč za kršitev manjšinskih pravic,« je dejala Blažinova. Da je kadrovsko krčenje slovenskega šolskega urada FJK in njegove goriške izpostave ne- bumbaca sprejemljivo, je poudarila tudi članica odbora SSŠ Sonja Klanjšček, sicer ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob in dvojezične šole v Špetru. Po njenih besedah »si v tej fazi razvoja šolstva ne moremo privoščiti izgube kompetentnega osebja, na katerega smo lahko računali doslej in ki ga še vedno potrebujemo.« Med razpravo so udeleženci ugotavljali, da je bilo v preteklosti glede tega vprašanja marsikaj nedorečenega -sprva tudi samim predstavnikom manjšine ni bilo jasno, da je na podlagi zaščitnega zakona št. 38 ob stalno zaposlenih uslužbencih slovenskega oddelka šolskega urada mogoče ohraniti tudi osebje, ki je bilo v Trstu in Gorici zaposleno na podlagi zakona iz leta 1973 -, kar je član vodstva sindikata Peter Černic označil kot »jasen dokaz, da slovensko šolstvo v Italiji potrebuje večjo administrativno avtonomijo in možnost neposrednih stikov z Rimom, brez katerih ne more biti kos vsem nalogam, ki bi jih moralo opravljati.« V tem okviru sta tako Čer- nic kot Prinčič izpostavila problem SSŠ, ki ni polnopravno priznan in si v teh pogojih ne more privoščiti zaposlitve osebe, ki bi se poklicno posvečala problematiki slovenskega šolstva. Glede regenc, do katerih je prišlo zaradi pomanjkanja ravnateljev, je Blažinova pojasnila, da je na podlagi dekreta št. 104/2013 predviden razpis natečaja, ki bo namenjen tudi ravnateljem slovenskih šol. »Predhodne selekcije ne bo, poskrbeti pa moramo, da se bodo mlajše generacije naših šolnikov na natečaj prijavile,« je povedala Blažinova. Vodstvo SSŠ je dalje izpostavilo problem pomanjkanja tajnikov, potrebo po imenovanju nadzornikov ter vprašanje različnih zaposlitvenih možnosti, ki jih šolnikom ponuja pridobitev habilitacije v deželi FJK oz. v Sloveniji. Govor je bil tudi o učinkih, ki bi jih napovedana ponovna vključitev zemljepisa v predmetnik višješolskih tehničnih zavodov imela na slovenskih šolah, ki imajo več ur pouka - in literarnih predmetov - kot italijanske. »Kje bomo rezali, pri urah matematike?« je bila kritična Mirela Gergolet. Rešitev nekaterih izmed navedenih vprašanj se po mnenju Blažinove ponuja že v okviru italijanske šolske reforme, čas za predstavitev predlogov pa je omejen. Joško Prinčič je izrazil prepričanje, da je zato treba do novembra izdelati »skupen strateški načrt« za slovenske šole in ga predstaviti vladi. »Glavne zahteve morajo evidentirati profesorski in učiteljski zbori skupaj z ravnatelji, njihovi predlogi pa bodo nato nadgrajeni med razpravo v deželni šolski komisiji -k omizju bo vabljen tudi naš sindikat - in na politični ravni. Sestaviti je treba enoten dokument,« je poudaril Prinčič. Izpostavljena je bila potreba po koordiniranju s slovenskim ministrstvom za izobraževanje, ki lahko zahteve slovenske šole zagovarja na medvladnih omizjih, ter po vključitvi v postopek manjšinskega omizja v Rimu, paritetnega odbora in dežele, s podporo katerih bi bila možnost uspeha prav gotovo večja. (Ale) Otroški občinski svet Ronška občina bo dobila otroški občinski svet. Danes bo občinski odbor odobril projekt, v okviru katerega bodo otroci spoznavali delovanje občinskih služb in uprave. V prejšnjih tednih so pripravili logotip pobude, uporabili so risbo, ki sta jo narisali učenki nižje srednje šole Leonardo da Vinci Luna Cepak in Nicole Ferfoglia, zmagovalki natečaja, ki so se ga udeležili otroci ronške in doberdobske večstopenjske šole. Otroški občinski svet bo imel svojega župana in odbornike, ki jih bodo izvolili sami otroci. Celotnemu projektu sledi občinska odbornica Elena Cettul. Nemščina in kata V mladinskem središču v Tržiču se začenja nova sezona. Letošnjo novost predstavljata tečaj nemščine in borilne veščine kata, po že ustaljenih tirnicah pa bodo potekali tečaji hip hopa, fotografije, angleščine, računalništva in risanja stripov. Vpisnina znaša glede na tečaj od 25 do 80 evrov. Več informacij je na voljo na telefonski številki 0481-494656 in na naslovu elektronske pošte informagiova-ni@monfalconeonline.it. Poloniato predstavlja knjigo V Knjigarni Ubik na Korzu Verdi v Gorici bo danes ob 18. uri Alfredo Poloniato predstavil svojo knjigo »L'affi-damento delle "palle al piede"«. S pisateljem se bo pogovarjal Pierpaolo Poldrugo. Pepelka v Novi Gorici V Kulturnem domu v Novi Gorici bo danes ob 17. in 18. uri baletna pravljica Pepelka. Vstopnice bodo na voljo eno uro pred dogodkom. S kolesom bo Brdih V palači Locatelli v Krminu bo danes ob 17. uri odprtje razstave ob zaključku projekta »A BiCi Slow Collio«. Predstavili bodo novo karto s kolesarskimi stezami po Brdih, sledili bosta okrogla miza in družabnost. Razstava bo na ogled še jutri med 16. in 19. uro, v petek med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro, v soboto, 28. septembra, pa med 10. in 12. uro. gorica Šotorišče je zapustilo še 15 prebežnikov Šotorišče v Ulici Brass v Gorici je zapustilo še nekaj prosilcev za azil, ki so še do pred kratkim živeli v zasilnih zatočiščih na soškem bregu. »V centru Nazareno, kjer smo gostili 73 ljudi, se je sprostilo nekaj mest. Del priseljencev so sprejeli v centru Cara, namesto njih pa bomo v Stražce čez nekaj ur odpeljali skupino Afganistancev; premestili jih bomo okrog 15,« je včeraj povedal Paolo Zuttion, direktor goriške Karitas, ki skupaj s pokrajino, prostovoljci in samimi prebežniki »upravlja« začasni tabor v bližini Kulturnega doma. Športno igrišče bodo torej zasedali trije šotori manj, v šotorišču pa bo kljub temu ostalo okrog 60 prosilcev za azil. »Dvomim, da se bo do konca tedna že našla alternativna rešitev za vse pre-bežnike. Delamo na tem, da bi jih okrog 25 preselili v Krmin, govori se tudi o selitvi v Lignano, konkretnega pa nič. Med drugim se je na sedežu Karitas v teh dneh zglasilo nekaj drugih priseljencev: priliv je manjši, vendar se ni prekinil,« je povedal Zuttion. gorica - Včeraj so stopile v veljavo prve prometne omejitve za praznik Okusi na meji Mesto že zasedajo prve stojnice Namestili jih bodo 349 - Mestni redarji pozivajo stanovalce, naj v prihodnjih dneh ne uporabljajo avtomobila Gorico so včeraj že zasedle prve stojnice v pričakovanju na štiridnevni poulični praznik Okusi na meji, ki se bo začel jutri in se zaključil v nedeljo, 28. septembra. V dopoldanskih urah so stopile v veljavo omejitve parkiranja v številnih ulicah mestnega središča, nekatere izmed njih so že popolnoma zaprli prometu, tako da je bilo že včeraj premikanje skozi mesto zelo težavno. Velik šotor so postavili na trgu pred županstvom, kjer bo zaživela latinska vas. Med nameščanjem stojnic se bodo stanovalci lahko peljali z avtomobilom do svojih domov, med štiridnevnim praznikom pa jim mestni redarji svetujejo, naj ne uporabljajo avtomobila razen v izjemnih primerih. V primeru nujne potrebe lahko stanovalci kličejo na poveljstvo mestnih redarjev (tel. 0481-383206). »Priprave na praznik potekajo, kot je bilo načrtovano. Vem, da so se nekateri domačini že pritoževali zaradi zaprtja cest. Prosim jih, naj malce potrpijo. Okusi na meji so v zadnjih letih postali eden izmed najbolj priljubljenih praznikov v ce- Člani prosvetnega društva Štandrež postavljajo svojo stojnico na križišču med ulicama Crispi in Roma marega li severovzhodni Italiji, to se pozna tudi na številu prošenj za sodelovanje, ki smo jih prejeli in ki jih je iz leta v leto več,« pravi goriški župan Ettore Romoli in ugotavlja, da tovrstne prireditve pač prinašajo nekaj nevšečnosti. Tako je po njegovih besedah tudi v Vidmu za Friuli Doc in v Por-denonu za Pordenone legge. Danes bodo zaprli prometu Trg Bat-tisti, kjer bo zrasla avstrijsko-nemška vas. Prepoved prometa bodo uvedli še na Travniku, Trgu Sv. Antona, Trgu Cavour, ulicah Marconi, Crispi, De Gasperi, Roma, Oberdan, Petrarca, Rismondo, Boccaccio, na Korzu Verdi in na delu Korza Italia. Parkirišča za prizadete osebe bodo na voljo na Korzu Verdi med križiščema z ulicama Mameli in Oberdan, na oširku XXVII marzo, na Korzu Italia ob križišču z Ulico XXIV maggio, v Ulici Lantie-ri nasproti lokala Bierkeller in v Ulici Ca-dorna nasproti nekdanjega mestnega kopališča. Poživili bodo Raštel Med Okusi na meji bodo poživili tudi Raštel; v vsaj desetih praznih trgovinah bodo ponujali tipične slovenske in goriške jedi. V nekdanji trgovini Krainer bo vrhunska vina točila tudi izvedenka Adua Villa, ki je sicer znan televizijski obraz. Ponovno bodo odprli lokal »La bottega del maiale«, kjer bodo hrano pekli pod žerjavico. Obiskovalcem bodo na voljo tudi dobrote, ki jih bodo pripravljali kuharji iz gostiln Oddih, Belvedur in Karamančič; v Ulici Monache bo dobila svoje mesto kmetija Pintar, na Trgu Cavour pa gostilna Balkovec. V začetku Raštela - nedaleč od Trga Cavour - bo mogoče okusiti meso iz kmetije Drejče iz Jamelj. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 24. septembra 2014 13 nova gorica - Jutri v SNG premiera koprodukcije štirih gledališč Nora Gregor, skriti kontinent spomina Nora Gregor leta 1932 »Ko so mi ponudili to vlogo, se nisem zavedala, v kakšen svet vstopam. Nore Gregor sploh nisem poznala. Ko sem pa začela gledati njene fotografije, filme, brati njena pisma, se mi je za podobo igralke razkrila zanimiva ženska, ki je imela resnično turbulentno življenje,« pravi Helena Peršuh, igralka naslovne vloge v gledališki predstavi »Nora Gregor, skriti kontinent spomina«. Mednarodna krstna uprizoritev koprodukcije štirih gledališč treh sosedskih narodov -SNG Nova Gorica, Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana, deželnega stalnega gledališča Il Rossetti iz Trsta in Schauspielhaus iz Gradca - bo jutri, 25. septembra, ob 20. uri na velikem odru novogoriškega Slovenskega narodnega gledališča. Igrati nekoga, ki je res živel, in skozi interpretacijo vloge ponazoriti duha tedanjega časa, ni lahka naloga, poudarja gledališki del ekipe, ki sodeluje pri najnovejši stvaritvi Nede Bric Rusjan, nagrajeni avtorici trilogije predstav o bra- tih Rusjan, Simonu Gregorčiču in alek-sandrinkah. Režiserka in avtorica besedila je tudi tokrat gledališče prepletla s filmom. Medtem ko so osebe v odrskem delu uprizoritve resnične, so v filmskem delu v celoti izmišljene, obe zgodbi pa temeljita na resničnih dejstvih. Na odru igrajo slovenski igralci (Helena Peršuh, Dario Varga, Robert Prebil, Marjuta Slamič, Gorazd Jakomini, Ivan Godnič) v filmu, ki je del predstave, pa poleg Petra Harla in Lučke Počkaj še italijanski in avstrijski (Alessandro Mizzi, Gerhard Balluch, Franz Solar, Silvana Rabitsch) tako da je v predstavi slišati tri jezike. Za razumevanje vseh treh bodo gledalcem na voljo podnapisi. Predstava govori o nekoč slavni, danes pa pozabljeni igralki Nori Gregor, rojeni leta 1901 v Gorici, v družini avstrijskega rodu. Njena izjemna kariera se je končala z anschlussom, pripojitvijo Avstrije nacistični Nemčiji; bila je namreč žena enega najvplivnejših avstrijskih ari-stokratov in politikov Ernsta von Star-hemberga, ki ga je Hitler izgnal. »Gre za zgodbo slave, blišča, ki se zaradi zgodovinskih okoliščin v trenutku sesuje in junakinja izgubi popolnoma vse. Zgodba iz filma pa govori o človeku, zamejcu, na katerega še po tolikih letih vplivajo dejstva prve in druge svetovne vloge,« pojasnjuje Neda Bric Rusjan. Ker je zgodba Nore Gregor tudi posledica skupne zgodovine treh sosednjih narodov in govori o posledicah obeh svetovnih vojn, ki jih čutimo še danes, se je avtorica odločila za sodelovanje z dvema partnerskima gledališčema iz Avstrije in Italije. Predstava bo imela 2. oktobra še premiero v Ljubljani, marca prihodnje le- to v Trstu, maja pa še v Gradcu. »Zelo smo veseli povabila k sodelovanju. Gre za osebnost, ki daje priložnost za povezovanje kultur tega prostora,« poudarja Miloš Budin, predsednik upravnega sveta tržaškega gledališča Il Rossetti. Predstavo bo spremljala potujoča razstava Nora, du bist ein Engel! Jutri bo odprta uro pred začetkom premiere, ki tudi odpira novo gledališko sezono no-vogoriškega SNG. »Razstava bo multi-medijska. Uporabili smo namreč tudi ekrane, na katerih bomo odvrteli šest čisto kratkih filmskih izsekov, v katerih se Nora pojavlja ob pomembnih osebnostih tistega časa,« pojasnjuje avtor razstave, dolgoletni raziskovalec igralkinega življenja in strokovni sodelavec pri predstavi, Goričan Igor Devetak, ki med pomembnimi osebnostmi, ki so zaznamovale igralkino kariero, izpostavlja režiserja Jeana Renoirja in Carla Theodorja Dreyerja. Na razstavi bo moč videti tudi doslej še neznane oziroma neobjavljene fotografije Nore Gregor iz njenega zasebnega življenja. »Tu je sklop fotografij, ki prihaja iz njene zapuščine, ki je danes v lasti knežje družine Starhem- berg. Gre za fotografije, ki zadevajo njeno južnoameriško izgnanstvo, serijo fotografij, na katerih vrtnari in serijo fotografij s snemanja zadnjega filma Le Moulin des Andes iz leta 1943. Odigrala ga je v izgnanstvu, v njem ima vlogo zafrustrirane matere izgnanke, ki ji je bila pisana na kožo,« pristavlja Devetak. Razstavo pripravljajo Kinoatelje Gorica, Zavod Kinoatelje Šmihel, SNG Nova Gorica in Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici. V SNG Nova Gorica bo na ogled od 25. septembra do 2. oktobra in od 8. do 25. oktobra. (km) Na odru Helena Persuh (Nora Gregor) in Robert Prebil (Max Reinhardt) david verlic v sodelovanju s FondazionE Cassa di Risparmio di Gorizia Consorzio Culturale del Monfalconese r s ■B 2 MUSEI PROVINCIALI DI GORIZIA s pokroviteljstvom Avtonomne dežele Furlanija Julijska krajina Pokrajine Gorica Obcine Gorica nnn CASSA DI RISPARMIO delFRIULI VENEZIAGIULIA FOTOGRAFI V GORICI PRED PRVO SVETOVNO VOJNO OLTRE LO SGUARDO FOTOGRAFI A GORIZIA PRIMA DELLA GRANDE GUERRA O 25. september 2014 — 8. februar 2015 Razstavni prostor fundacije Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia ulica Carducci 2 — Gorica Urnik: pet 16.00 - 19.00 Vstop prost sob - ned - prazniki 10.00 - 19.00 Ostale dni po predhodni rezervaciji za skupine vsaj 10 ljudi in za šole. Rezervacije: Cooperativa Musaeus info@musaeus.it t. 348/2560991 www.mostre-fondazionecarigo.it mostre@fondazionecarigo.it t. 0481 53 71 11 1 4 Sreda, 24. septembra 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Predstavili knjigo Giuseppeja Venice Spomini partizanskega bolničarja, ki je zdravil tudi nemške ranjence Mestna sekcija ANPI-VZPI je v ponedeljek zvečer pripravila v Tumovi dvorani KB centra na Verdijevem korzu predstavitev dvojezične knjige spominov, ki jih je v italijanščini napisal Giuseppe Venica, v slovenščino pa prevedel Aldo Rupel. Giuseppe Venica se je rodil v Do-lenjah v gostilni ob mostu, ki prečka reko Idrijo. Kot otrok je doživel tragedijo, ko sta italijanska vojaka po zaključku prve svetovne vojne med ropom zaklala oba njegova starša. Kot mladenič je bil vpoklican v kraljevo vojsko in se usposobil za kvalificiranega bolničarja. Na začetku druge svetovne vojne je služboval v Afriki, po padcu fašizma in propadu italijanske države je prišel v Gorico, kjer so ga zaposlili v nemški bolnišnici v Malem semenišču. Poročil se je v Vrtojbi, zavestna lastna izbira in vojna dogajanja so ga napotila, da se je vključil v strukture Goriškega vojnega področja v sklopu Osvobodilne fronte. Kot neoborože-ni sanitejec se je več kot pol leta premikal med Renčami, Škrbino, Komnom in Repentabrom; zdravil je ranjence, učil mlajše bolničarke, se skrival v hišnih bunkerjih, sodeloval v spopadih, med katerimi je bil najodmevnejši tisti pri Lipi, ko je po zmagi udarnega bataljona 31. divizije zdravil tudi ranjene nemške vojake... Petindvajset poslušalcev je najprej pozdravil predsednik mestne sekcije Mirko Primožič, za njim pa Dario Matiussi, ravnatelj raziskovalnega centra Leopoldo Gasparini v Gradišču, ki ga bodo morali ukiniti ni odveč, da to ponovimo - če ne bodo več pritekali deželni prispevki za njegovo izdajateljsko dejavnost. O nastanku knjige in o liku njenega pisca je govoril prevajalec in urednik Al- nova gorica - Županski kandidati Med kampanjo so stopili skupaj Podpis sporazuma Osem od devetih kandidatov za župana novogoriške mestne je včeraj podpisalo sporazum za razvoj Univerze v Novi Gorici (UNG). S tem so se zavezali, da bodo novemu županu ali županji pomagali doseči, da se omenjena univerza ne odseli iz občine, temveč da ostane v Novi Gorici. Kot je znano, je upravni odbor UNG aprila letos izmed ponujenih lokacij kot najboljšo za izgradnjo kampusa izbral Vipavo. Tam pa, kot kaže, zaradi neustreznega zemljišča takšna gradnja ne bo mogoča. Podpisniki sporazuma Gregor Veličkov, Egon Dolenc, Miran Müllner, Darinka Kozinc, Matej Arčon, Damjana Pavlica, Andrej Miška in Luka Manojlovič, so se zavezali, da bodo v primeru izvolitve za župana ohranitev UNG znotraj občine in zagotovitev njenega nadaljnjega razvoja postavili kot eno izmed temeljnih prednosti svojega mandata. Po izvolitvi pa, da bo novi župan nadaljeval pogovore z UNG, pri čemer bo zagotovil oživitev projekta univerzitetnega kampusa UNG ob potoku Koren, izdelanega na podlagi načrtov, ki jih je pripravila UNG. Po sklenitvi dogovora z UNG pa, da bo skupaj z občinsko upravo začel z vsemi foto km. aktivnostmi, potrebnimi za to, da bo univerza lahko nadaljevala s projektom izgradnje kapusa na omenjeni lokaciji, ter da bo poskrbel tudi za začetek postopkov za preselitve sedanjega nogometnega igrišča ob Korenu na drugo lokacijo. Tisti, ki ne bodo izvoljeni, pa se zavezujejo, da bodo županu pri reševanju te problematike stali ob strani v tudi kot mestni svetniki. Na novogoriški univerzi izjav v času volitev ne dajejo, po besedah kandidatov pa naj bi bil rektor Danilo Zavrtanik seznanjen z vsebino sporazuma. Podobna zaveza je bila sicer že sprejeta na mestnem svetu, in sicer v času mandata župana Mirka Brulca med letoma 2006 in 2010. Da bi v času volilne kampanje kandidati stopili skupaj in se takole enotno zavzeli oziroma obvezali za iskanje rešitve za določen problem v občini, se doslej še ni zgodilo. Vseh devet kandidatov se znotraj svojih volilnih programov sicer zavzema za ohranitev UNG znotraj občine, zato gre včerajšnji podpis v prvi vrsti razumeti kot simbolično zavezo oziroma bolj za potrditev, da so tudi po volitvah ne glede na izid, nekatere stranke in liste pripravljene sodelovati - vsaj kar se tiče te teme.(km) bumbaca do Rupel, nekaj odlomkov sta prebrali Annamaria D'Auria in Maria Teresa Micovinovich. Naslednja predstavitev bo v torek, 30. septembra, ob 17.30 na sedežu Foruma v Ascolijevi ulici, ko bodo hkrati predstavili tudi dnevnik furlanske bolničarke Anne Moro Forna-sir, ki se je prav tako vključila, tudi kot obveščevalka, v organizirane dejavnosti Osvobodilne fronte. gorica - SLORI predstavlja monografijo Ali naši maturantje opuščajo slovenščino? V okviru pobud, ki jih Slovenski raziskovalni inštitut - SLORI prireja ob praznovanju 40-letnice ustanovitve (1974-2014), bo v petek, 26. septembra, ob 17. uri, v prenovljenih prostorih Trgovskega doma v Gorici javna predstavitev nove knjižne produkcije inštituta, znanstvene monografije »Jeziki in identitete v precepu: Mišljenje, govor in predstave o identiteti pri treh generacijah maturantov šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji«. Avtorici monografije sta Susanna Pertot, doktorica psihologije in psihoterapevka, ter Marianna Kosic, socialna psihologinja in doktorica obmejnih politik. Knjiga dopolnjuje poslanstvo inštituta, ki s svojimi raziskovalnimi projekti že več desetletij v etnično mešanem obmejnem prostoru razpira specifiko družbenih fenomenov, ki ta prostor opredeljujejo. O vztrajnosti prizadevanj na tem področju pričajo številne študije, publikacije in javne razprave, ki jih je SLO-RI opravil, izdal oziroma priredil v času 40-letnega delovanja. Monografijo sestavljajo tri poglavja, ki prinašajo ugotovitve treh pred nedavnim opravljenih raziskav med maturanti srednjih šol druge stopnje s slovenskim učnim jezikom v Italiji. V uvodnem prispevku Susanna Pertot predstavlja izsledke raziskave, ki jo je izvedla v šolskem letu 2011/12, ter jih primerja z rezultati sorodnih študij iz šolskih let 1992/93 in 2004/05. Avtorica ugotavlja, ali v dvajsetletnem razponu maturanti postopno opuščajo slovenščino v primerjavi z italijanščino tako na družbeni ravni kakor tudi na ravni go- Platnica monografije vorčevega intrapsihičnega življenja. V drugem in tretjem poglavju se avtorici posvetita raziskovanju sorodnega vzorca, ki mu prav tako namenita sledenje v časovnem razmiku, a se tokrat osre-dinita na raziskovanje kompleksnega vprašanja identifikacije in pripadnosti skupini in okolju ter identitetam. Po pozdravnem nagovoru ravnatelja inštituta Devana Jagodica bosta avtorici temeljito predstavili vsebino knjige. Pri predstavitvi bosta sodelovali še Lucija Čok, jezikoslovka in redna profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, ter Marija Jurič Pahor, sociologinja in znanstvena svetnica na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Sledila bosta razprava in zaključki. solkan - Na avstroogrskem pokopališču Trijezični poklon S svečanostjo so se spomnili padlih vojakov na Soški fronti Svečanost na avstroogrskem pokopališču v Solkanu foto vip Nizki oblaki so minulo soboto prekrivali Goriško in vse je kazalo, da se bo vsak čas usulo. Na srečo se je dež usmilil organizatorjev občutene svečanosti na avstroogrskem pokopališču v Solkanu, ki je na počivališče padlih priklicala lepo število ljudi. Na željo Evropske akademije Furlanije-Julijske krajine, Evropske akademije z Dunaja in avstrijskega Črnega križa je Društvo soška fronta v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica pripravilo kulturni dogodek s polaganjem vencev, s priložnostnimi nagovori, z nastopom mešanega pevskega zbora Sv. Anton iz Kobarida in s častno stražo društvene po-nazoritvene skupine. V solkanskem primeru gre za dobro ohranjeno in urejeno vojaško pokopališče, ki ga krasi visok štirioglati in nekoliko stožičasti steber s tablo, ki nosi napis »Ich hatt einen kameraden« (Imel sem kamerada). Spodaj pa sta letnici 1915-1916. Žal pa je pokopališče slabo obiskano, ker se nahaja na nesrečnem kraju, saj je do njega moč priti le s prekoračitvijo že- lezniških tirov, kar pa je strogo prepovedano. Obisk je možen le v organizirani obliki. Nahaja pa se na širši jasi pod civilnim pokopališčem, nekako sredi poti med cestnim in železniškim mostom. Po trijezičnem pozdravu predsednika Društva soška fronta Tadeja Muniha je gostom izrekel dobrodošlico podžupan mestne občine Nova Gorica Mitja Trtnik. O grozotah Soške fronte, ki je imela krvav epilog konec poletja 1917 na Škabrijelu, je spregovoril mag. Vasja Klavora, bivši poslanec v slovenskem državnem zboru in odličen poznavalec prve svetovne vojne. S pomočjo prevajalke so bili vsi nagovori trijezični. S trijezičnim nastopom se je predstavil tudi mešani zbor iz Kobarida, ki je zapel slovensko ponarodelo »Oblaki so rudeči«, pesem italijanskih alpincev »Monte Canino« in nemško »Ich hatt einen kameraden«. Po minuti molka in polaganju vencev je svoje dodal tudi vlak, ki je ravno pridrdral mimo in je s piskom pozdravil navzoče ter se poklonim padlim. (vip) tržič - Zdravstvo Poziv proti krčenju storitev Predsednica dežele Debora Serracchiani in deželna odborni-ca Maria Sandra Telesca sta v ponedeljek pod večer predstavili osnutek deželne zdravstvene reforme v občinski knjižnici v Tržiču; srečanje z njima je vodil predsednik pokrajinske skupščine Demokratske stranke Riccardo Cat-tarini, udeležili pa so se ga številni domačini, ki jih še zlasti skrbi usoda tržiške bolnišnice San Polo. Predstavniki tržiških rajonov so ob zaključku večera izročili predsednici dežele peticijo, s katero jo pozivajo, naj ne krči finančne dotacije za tržiško bolnišnico. »Potem ko so ukinili nočno dežurstvo v oddelku za medicino, bosta v kratkem na vrsti še patološka anatomija in laboratorij, ki se selita na Katina-ro,« so poudarili predstavniki rajonov in opozorili, da deluje laboratorij tržiške bolnišnice zelo dobro in da so stroški za posamezno analizo zelo nizki. »Zaskrbljeni smo, ker je je treba nekatere analize opraviti v zelo kratkem času; na primer, ko gre za infarkt. Zaradi tega ne verjamemo, da je selitev laboratorija na Katinaro pametna rešitev. Še zlasti ne, ker odgovarja tržiška bolnišnica na potrebe zelo obsežnega območja goriške pokrajine,« poudarjajo predstavniki rajonov, ki pozivajo tudi županjo Silvio Altran in krajevne politične predstavnike, naj si prizadevajo, da bosta patološka anatomija in laboratorij ostala v tržiški bolnišnici San Polo. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 24. septembra 2014 15 dK Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 24. (predpremiera), 25. (premiera) in 26. septembra, ter 9., 11., 22. in 24. oktobra ob 20. uri »Nora Gregor - skriti kontinent spomina / il continente nas-costo della memoria / ein verborgener Kontinent der Erinnerung« (Neda R. Brie); informacije in predprodaja vstopnic na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino Razstave v petek, 26. septembra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Viaggio ne-gli sguardi. Retrospettiva di Lorenzo Furlani«. Na odprtju bosta prisotni Sabina Furlani in Eliana Mogorovich, ki sta razstavo uredili; na ogled bo do 14. oktobra od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30; vstop prost. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstava slikarjev Dana Ličena in Aleksandra Pece; do 29. septembra od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 16.00-18.00, ter med prireditvami. FOTOKLUB SKUPINA75 vabi na odprtje 16. Fotosrečanja v goriškem Kulturnem domu v soboto, 4. oktobra, ob 18.30. Predstavijo se fotografi Maša Kores, Remo Cavedale, Walter Criscuoli, Arne Hodalič, Daniele In-drigo in Jure Kravanja ter Foto Club Adria. Glasbeni utrinek gojencev Glasbene matice. Sledi prijetno druženje med fotografi. Razstava bo odprta ob delavnikih od 10.00-13.00 in od 16.00-18.00 do 18. oktobra. ~M Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.45 -21.45 »Tartarughe Ninja«. Dvorana 2: 17.00 »L'ape Maia - Il Film«; 18.30 - 21.00 »Le due vie del destino - The Railway Man«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Ji-mi: All is by my side«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -21.45 »Tartarughe Ninja«. Dvorana 2: 18.00 - 20.20 - 22.15 »Sex Tape - Finiti in rete«. Dvorana 3: 16.45 »LApe Maia - Il film«; 18.10 - 20.00 - 22.10 »The Giver - Il mondo di Jonas«. Dvorana 4: 17.30 »Le due vie del destino - The Railway Man«; 19.50 »Colpa delle stelle«; 22.15 »Necropolis - La citta dei morti«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.15 »La preda perfetta«. V KMEČKEM MUZEJU V FARI bo v petek, 26. septembra, ob 17.30 odprtje razstave slikarskih del in inštalacij Li-via Carusa z naslovom »Sembianze generative irreversibili«. Avtorja in njegovo delo bo predstavila Elisa Plesnicar; na ogled bo do 4. oktobra od ponedeljka do petka 9.00-13.00 ob sobotah in nedeljah 11.00- 13.00, 17.00-19.00; vstop prost. RAZSTAVA »OLTRE LO SGUARDO« na temo fotografij goriških fotografov pred prvo svetovno vojno bo v razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Car-ducci) v Gorici na ogled od 25. septembra do 8. februarja 2015 ob petkih 16.00-19-00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00. Odprtje bo danes, 24. septembra, ob 18. uri; več na www.mostre-fondazionecarigo.it, vstop prost. V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava, posvečena Cesareju Mocchiuttiju, z naslovom »Storie di al-lievi. La scuola di Gorizia«; še danes, 24. septembra, 10.30-18.30; vstop prost. FOTOGRAFSKO RAZSTAVO »NOTE DI DONNA« v organizaciji fotokluba iz Ločnika bodo odprli v četrtek, 25. septembra, ob 18. uri na notranjem dvorišču bara Qubik na Korzu Verdi 53 v Gorici. Do 9. oktobra bodo razstavljale Roberta Battiston, Loredana Bensa, Selina Bressan, Amelia Kappel, Agnese Lorenzon, Annalisa Magna-rin, Orietta Masala, Federica Russo in Lisa Soleti. V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo KOGOJEVI DNEVI 2014: v cerkvi Sv. Marije Vnebovzete v Kanalu bo v petek, 26. septembra, ob 20.30 koncert Slovenskega okteta. KULTURNI DOM NOVA GORICA vpisuje nove glasbene abonmaje za koncertno sezono do 26. septembra; informacije pri blagajni (tel. 0038653354016) od ponedeljka do petka 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred predstavo, več na www.kulturnidom-ng.si. Prvi koncert bo 6. oktobra ob 20.15, nastopil bo Ansambel Cantus. V BARU-GOSTILNI AL POETA v Ul. Zona Sacra 10 v Martinščini bo v soboto, 27. septembra, ob 21. uri glasbena prireditev »le Vocinconsuete«. Peli bosta Chiara de Santi in Annalisa Ponton ob spremljavi saksofona, klarineta in flavte Filippa Oreficeja. Izvajali bodo originalno improvizirano izvedbo ljudskih in južnoafriških pesmi kwela. KONCERTNA SEZONA 2014-15 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 20.30 v organizaciji KC Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica: 8. oktobra »Klavir in orkester«, nastopata pianist Alexander Gadjiev in Orkester iz Padove in Veneta. 22. decembra »In zopet prišla noč si sveta«, nastopa Slovenski komorni zbor iz Ljubljane. 6. marca 2015 ob 20.30 »Štirje pianisti za dva klavirja«, nastopajo Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. 24. aprila 2105 ob 18. uri (odhod avtobusa ob 16. uri) balet Petra Iljiča Čajkovskega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani. Informacije in nakup abonmaja v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481531445, info@centerbratuz.org); več na www.centerbratuz.org. H Šolske vesti ŠOLA MATEMATIKE - družinski center Hiša pravljic prireja šolo matematike za osnovnošolce in nižješolce; informacije na hisapravljic@gmail.com ali 334-1243766 (Martina). ANGLEŠČINA ZA OTROKE - družinski center Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot vabi na brezplačne predstavitvene urice tečaja angleščine za otroke od 3. do 12. leta, po metodi, ki je prava svetovna uspešnica; informacije na hisapra-vljic@gmail.com ali 334-1243766 (Martina). LUDOTEKA PIKANOGAVIČKA bo tudi letos delovala v Dijaškem domu v Gorici. Otrokom 2. in 3. letnika vrtca ponuja bogat program glasbene vzgoje in animacije, ki ju bo vodila Damjana Golavšek, priznana glasbenica in gledališka igralka. Lu-doteka bo delovala vsako sredo od 15.30 do 17. ure. Vpisovanje do zasedbe mest na tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. UČIMO SE UČITI - družinski center Hiša pravljic vabi petošolce in srednješolce na delavnice, kjer bodo spoznali učinkovite učne tehnike, lasten stil učenja in kakovostno upravljanje s časom. Tečaj vodi certificirani ILE - learning coach. Prvo srečanje v petek, 26. septembra; informacije na hisapravljic@gmail.com ali 334-1243766 (Martina). M Izleti ŽENSKE IZ DOBERDOBA, ki so obiskovale lanski tečaj ročnih del na SKRD Jezero, organizirajo 17. oktobra izlet v Vicenzo na sejem pripomočkov za ročna dela. Vpisovanje in informacije pri Magdi Prinčič do 28. septembra po tel. 347-1243400. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 27. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Sauris, Tol-meč in okolico: odhod avtobusa ob 7.30 iz Štivana, s postanki ob 7.40 pri spomeniku v Jamljah, ob 7.50 pri spomeniku v Doberdobu, ob 8. uri pri pi-ceriji Al Gambero v Ronkah. Prostih je še nekaj mest na avtobusu, informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829). KRUT - v predbožičnem času - vabi v ponedeljek, 8. decembra, na izlet v Treviso na voden ogled razstave »Japonska od samurajev do animejev« s popoldanskim sprehajanjem med sejemskimi stojnicami po praznično okrašenih ulicah in trgih; informacije in vpisovanje na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. □ Obvestila PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba vabi otroke od 3. do 6. leta starosti na glasbene urice; informacije po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba vpisuje otroke in mlade v novo glasbeno šolsko leto; informacije po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). »ZUMBA«: AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe za odrasle ob ponedeljkih in četrtkih, od 20. do 21. ure v večnamenski dvorani v Jamljah. Prva brezplačna vaja bo v ponedeljek, 29. septembra, ob 20. uri; informacije po tel. 347-6868225 (Patricija). MAŽORETNA SKUPINA KRAS vabi nove članice v vpis v novo sezono. Prva vaja bo v petek, 26. septembra, od 15. ure dalje; informacije po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, v gostišču Šterk pri Novi Gorici. Vpisujejo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. PRI AŠZ DOM GORICA vpisujejo za športno sezono 2014-15: športni vrtec (letniki 2010-2011) - ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure, vodi prof. Dra-žen Grbac, začetek 2. oktobra; mikrobasket - novost - (letniki 20072008-2009) - ponedeljek in četrtek od 16. do 17. ure, vodi prof. Dražen Grbac, začetek 2. oktobra; minibasket (letniki 2004-2005-2006) - torek od 16.30 do 18. ure, sreda od 16. do 17. ure, petek od 18. ure do 19.30, vodi prof. Andrej Vremec; under 13 (letniki 2002-2003) - ponedeljek od 17. ure do 18.30, torek od 18. ure do 19.30, četrtek od 17. ure do 18.30; under 15 (letniki 2000-2001) - torek od 19. ure do 20.30, sreda od 18.30 do 20. ure, četrtek od 18.30 do 20. ure; cheerlea-ding za osnovnošolce/ke - sreda od 17. ure do 18.30; petek od 16.30 do 18. ure, začetek danes, 24. septembra. Za otroke vrtcev v Ul. Brolo, v Pevmi in v Ul. Max Fabiani v Gorici ter za tiste, ki obiskujejo dijaške domove, je poskrbljen prevoz do telovadnice; informacije in vpisovanja po tel. 048133288, 329-2718115 (David Ambro-žič) ali domgorica@gmail.com. »ZUMBA KIDS«: AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe za osnovnošolske otroke. Brezplačna poskusna lekcija bo v četrtek, 25. septembra, od 17. do 18. ure v kulturnem centru v Jamljah. Otroci naj s seboj prinesejo vodo, brisačo in telovadne copate; informacije po tel. 345-8328493. VADBE V DOMU A. BUDAL V ŠTAN-DREŽU od 29. septembra dalje: pilates - ponedeljek, 19.00-20.00; jutranji pilates - četrtek, 9.00-10.00; spinning - ponedeljek, 20.00-21.00 in 21.0022.00 ter sreda, 20.00-21.00; zumba -torek in četrtek, 20.00-21.00; trebušni plesi - torek, 19.00-20.00 (od 14. oktobra dalje); Perfect Body Workout -ponedeljek, 18.00-19.00 in četrtek, 19.00-20.00. Poskusni brezplačni vadbi: jutranji pilates - četrtek, 2. oktobra, ob 9. uri; Perfect Body Workout - četrtek, 25. septembra, ob 19. uri. Informacije in prijave: pilates, spinning, zumba, Perfect Body Workout po tel. 347-8800556 (Sara); jutranji pilates tel. 00386-40477967 (Damjana); trebušni plesi tel. 340-3814478 (Antonella). BREZPLAČNE AVTOBUSNE POVEZAVE ZA »OKUSE NA MEJI« od 25. do 28. septembra: s parkirišča SDAG v petek 18.00-2.00, v soboto 15.003.00, v nedeljo 11.00-23.00 do Korza Italia (nasproti goriške pokrajine) in nazaj. S parkirišča pri Rdeči hiši v petek 18.00-1.00, v soboto 18.00-2.00, v nedeljo 11.00-23.00 do Trga Sv. Antona in nazaj. S parkirišča pri športni hali Palabigot v petek 18.00-1.00, v soboto 18.00-2.00, v nedeljo 11.0023.00 s postanki na Korzu Verdi pri pošti, v Ul. Sv. Klare, Ul. Don Bosco pri črpalki, Ul. IV Novembre, Ul. della Barca (goriško sejmišče), na Korzu Italia (goriška pokrajina) in nazaj. KRUT obvešča, da se začenja vpisovanje za jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu, ki bo stekel v torek, 7. oktobra; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KD DANICA z Vrha organizira tečaj zumbe ob ponedeljkih in četrtkih z začetkom ob 19. uri; informacije po tel. 339-7484533 (Dolores). Prva lekcija bo 29. septembra. AŠKD KREMENJAK prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike pod mentorstvom prof. Andreja Gropajca. Informativna seja bo v sredo, 1. oktobra, ob 18. uri v kulturnem centru v Jamljah; informacije po tel. 338-6805242 (Sonia). KD SOVODNJE tudi letos organizira tečaj zumbe. Začel se bo v sredo, 1. oktobra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije po tel. 338-2251883 (Magda) ob uri kosila ali v večernem času. SPDG vabi na rekreacijsko telovadbo za odrasle vsako sredo med 20. in 21. uro v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Prvo srečanje bo v sredo, 1. oktobra; informacije po tel. 349-5552075. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v petek, 3. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 3332677398 (Miriam). POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAG HI v Ul. Bombi v Gorici organizira v soboto, 4. oktobra, ob 15.15 ob projekciji risanke »Boxtrolls, le scatole magiche« ustvarjalni laboratorij za otroke med 5. in 11. letom starosti. Po laboratoriju bo za udeležence in spremljevalce možen ogled risanke s popustom v Kinema-xu v Gorici; informacije in obvezna najava po tel. 0481-534604 ali na naslov segreteria@mediateca.go.it. SKRD JADRO IZ RONK s pokroviteljstvom ronške občine prireja v sklopu projekta »Manjšinska deželna in-terkultura in poznavanje slovenskega jezika« tečaj slovenščine za odrasle. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v torek, 7. oktobra, ob 20. uri uri; informacije nudijo tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču. KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja tudi letos telovadbo za odrasle. Prva poskusna lekcija bo v torek, 7. oktobra, ob 19.30 v prostorih društva na Palkišču, vodila bo Ljudmila Oni-šenko; informacije po tel. 3496753172 (Sara). 0 Prireditve V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo v sklopu »Literarnih četrtkov« v četrtek, 25. septembra, ob 18. uri predstavitev knjige »Žive vode« Iztoka Ostana. V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo v četrtek, 25. sep tembra, ob 18. uri predstavitev knjige Iztoka Ostana »Žive vode«. V OBČINSKI SEJNI DVORANI V RON-KAH bo v četrtek, 25. septembra, ob 17.30 srečanje v organizaciji goriške pokrajine v sodelovanju s karabinjer-ji in sindikati upokojencev na temo varnosti starejši oseb. V TURISTIČNI KMETIJI AL DIAUL v Moraru bo v petek, 26. septembra, ob 20.30 predstavitev knjige »Robononis numar doi« Ferruccia Tassina. Z avtorjem se bo pogovarjal Hans Kitz-mueller ob glasbeni spremljavi har-monikaša Guerrina Mazzona. Večer organizirata kulturno združenje Par Morar in združenje Terre sul Confine iz Visca. KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja ob 100-letnici izbruha prve svetovne vojne prireditev z naslovom »Jeziki in narodi brez meja sto let kasneje« na sedežu društva na Palkišču: v soboto, 27. septembra, ob 18.30 projekcija filma »Pričevanja starih Doberdobcev iz prve svetovne vojne«, ki ga je pripravil Dario Frandolič, nastop godb na pihala Kras iz Doberdoba, Krmin in Prvačina, sledil bo ples s skupino Ne-bojsega. V nedeljo, 28. septembra, med 8. uro in 9.30 start »Mednarodnega pohoda miru«; ob 16. uri kulturni program; več na www.krasdol-poljane.it. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev nove pesniške zbirke Janeza Povšeta »Pesmi ob poti« v ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno na Travniku 25 v Gorici. Ob prisotnosti avtorja bo novo pesniško zbirko predstavila prof. Majda Cibic. KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič vabita v torek, 30. septembra, ob 20.30 v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici na novo srečanje pod lipami, kjer bo gost župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk. Ob lokalnih volitvah, ki bodo 5. oktobra v Sloveniji, bo govora o upravljanju občin, čezmejnem sodelovanju in povezovanju med goriško-primorskimi občinami. Večer bo vodila časnikarka Erika Jazbar. GLASBENA MATICA vabi na predstavitev kulturne dediščine iz fonda Glasbene matice, ki bo v sredo, 1. oktobra, ob 17.30 v Trgovskem domu v Gorici na Korzu Verdi 52. Ob tej priložnosti bodo profesorji Glasbene matice ponovno obudili skladbi, katerih notni zapisi se nahajajo v omenjenem fondu. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Alessio Brai-dot iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija, sledila bo upepelitev. DANES V PODGORI: 11.10, Bregant Nives vd. Buttignon (iz goriške splošne bolnišnice ob 11. uri) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 11.00, Rosalia Simeoni vd. Piagno (iz hiše za starejše občane v Ronkah) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Laura Brai-da, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev. DANES V BEGLIANU PRI ŠKOCJANU: 10.00, Adele Cicuto vd. Gallici s pokopališča v cerkev in na pokopališče. 1 6 Sreda, 24. septembra 2014 SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) / PREDEN LISTJE ODPADE BOMO DOMA Miro Simčič se nadaljuje Objavo v dnevniku je omogočil avtor Miro Simčič knjigo je izdala založba tkxiV Publishing Ljubljana, Kolarjeva ulica 47 Spletna knjigarna www.buca.si Rus, ki je stal poleg mene, se je sklonil k meni, me prijel za roko, se dobrovoljno smejal in govoril: ,Ne boj se! Ne boj se!' Več ga nisem razumel. Medtem je k meni prišlo več Rusov, spraševali so me, ne vem kaj, toda nisem razumel ... Videl sem, da mi nočejo nič žalega, in to mi je vlilo upanja, da mi se nič hudega ne bo zgodilo. Ko je mleko zavrelo, so mi ga ponudili in pil sem v debelih požirkih ... Zdravnik, ki me je pregledal, je ugotovil, da imam tifus, in dva sanitejca sta me peljala v bolnišnico.« Tako je Leopold Vadnjal težko bolan in v ruskem ujetništvu končal svoje kratko vojskovanje v avstro-ogrski vojski v Galiciji. Domov se je vrnil šele leta 1921, vmes je v ruskem ujetništvu doživel marsikaj grdega, med drugim tudi boljševistično revolucijo. Toda bil je med tistimi, ki so preživeli in se srečno vrnili. Sto tisoči avstro-ogrskih vojakov pa te sreče niso imeli ... Seznami groze Tudi Slovencem je v teh bitkah trda predla. 97. tržaški polk, v katerem je služil moj nono, Jožef Pirjevec, je bil zdesetkan. Tržaški časopis Edinost je tri dni zapored 5., 6. in 7. oktobra 1914, objavljal podatke o izgubah 97. polka z imeni in priimki. Objavljeno je bilo 690 imen, šlo je le za ranjene in mrtve pripadnike 97. polka. Večina vojakov na teh grozljivih seznanim je bila ranjenih, dobra desetina jih je padla v bojih. Podatkov o pogrešanih in zajetih še ni bilo. Tudi mednarodni Rdeči križ je potreboval kar precej časa, da so si strani, zapletene v vojno, izmenjale informacije in da so se pojavili seznami vojakov v ujetništvu. Lahko si predstavljamo zgroženost civilnih prebivalcev v Trstu in na Primorskem ob objavljenih izgubah polka, v katerem so se bojevali njihovi očetje, sinovi, bratje, prijatelji . Novi seznam izgub 97. polka je tržaška Edinost objavljala med 27. in 30. marcem 1915. To je bil 143. seznam izgub dvojne monarhije od začetka vojne in večino izgub 97. polka so predstavljali ujetniki. Postopno so se pričeli oglašati iz ujetništva in njihove družine so si oddahnile. Vsak dan se je iz ruskega ujetništva s pismi oglasilo 40.000 avstro-ogrskih ujetnikov. Pisma so do družin prihajala z zamudo, kajti morali so jih pregledati in odobriti cenzorji. Enako je veljalo tudi za pisma ruskih ujetnikov. Edinost je zapisala, da je kar 90 odstotkov pisem ruskih ujetnikov šifriranih, torej bi lahko izdajala vojaške skrivnosti dvojne monarhije Rusom. Štirje častniki 97. polka so padli, je še obveščala Edinost, devetnajst pa jih je končalo v ujetništvu. Glede na omenjeni 143. seznam izgub je 97. polk v novih bitkah izgubil še 450 mož. Nekatere družine so doživele nepopravljivo katastrofo: tako so padli trije bratje iz družine Ri-henberg s Primorskega. Šlo je za sinove trdne in podjetne družine: Andrej je bil mizar, Alojzij krojač, Anton pa zidar. Prva dva brata sta padla v Galiciji v bitki pri Gorodku, Anton pa na srbskem bojišču. Nekaj dni pozneje je bil objavljen 148. seznam izgub, ki je obveščal, da je v ujetništvo padlo petdeset novih vojakov, pripadnikov 97. polka. »Moje srce je prazno, kot bi mi ga nekdo iztrgal,« je zapisala hudo potrta mlada vdova v svojem pismu Edinosti. Njen mož je padel na srbski fronti in pokopali so ga s sedeminštiridesetimi drugimi padlimi tovariši v skupnem grobu v Bileci. Upanja, da ga bo kdaj pokopala v domačem kraju, zanjo ni bilo. Nekatere vdove pa so se hitro znašle. Tako je Edinost objavila zgodbo o mladi vdovi, ki so jo obvestili, da je njen mož na začetku vojne padel v Galiciji. Po nekaj mesecih žalovanja se je omo-žila z veletrgovcem, toda »pokojni« mož je pol leta pozneje potrkal na domača vrata, tako da je gospa naenkrat imela dva moža. Toda le kratek čas, kmalu sta ji oba obrnila hrbet in jo zapustila ... Koliko je bilo v prvi svetovni vojni padlih, zajetih, pogrešanih, je še danes neznanka in verjetno bo tako ostalo za vekomaj. Na soški fronti so na primer neregistrirane smrti, torej šlo je za vojake, ki so bili uradno pogrešani, predstavljale skoraj dve tretjini vseh izgub. V vojski dvojne monarhije pa se je pokazalo, da je bilo tri četrtine vojakov, ki so jih evidentirali kot pogrešane, v resnici mrtvih, toda njihovih smrti niso evidentirali, tako da so kot pogrešani ostali zapisani še vrsto let po smrti. Na omenjenih seznamih izgub 97. polka iz oktobra 1914 so bili v glavnem vojaki s slovenskimi in hrvaškimi priimki iz Primorske in Istre. Vmes je bilo sicer nekaj poitalijančenih slovanskih priimkov, vendar je zanimivo, da na tem grozljivem seznamu praktično ni bilo pravih italijanskih priimkov. Med drugim so na njem dva Simčiča in štirje Pirjevci, torej šlo je za priimke obeh mojih starih staršev, Jožeta Pirjevca in Antona Simčiča. Za večino ranjencev vojne ni bilo konec: ko so se pozdravili, so se večinoma kmalu vrnili na fronto, in to je bil v prihodnjih letih za dvojno monarhijo tudi glavni vir dotoka novih vojakov. Časopis Slovenec je avstro-ogrsko saniteto hvalil kot izjemno dobro organizirano, saj da je dvigala moralo vojaštvu. Med drugim je bilo v vojni saniteti dvojne monarhije že na začetku vojne 70.000 pripadnikov strežnega osebja; med strežnicami se je v času vojne znašlo tudi deset tisoč Slovenk. Von Falkenhayn, novi načelnik nemškega ge-neralštaba, in von Hötzendorf, načelnik avstro-ogrskega generalštaba, sta zelo težko sodelovala, saj sta si bila glede na moč armad, po vojaških uspehih, pa tudi po značajih zelo različna. Von Falkenhayn se je sredi septembra 1914 le odločil za večjo pomoč ogroženi avstro-ogrski vojski na vzhodni fronti. Rusi so namreč še vedno imeli premoč in pobudo. Za konec septembra so načrtovali ofenzivo prek južne Poljske, ki bi na koncu ogrozila tudi Vzhodno Prusijo. Nemci so jih prehiteli: 28. septembra začeli ofenzivo proti Varšavi in Ivangorodu. Nemški cilj je bil poraziti Ruse na tej smeri in zmanjšati ruski pritisk na armade donavske monarhije. Conrad von Hötzendorf pa je imel večje ambicije: poskušal je preboj do Lvova, vendar mu je spodletelo, uspelo pa mu je začasno deblokirati Prze-my\u015Bl. Nemci pa niso mogli zasesti Varšave, saj so bili Rusi premočni, zato so se morali umakniti za reko Varto. Z nekaj tedni zamude, sredi oktobra, se je začela nova ruska ofenziva. Kmalu so Rusi ogrozili Poznanj in Šlezijo. Zavezniki Zgoraj: na vzhodni fronti so bile volovske vprege sicer počasne toda zanesljive in trpežne; desno: psi so se izkazali kot izjemno dragocena žival - uporabljali so jih za transport, v saniteti pa za iskanje ranjencev so jih spodbujali k ofenzivnemu delovanju. Francozi so jim zagotavljali, da bodo v primeru zmage lahko zasledovali Nemce v njihovo državo. Ruski namen je bil skozi Sudete res vdreti v Nemčijo. Po logiki tedanje vojaške strategije armade niso imele večjih rezerv. Ogroženim enotam naj bi pomagali s prihodnjimi premiki enot. Nemcem je šlo tokrat precej za nohte. Ustanovili so skupno nemško poveljstvo za vzhod, ki ga je vodil von Hindenburg, avstro-ogrskega načelnika generalštaba pa Nemci niso mogli prepričati, naj stopi pod isto poveljstvo. Zakaj so bili Nemci najboljši? Kriptografija Rusom še vedno ni šla od rok in Nemci so iz njihovih radijskih depeš brez težav ugotovili, kakšni so njihovi nameni. Ruski vojaki so cele dneve korakali v nemogočih razmerah, nemške čete pa so se s pomočjo razvitih železniških mrež udobno vozile na zbirna mesta za novo operacijo proti Rusom. Rusi so 12. novembra začeli z globokim napadom v Nemčijo in v prvem trenutku so Nemce uspešno potisnili proti Lodžu. Tu je prišlo do ene najhujših bitk prve svetovne vojne. Zanjo sta bila značilna predvsem popolna zmeda ter pomanjkanje koordinacije in komunikacije med štabi. Nemci so ruske enote pri Lodžu stisnili v obroč, Rusi pa so se odločili za še širšo obkolitev nemških armad. Nemške enote jim je celo uspelo obkoliti, vendar so se s hudimi izgubami prebile iz obroča. Rusi so dosegli uspeh pri Lodžu in to jih je spodbudilo k nadaljnjim ofenzivnim akcijam. Vendar pa so imeli hude težave z oskrbo. Težav z mobilizacijo novih vojakov ni bilo, toda ruska industrija in logistika niti približno nista mogli zadovoljiti potreb armad na fronti. Njihove enote na fronti so se začele silovito osipati, ponekod se je popolnjenost zmanjšala celo na eno tretjino redne formacije. Avstro-ogrske sile so po celotedenskem umiku potisnili do Krakova. Za sredino novembra so načrtovali novo ofenzivo, tako da bi obkolili ruske enote v zahodni Poljski. Toda z ofenzivo se je zataknilo že na samem začetku. Ruski poveljnik, general Aleksej Aleksejevič Brusilov, je av-stro-ogrske enote potisnil do Karpatov. General Brusilov je bil sposoben in previden vojskovodja, vsekakor eden najboljših generalov v prvi svetovni vojni nasploh. Zavedal se je, da utegne biti prodor v Madžarsko tvegano početje, dokler so Nemci močno pritiskali na bokih. Na Mazurskih jezerih se je začela pozicijska vojna med Rusi in Nemci. Konec novembra so Nemci potisnili Ruse proti Lodžu in na sv. Miklavža so zasedli to pomembno industrijsko mesto. Von Hotzendorf je izkoristil uspeh zaveznikov ter udaril v ruski bok, tako da je ruske enote odbil od Krakova. Toda na karpatskem odseku so Rusi še pred koncem leta 1914 ogrozili dve avstro-ogrski armadi. Prednost Nemcev so bile odlična tehnika, visoka usposobljenost vojakov, dobra organizacija ter usklajena vojna doktrina, tako da v vojaških operacijah ni prihajalo do jalovih prepirov med poveljniki. Tržaška Edinost je tedaj pisala, da ima Nemčija najboljšo vojsko na svetu, za to pa so bile zaslužne dobre priprave na vojno. Od leta 1880 so Nemci v posebnih mladinskih organizacijah svoje mladeniče množično vzgajali v vojaškem duhu. Samo leta 1913 je bilo v teh militarističnih organizacijah menda 800.000 nemških mladeničev. Tudi poveljniški kader v Nemčiji je bil izvrstno usposobljen. Nemški poveljnik je vedel, kaj mora narediti tudi takrat, ko ni bil pod nadzorom nadrejenih. To je Nemcem omogočalo, da je njihovo vrhovno poveljstvo brezskrbno prepuščalo pobudo nižjim poveljstvom na terenu. Spremenila se je tudi obrambna taktika. Nove strojnice so omogočale veliko ognjeno moč tudi z manjšim številom ljudi. V prvi svetovni vojni je bilo v enotah postopoma vedno manj vojakov in vedno več tehnike, še zlasti strojnic in lahkih jurišnih strojnic. Obrambo so začeli preraz-porejati v globino, kar je zmanjšalo število izgub. Na začetku vojne so večino vojakov dali v prvo bojno črto, vojak je stal poleg vojaka, toda v jurišu na nasprotnika je to pomenilo veliko mrtvih in ranjenih. Tisto, kar so bili za Nemce Francozi, so bili za donavsko monarhijo Rusi. Glede vprašanja, kateri sovražnik je nevarnejši, se glavni zaveznici centralnih sil, Nemčija in dvojna monarhija, nikoli nista mogli dogovoriti. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 24. septembra 2014 17 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due 21.10 Film: I tuoi, i miei e i nostri (kom., '05) 22.50 Šport: 90° minuto V" Rai Tre Canale S 17.00 Show: Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia 6.10 Aktualno: UnoMattina - Il caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 9.35 Linea Verde 10.00 Storie vere 11.10 A con-ti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 13.3016.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Talent show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragione? 16.00 La vita in di-retta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Serija: Velvet 22.45 Serija: Miss Fisher - Delitti e miste-ri 23.40 Talk show: Porta a porta 21.10 Film: Angelica (dram., '13) 23.40 Film: Femme fatale (triler, '02, i. A. Banderas) V Italia 1 6.15 Nad.: Dance! La forza della passione 7.00 Nad.: Heartland 7.40 Nad.: Le sorelle McLeod 9.05 Nad.: Pasión Prohibida 9.50 Vreme, dnevnik in rubrike 11.001 fatti vo-stri 13.00 17.45 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.00 Športna rubrika, sledi dnevnik 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 20.30 0.50 Dnevnik 21.00 Lol - tutto da ridere 6.25 Nan.: Friends 7.05 Nan.: La vita se-condo Jim 7.30 Nan.: Mike & Molly 8.25 Serija: The Closer 10.25 Serija: Person of Interest 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: 2 Broke Girls 15.50 Nan.: The Big Bang Theory 16.45 Serija: Chuck 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. - New York 21.10 Show: Le Iene Show 0.45 Tiki taka -Il calcio e il nostro gioco La l LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 17.40 Serija: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Un'oscura verita - Dark Truth (akc.) 23.15 Nad.: Grey's Anatomy ^ Tele 4 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Talk show: Agora Estate 10.00 Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik in rubrike 12.45 20.15 Sconosciuti 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Piazza Affari, sledijo rubrike 15.35 Nad.: Terra nostra 16.20 Dok.: Aspet-tando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nad.: Zorro 7.20 Serija: Hunter 8.15 Nad.: Cuo-re ribelle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: La mortadella (kom., It., '71) 19.35 Nad.: Tempesta d'amo-re 20.30 Nad.: Il segreto 21.15 Serija: The Mentalist 23.05 Serija: Bones 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 6.00 7.00, 13.20 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 12.45 Italia economia e prometeo 7.40 Dok.: Picco-la grande Italia 8.05 Dok.: Il portolano 8.30 17.30 Deželni dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00, 23.50 Trieste in di-retta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Peccati in tavola iT Slovenija 1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Posebna ponudba 11.05 Osmi dan 11.55 Dok. portret: Mako. 13.0015.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Dok. serija: Most v Al-tusriedu 16.00 18.35 Otroški program: OP! 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Poročila 17.25 23.35 Turbulenca 17.55 23.05 Točka preloma 18.30 Infodrom 18.55 0.05 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 0.35 Slovenska kronika 20.05 Film: Okus po ljubezni 22.00 Odmevi 22.35 Šport, kultura in vremenska napoved (T Slovenija 2 6.00 9.05 Infokanal 7.00 Otroški program: OP! 9.00 Infodrom 10.15 Dobro jutro 12.45 19.05, 0.15 Točka 14.15 O živalih in ljudeh 14.40 Na vrtu 15.15 Glasnik 15.40 Evropski magazin 16.05 Mostovi - Hidak 16.40 Velika imena malega ekrana 17.40 100 Ježkovih let - Misijon dobre volje, 4. del, pon. 18.00 Volitve 2014 19.50 Žrebanje lota 20.00 Nogomet: Prva liga, Rudar -Maribor, prenos 21.50 Odd.: Bleščica 22.20 Film: Largo Winch 2 (T Slovenija 3 6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 20.00, 23.00 Aktualno 8.00 8.30, 15.30, 17.30 Poročila 8.50 17.50, 19.30, 21.45 Kronika 9.00 Seje delovnih teles 13.30 Prvi dnevnik 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.30 Z ministrom za obrambo Jankom Vebrom 21.30 Žarišče 22.00 Lokalne volitve 2014, soočenje Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 7.30 Infokanal 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City folk 15.00 Istrska potovanja 15.40 Vesolje je... 16.15 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.45 Vrt sanj 17.30 Istra in... 18.00 Med valovi 18.25 Spomini 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -dnevnik, sledi šport 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Lokalne volitve 2014, soočenje 21.00 Boben 22.15 Nogomet: Prva liga, Rudar - Maribor Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 11.30, 13.00, 14.30 Vi-deostrani 12.00 Vedeževanje 17.30 Gledališka predstava: Vsak minut je na palanka 18.25 Spomini na Goriško - Rudi Šimac, 2. del 19.25 Besede miru 20.00 Lokalne volitve 2014 21.00 Koncert Alfija Nipiča -vransko, 2. del 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke in otr. serije 7.30 14.00 Serija: Lepo je biti sosed 8.25 9.30, 10.40, 11.55 TV prodaja 8.40 14.55 Serija: Queen Lati-fah show 9.45 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 10.55 16.45 Nad.: Sila 12.10 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.05 22.45 Serija: Mentalist 19.00 21.20 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.50 Serija: Gasilci v Chicagu 23.40 Serija: Nevarna igra Kanal A 6.5013.00 Risanke 8.25 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 9.15 13.40 Serija: Revolucija 10.05 16.35 Serija: Dva moža in pol 10.35 17.05 Serija: Naša mala klinika 11.30 Serija: Srečni klic 12.30 13.25 Tv prodaja 14.30 Film: Dežela izgubljenih 18.0019.50 Svet 20.05 Film: Zlomljena puščica 22.05 Film: V zasedi 23.55 Film: Vrhovi Zelengore RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Prva svetovna vojna v naših arhivih; 11.00 Studio D; 11.15 Srečanja z Alojzom Rebulo; 12.15 To je narava; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Moj Sv. Ivan; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Cankar: Gospa Judit - 8. nad., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Mizarski muzej v Solkanu; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.45 Lokalne volitve; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Glasbena promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočna kronika. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli VREDNO OGLEDA HM Sreda, 24. septembra UmJ Rai 5, ob 16. uri Il posto delle fragole Švedska 1957 Režija: Ingmar Bergman Igrajo: Victor Sjostrom, Bibi An- dersson, Ingrid Thulin in Gunnar Bjornstrand Isak Borg je že ostareli profesor in zdravnik, ko se z avtom pelje v Lund, da bi na tamkajšnji univerzi prejel častni doktorat. Z njim se v avtu vozi snaha Marianne, ki mu med vožnjo razodeva zakonske težave, ki jih ima s profesorjevim sinom Evaldom. Isak v nekem gozdu ustavi avto in pripoveduje Marianne, da je tam vsako poletje preživljal počitnice v družbi bratov in sester in v naročju spomina obuja čustva in občutke, ki jih je imel v otroških letih. Ko z Marianne nadaljujeta pot, Isak sanja, da je na izpitu, na katerem ga obtožijo brez-čutnosti. Isak spozna, da se je vse življenje posvečal predvsem karieri in pri tem pozabil na dušo in srce, predvsem pa je pozabil na vse, ki so mu živeli ob strani, saj se je izkazal za velikega egoista ... k 'V orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Ora musica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 21.30 Mi ritor-ni in mente; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album charts; 22.00 La via Francigena (pon.); 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Dobra novica; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.05 Lokalne volitve; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do trinajstih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.15 Dobra novica; 15.30 DiO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob sedemnajstih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Glasovi iz soseščine; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 0.00 Nočni program. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 00.00 Novice; 6.17 Vreme; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.00 Dobro jutro!; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.10, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli?; 13.00 Danes do trinajstih; 14.00 Kulturnice; 14.20, 17.35 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DiO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DiO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mojstri samospeva; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nok-turno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Glasni novi svet; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek; 0.00 Evropski klasični nokturno. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 2 Sreda, 24. septembra 2014 APrimorski r dnevnik Tudi navijači Cheerdance Millenium V soboto bodo navijače in gledalce med popoldansko in večerno tekmo zabavale Strele, mladinska skupina društva Cheerdance Millenium. Ekipa bo nastopala z več točkami med tekmama Srbija - Kanada in Brazilija - Turčija. Nastop bodo člani slovenskega društva iz Gropade ponovili tudi prihodnjo soboto, ko bo v Trstu drugi del prvenstva. Včeraj so med popoldansko in večerno tekmo gledalce kratkočasili brazilska plesna skupina s pevcem. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu R Udarec meter nad robom mreže Postave igralk, ki jih lahko občudujemo v Trstu, zgovorno kažejo, kako pomembna je telesna višina v odbojki. Še bolj pomemben pa je za strokovnjake podatek o višini dotika prstov, ki ga igralke premorejo v bloku in med napadanjem. Naravnost presunljiv je podatek, da 196 cm visoka Kanadčanka Ta-bitha Love udari žogo na višini 3,23 metra, kar je praktično meter višje kot je zgornji rob mreže (2,24). Mnoge od najvišjih igralk drugih reprezentanc v Trstu za njo ne zaostajajo dosti. odbojka - Svetovno prvenstvo v Trstu, prvi dan Samba in Srbija @V dvorano z izvodom Primorskega dnevnika V tržaški športni palači si boste lahko v prihodnjih dveh tednih ogledali nastop vrhunskih odbojkaric. Če se boste odločili za obisk tekem, vas vabimo, da se med tekmo fotografirate (z izvodom Primorskega dnevnika ali tudi brez) in nam svojo fotografijo pošljite za objavo na naših spletnih straneh www.primorski.eu, na naši facebook strani primorski_sport ali morebiti tudi v tiskani izdaji našega dnevnika. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.pri-morski.eu ali po elektronski pošti na sport@primorski.eu. TRST - Še v ponedeljek je bila na obrazih organizatorjev opazna zaskrbljenost, ali bo vse steklo kot mora, toda obračun prvega dne svetovnega ženskega odbojkarskega prvenstva v Trstu je vendarle pozitiven. Razen jutranje tekme, v kateri je nekoliko raztresena Kanada, kljub izgubljenemu tretjemu setu, zlahka premagala požrtvovalne Kamerunke, je spektakel upravičil pričakovanja. Prva popoldanska tekma, v kateri sta se pomerili reprezentanci Srbije in Turčije, je bila povsem po okusu ljubiteljev odbojke, ki so lahko občudovali igro izjemno visokih, a hkrati tudi zelo spretnih odbojkaric. Ob koncu izenačenega dvoboja je zmago slavila Srbija, ki pa so ji nasprotnice - trenira jih Italijan Massimo Barbolini - nudile močan odpor. Raven igre je bila zelo visoka, srbske na-padalke Boškovic (22 točk), Mihajlovic (17) in Krsmanovic (14) pa so na koncu vendarle prevladale. To so bile dragocene točke tudi za nastop v 2. fazi. Zvečer je gledalce s svojo izjemno dobro igro v polju navdušila Brazilija, favorit številka ena, ki je brez izgubljenega seta ukrotila Bolgarijo. Boljša je bila tudi na servisu in v bloku. Eno od vprašanj, ki je zbujalo največ pozornosti, je bilo, kakšen bo odziv gledalcev. Ni jih bilo ogromno. Tisoč 700 na popoldanski tekmi, 2.200 na večerni. Urniki tekem, ki jih določa mednarodna zveza FIVB, niso optimalni. Upanja, da bodo dvorano napolnili tržaški Srbi, se na prvi tekmi niso uresničila. Ob 17. uri se jih je zbrala le peščica. prostovoljci - Mario Šušteršič »Snemanje je prepovedano« LáJ UVV CEJE Napad Srbkinje Mihajlovčč med tekmo proti Turčiji fotodamj@n Nemčija - Argentina; 20.00 Hrvaška - Italija Mario Šušteršič fotodamj@n Izidi 1. dne TRST (skupina B) Kanada - Kamerun 3:1, Srbija - Turčija 3:1 (25:15, 20:25, 25:19, 25:22), Brazilija - Bolgarija 3:0 (25:19, 25:22, 25:16). Danes: 10.30 Turčija - Kanada; 17.00 Kamerun - Brazilija; 20.00 Srbija - Bolgarija. RIM (skupina A) Argentina - Hrvaška, 1:3 Dominikanska R. -Nemčija 3:2, Italija - Tunizija 3:0 (25:11, 25:13, 25:8). Danes: 10.30 Dominikanska R. - Tunizija; 17.00 VERONA (skupina C) Nizozemska - Kazahstan 3:0, Rusija - Tajska 3:0, ZDA - Mehika 3:1. Danes: 10.30 Kazahstan - ZDA, 17.00 Rusija -Tajska; 20.00 Tajska - Nizozemska. BARI (skupina D) Kitajska - Portoriko 3:0, Japonska - Azerbajdžan 2:3, Kuba - Belgija 0:3 Danes: 10.30 Kitajska - Azerbajdžan; 17.00 Belgija - Japonska 20.00 Portoriko - Kuba. Ko Trst gosti odbojkarske tekme najvišjega ranga, naj bo to v moški ali ženski konkurenci, je Mario Šušteršič vedno član organizacijskega odbora. Kolikim športnim prireditvam je sledil v vlogi koordinatorja televizijskih ekip, se na pamet ne spominja, vso dokumentacijo od devetdesetih let do danes ima skrbno shranjeno doma. Dolgoletni član deželnega odbora združenja italijanskih športnih novinarjev Ussi, ki je pred kratkim dopolnil 73 let, seveda sodeluje tudi na letošnjem ženskem svetovnem prvenstvu. prva tekma - Za Kamerun so navijali tržaški navijači Izobrazba je na prvem mestu Allez les Lioines! Gremo levinje! Liste A4, na katerem so bile besede napisane v barvah kamerunske zastave -zeleni, rdeči in rumeni - je kakih trideset navijačev dvigovalo visoko nad glavo. Svoje rojakinje, ki so včeraj odigrale uvodno tekmo tržaške skupine, so navijači iz Kameruna ves čas glasno spodbujali z glasnim navijanjem, petjem in z bobni. Scenografijo so dopolnjevale zastave in oblačila: skorajda vsi so nosili zeleno majico, z odtenki rumene in rdeče. »Večina nas živi v Trstu, pridružili pa so se nam tudi prijatelji iz Gorice in Vidma,« razlaga Jean, 37-letnik, ki že šest let živi v Trstu. Po dokončanem študiju zdrav-stevenih ved v Perugii je zdaj zaposlen v tržaškem zdravstvenem podjetju. »Velika večina, kakih 80 % vseh Ka-meruncev, ki prestopi meje Italije, so študentje. Po podatkih statističnega urada Istat in Caritasa, naj bi bila naša skupnost med vsemi afriškimi tista, ki je v Italiji najbolj prisotna na univerzah.« Birokratskih težav za prestop v Italijo s študentsko vizo je veliko, včasih traja postopek tudi dve leti, ven- dar je to skorajda edina pot, ki jim omogoča univerzitetno izobrazbo: »V Kamerunu je korupcija zelo razširjena. Na univerze je večinoma sprejet tisti, ki ima veze, v Italiji pa vstopni izpiti omogočajo vsem enako pravico do izobrazbe,« pravi Jean. Po končanem študiju se večina zaposli v Italiji, nekateri se tudi vrnejo: »Povečini jih zaposlijo italijanska podjetja, ki nato delujejo tudi v Kamerunu.« Izobrazba je v državi Srednje Afrike, ki na zahodu meji na zaliv Biafra in Nigerijo, na severovzhodu na Čad, na vzhodu na Srednjeafriško republiko, ter na jugu na Kongo, Gabon in Ekvatorialno Gvinejo, na prvem mestu: »V družini je skrb za izobrazbo otrok izjemna. Denarja lahko zmanjka za obroke, za iz-obrazbopa nikoli.« Po prvem letu študija, ki ga ponavadi finansirajo starši, si stroške za dokončanje študija večina pokrije sama s priložnostnimi deli. V Trstu živi približno 200 Kame-runcev, najmočnejše skupnosti pa so v srednji Italiji, v Firencah in Modeni. Uradna jezika v Kamerunu sta francoščina (govori jo kakih 70 %) in an- Jean (levo) in njegov prijatelj gleščina, zato so vsi dokumenti dvojezični. Zastavonoša športnega gibanja v Kamerunu je prav gotovo Eto'o. Nogomet je tudi nacionalni in najbolj razširjen šport, saj ga lahko vsakdo igra kamorkoli: »Lahko se igraš na cesti, dovolj je, da imaš žogo. Lahko si tudi fotodamj@n bos,« razlaga Jean. V Kamerunu je razširjena tudi košarka, šele nato odbojka. V edini ligi v Kamerunu igra sedem ekip, ki niso profesionalne. Igralke ob igranju delajo ali študirajo, samo tri članice izbrane vrste v Trstu pa so profesionalke in so v minuli sezoni igrale v Franciji v drugi ligi. (vs) »Tudi letos sem odgovoren za televizijske ekipe. Pravkar gostimo v Trstu ekipo, ki pripravlja posnetke za Rai, pa tudi manjše podjetje iz Milana, ki pripravlja dodatne posnetke za brazilsko televizijo ter tri novinarje iz Brazilije. V naslednjifazi pričakujemo japonsko ekipo.« Pred stranskim vhodom v športno dvorano so že nekaj dni parkirani večji tovornjaki s televizijskim in režijskim studiom in opremo, pa tudi kombija z oddajniki. Vseh je do tržaške športne palače pospremil Šušteršič, ki je v minulih dneh koordiniral obe ekipi. Televizijski delavci so morali razporediti vso opremo v dvorani, nastaviti kamere, kable in mikrofone. Rai upravlja deset kamer, brazilska ekipa pa tri: Brazilci črpajo posnetke tekem z »italijanskim« kamer, dodatne kadre in intervjuje pa snemajo s »svojimi« kamerami. Kaj pa počne Šušteršič med tekmami? »S sodelavcem skrbim, da gledalci ne snemajo. Tačas, ko imajo vsi pametne telefone, je kar težko zaslediti kdo tudi snema. Če pa ga zalotiva, mu do konca tekma zapleniva telefon, kamero ali fotografski aparat, saj je snemanje v dvorani prepovedano,« razlaga Šušteršič. Lokalne televizije lahko snemajo samo ogrevanje, 20 sekund tekme in konec po sodnikovem žvižgu. Delovni dan dolgoletnega prostovoljca je med prvenstvom zelo dolg: včeraj je bil v dvorani že ob 8.30, končal pa je pozno zvečer. »Ker sem že dolgo član organizacijskega odbora, priskočim ma-risikdaj na pomoč tudi drugje.« Ali je malo prostovoljcev? »Niti ne, vendar včasih je lažje, da opravimo določena dela tisti, ki že dobro vemo, kje je kaj in kdo je kdo.« Katera pa je bilo zanj doslej najlepša odbojkarska prireditev v Trstu? »V Trstu smo lahko vedno gledali kakovostne predstave, vendar mislim, da bo letos še najlepše. V prvi in drugi fazi se obetajo res zanimivi dvoboji. Drugo fazo smo si letos priborili, ker smo se pred štirimi leti na moškem svetovnem prvenstvu izkazali. Da je prvenstvo uspešno, sta pomembni dobra volja in nasmeh, s katerim se lahko reši marsikatero težavo in zaplet.« (vs) ŠPORT Sreda, 24. septembra 2014 19 McLaren obtožuje red Buli SINGAPUR - Razplet dirke svetovnega prvenstva formule 1 za veliko nagrado Singapurja še vedno odmeva. Z izidom nočnega avtomobilističnega spektakla pod žarometi niso zadovoljni v moštvu McLaren. Britanska ekipa je po dirki obtožila moštvo Red Bull, da si je pomagalo z nedovoljenimi prijemi. Britanci trdijo, da so Danielu Ricciardu vsaj dvakrat pošiljali kodirana sporočila, kar je v nasprotju s pravili Mednarodne avtomobilistične zveze Fie. V Red Bullu so očitke zanikali. Milan igral neodločeno EMPOLI - V vnaprej igrani tekmi 4. kroga nogometne A-lige Milan v Empoliju po 21 minutah že izgubljal z 2:0, pred koncem polčasa je znižal Fernado Torres (na sliki), pred porazom pa je goste rešil Honda. Milan je več napadal, Empoli pa je potrdil, da je solidno moštvo. Danes ob 20.45: Cagliari - Torino, Fiorentina - Sassuolo, Inter - Atalanta, Juventus - Cesena, Napoli - Palermo, Parma - Roma, Samp-doria - Chievo Verona - Genoa. Jutri ob 20.45: Lazio - Udinese nogomet - Vesna v elitni ligi po treh krogih še brez izgubljene točke »Še vedno smo novinci« uradno Triestina - Kras 29.9. ob 20.30 To, o čemer smo že poročali včeraj, se je uresničilo. Nogometni derbi D-lige med Trie-stino in Krasom bo šele v ponedeljek, 29. septembra, začel pa se bo ob 20.30. Drugih možnosti dejansko ni bilo. Nov termin mora sicer uradno potrditi še državna nogometna zveza, vendar je to formalnost, glede na to, da se je za preložitev z nedelje na ponedeljek, na pritisk organizatorje svetovnega ženskega odbojkarskega prvenstva, odločila kvestura. Kljub drugačnemu urniku je pričakovati, da bo derbi privabil na stadion Rocco lepo število gledalcev. košarka »Grassi«: Za uvod brez presenečenj V organizaciji AŠD Sokol se je sinoči v nabrežinski telovadnici začel košarkarski turnir za Memorial Silvano Grassi. Na prvih dveh tekmah sta po pričakovanju zmagala favorizirana Ajdovščina in Jadran Na prvi tekmi so Kontovelci zadovoljili zlasti v zadnji četrtini, ko so Ajdovci vidno popustili, saj so po tretji četrtini vodili že z 22 točkami razlike. Zmaga Ajdovščine pa ni bila nikdar pdo vprašajem. Tekma med Jadranom in Sokolom je bila dopadljiva do konca. Naj dodamo, da imajo jadranovci v tem pripravljalnem obdobju kar precej smole, saj se je po Matiji Batichu na trening tekmi v Sežani poškodoval še Martin Ridolfi. Ajdovščina - Kontovel 89:80 (25:16, 48:36, 72:50) Ajdovščina: Bajc, Grbac 28, Čretnik 20, Jerončič 4, Mikuš 4, Gverič 14, Kovšca 4, Winkler 2, Sluga 3, Prinčič, Rebec 5, A. Kovšča 5, trener Miška. Kontovel: Škerl 9, Žerjal, J. Zaccaria 13, Bufon, Gantar 7, Starc 8, S. Regent 4, Lisjak 19, Devetak, Hrovatin 12, G. Regent 8, Mandič, trener Švab. Jadran Franco - Sokol 89:74 (29:18, 51:35, 67:48) Jadran: Gelleni 7, D. Batich 14, Ban 11, Zobec 2, Marušič 8, De Petris 11, Franco 3, Diviach 27, Malalan 6, rtrener Mura. Sokol: Daneu 1, Sardoč 6, Što-kelj 10, Budin 6, Coloni, Doljak 8, Ba-bicvh 12, Sossi 6, Peric 2, Hemljak 7, Carcich 8, Kojanec 2, Ferfoglia 6, trener Lazarevski. Jutri: 19.00 Jadran - Bor, 21.00 Ajdovščina - Breg. (lako) Pri Vesni se po treh krogih stopnjuje navdušenje nad dosedanjem potekom prvenstva. Za krmilom trenutnega presenečenja elitne nogometne lige je že tretjo sezono Andrea Zanuttig, ki je po lanskem napredovanju izboljšal mehanizme garaške in učinkovite enajsterice. Tretjo prvenstveno zmago ste osvojili proti solidni ekipi, ki že nekaj sezon nastopa v elitni ligi. Je bil to pravi test vaših zmogljivosti? Corno je zanimivo in kakovostno moštvo, med drugim mu sledim že nekaj časa in mi je zelo všeč njihova igra. Mi smo v drugem polčasu igrali izredno zrelo in strnjeno, pravočasno pa smo širili igro na krila. Lahko bi res rekel, da smo uspešno prestali prvo resnejšo preizkušnjo. Odličen začetek prvenstva, kjer se vaša želja po zmagi izkaže na razdaljo, je menda rezultat zelo dobrega poletnega dela ... Prepričan sem, da je začetek sezone zelo pomemben in se odraža na celotno prvenstvo. Kot ste lahko opazili, smo na pokalnih srečanjih še nekoliko trpeli veliko avgustovsko garanje. Začeli smo 28. julija, nismo pa še v najboljši formi, vendar se poletne priprave počasi obrestujejo. Poleg dobrega dela na treningih so se izkazale kot pozitivne tudi vaše taktične izbire.Nazadovali ste Cipracco, Božičič ima vedno bolj vidno vlogo, nazadnje ste na mesto Božiča postavili Po-tenzo. Verjetno me najbolj zadovoljuje pristop Cipracce. Letos smo mu ustvarili to vlogo, ki se je izkazala kot prava poteza, tako v obrambi kot v napadalni fazi, red- zsšdi Čestitke ministru Žmavcu Novemu ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdu Žmavcu je čestitalo tudi vodstvo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. »Všeč so nam bila Vaša programska izhodišča, ko ste govorili o gospodarstvu, a tudi in predvsem o mladih, o uresničevanju njihovih pričakovanj, o vnašanju novega optimizma v njihova srca in prepričanja. ZSŠDI je organizacija mladih, mladih po letih in po srcu, ki so prepričani, da so živahnost, iskrivost in krešenje idej edini dobri recepti za pravo rast in edini način, da se izognemo stopicanju na mestu in stagnaciji, ki pelje v počasen, a nezadržen propad. Zato z velikim upanjem, predvsem pa z zaupanjem, pričakujemo razvoj Vaših strateških izbir, tistih, ki jih boste s svojimi strokovnjaki na Uradu izbrali, v prepričanju, da bo tudi nam priskrbljen prostor na soncu, pa ne v luči kakih samo po sebi umevnih privilegijev, ampak zato, ker bi radi bili v odnosu do Urada tudi mi zanesljivi sogovorniki in tudi soustvarjalci naše skupne prihodnosti,» je med drugim zapisal predsednik ZSŠDI Ivan Pe-terlin. Trener Zanuttig (zgoraj) je letos ovrednotil igro Cipracche (Desno) fotodamj@n ko kdaj pa izgubi žogo. Potenza pa mu je bil na zadnje srečanju v večjo oporo, saj je tehnično zelo sposoben. V primerjavi z lansko sezono ste več prostora prepustili Albertu Kerpanu, ki je takoj nagradil vaše zaupanje. V čem se je izboljšal? Vse je odvisno od samega igralca. Moral bi biti bolj konstanten. Želimo si, da so mlajši predstavniki moštva vedno pripravljeni in zbrani, kar nam relativno dobro uspeva. Med temi je vreden pozornosti tudi David Colja (letnik 97), ki se je prav tako zapisal med strelce. Po treh zmagah in odličnem začetku je Vesna pravo presenečenje prvenstva? Za nas so te točke izredno dragocene. Še vedno smo novinci v prvenstvu, nikakor presenečenje. Res je, da smo do zdaj zbrali popoln izkupiček točk, vendar moramo ostati zbrani in nadaljevati z igro zadnjih srečanj. (mar) namizni tenis - Open turnir v Parmi Katja Milič za zmago nadoknadila zaostanek 0:2 V4. kategoriji zelo dober nastop Monike Mosetti Skupina namiznoteniških igralk in en igralec ŠK Kras so se v nedeljo v Parmi udeležili enega od štirih turnirjev open, ki označujejo uvod letošnje tekmovalne sezone. Namenjen je bil tekmovalkam in tekmovalcem 2. in 3. kategorije, ločeno pa 4. in 5. kategorije. V močnejši konkurenci je končno zmago slavila 1. nosilka Katja Milič (št. 26 na državnih lestvicah), ki je bila seveda med favoritkami. V finalu je strla odpor Kristine Nagy , potem ko je v nizih že zgubljala z 2:0. Enak podvig ji je uspel tudi v polfinalu proti Galianovi (št.36). Zelo dobro se je v isti kategoriji odrezala tudi Claudia Micolaucich (št. 60), ki je šele v četrtfinalu klonila pred solidno Zaffiro (št. 27)in to šele po petih setih, potem ko je v zadnjem že vodila s 6:2. Z nastopom obeh naših igralk je bil pred začetkom prvenstva A2-li-ge (11. oktora) zadovoljen tudi trener Dušan Mihalka. Zelo uspešna je bila v 4. kategoriji tudi Monika Mosetti, ki se ji je s pre- primorski_sport facebook 4 Katja Milič v Parmi bojem v finale uresničila dolgo čadsa pričakovana želja, premagala pa je tudi na papirju močnejše nasprotnice. Na 3. mesto se je uvrstila Katarina Milič, z manj vidnimi uvrstitvami pa sta se morala zadovoljiti Isabella Torrenti, med moškimi pa Alessio Stibiel. KOnec tedan bodo z nastopi začeli tudi v mladinskih kategorijah. Na sporedu bodo med drugim tudi mladinske deželne kvalifikacije. veslanje Saturnia organizira DP na morju Tržaški veslaški klub Saturnia bo v okviru praznovanj 150-letnice kluba v soboto in nedeljo organiziral državn veslaško prvenstvo na morju. V Trst se vrača po šestih letih. Nastopilo bo 600 posadk 50 različnih klubov. V soboto bo start ob 9. uri, v nedeljo pa bo ob 9.30 najprej slovesno odprtje, sledili pa bodo finali. Regatno polje (1500 metrov) bo med restavracijo California in barkovljanskim gozdičem. Ze v petek ob 10.30 bo v sodelovanju z navtično šolo Mautico demonstracija veslanja in reševanja. Ob 18.00 bo na sedežu Saturnie ma Miramarskme drevoredu okrogla miza o razviju veslanja. KOLESARSTVO - Na svetovnem kolesarskem prvenstvu bo danes kronometer za člane. Oči ljubiteljev kolesarstva bodo uprte predvsem v Nemca Tony-ja Martina, ki ima lepo priložnost, da se vpiše v zgodovino. Če bo vožnjo na čas dobil, bo postal prvi kolesar, ki je na svetovnem prvenstvu zmagal štirikrat zapored. Slovenske barve bosta zastopala Kristijan Koren in Matej Mohorič. Včeraj, vožnja na čas, članice: 1. Lisa Brennauer (Nem), mladinci: 1. Lennard Kamna (Nem). ESIMIT - Jadrnica Esimit Europa 2 je v prvem delu regate Tisoč otokov ob 2:24:08 zjutraj kot prva jadrnica v floti priplula čez ciljno črto v marini Porto Montenegro. Regata se je na hrvaški Reki začela v nedeljo, 21. septembra, točno opoldne, za 280,6 navtičnih milj dolgo pot med jadranskimi otoki pa je potrebovala 38 ur in 24 minut ter 8 sekund. Jadranje je potekalo v zelo spremenljivih pogojih, jadrnico je vso pot spremljal šibak veter, v zadnjem delu poti pa tudi nevihte. košarka - »Gombač« Bor v finalu boljši od Doma, Kontovel tretji V nedeljo je bil na Stadionu 1. maja v Trstu v organizaciji Košarkarskega kluba Bor in ZSŠDI 13. turnir za igralce kategorije under 13, posvečen večletnemu predsedniku ŠZ Bor in nočnemu čuvaju na Prvem maju Milju Gombaču. Domača vrsta je po izjemno izenačenem in zanimivem četvero-boju zasedla končno prvo mesto, na drugo se je uvrstil Dom, tretji je bil Kontovel, četrti pa Basket 4 Trieste. Gostitelji trenerja Dejana Faraglie so zanesljivo opravili v polfinalu proti tržaškemu tekmecu, ki ga od letos vodi Borov trener in učitelj košarke Lucio Martini. V velikem finalu pa so tesno ugnali goriški Dom, ki je bil ravno tako skozi šivankino uho premagal v pol-finalu Kontovel v slovenskem derbiju. Enakovredna sta si bila tudi nasprotnika v tekmi za tretje mesto, ki jo je Konto-vel proti Basket 4 Trieste dobil po podaljšku. Skupno kosilo za vse ekipe je dozorelo po zaslugi prizadevanj staršev Borovih košarkarjev. Polfinale: Bor - Basket 4 Trieste 37:26 (12:6, 23:13, 30:18); Dom - Kon-tovel 55:53 (19:11, 33:22, 45:41). Za 3. mesto: Kontovel - Basket 4 Trieste 54:51 (9:11, 25:26, 39:36, 49:49) po po-daljsku. Finale: Bor - Dom 33:30 (18:2, 20:15, 29:26) 20 Sreda, 24. septembra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad zahodno in srednjo Evropo ter nad zahodno polovico Balkana in nad severnim Sredozemljem je območje visokega zračnega tlaka. Od severa doteka k nam razmeroma hladen in suh zrak. Dopoldne bo sončno ali rahlo pooblačeno, proti večeru pa se bo pooblačilo, predvsem po nižinah in ob obali. Zjutraj in deloma dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Čez dan bo od zahoda vse več koprenastih oblakov, ki bodo popoldne postopno gostejši. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, ob morju okoli 10, najvišje d nevne od 17 do 20, na Primorskem do 22 stopinj C. Dopoldne bo oblačno, predvsem ob obali, kjer bodo možne rahle padavine. Jutri se bodo čez dan občasno pojavljale krajevne padavine, deloma plohe. «S TOLMEČ 014/19 «4J TRBIŽ O 7/16 CELOVEC °9/17 S. GRADEC O10/14 KRANJSKA G. OS/16 n O TRŽIČ 10/14 1— & VIDEMO 11/21 ČEDADo^ 12/20 gorica"on-gorica 14/21 O " 13/22 KRANJO CELJE 11/15 O LJUBLJANA 011/16 POSTOJNA 9/16 N. MESTO 10/14 O 1933 - Zjutraj so v večjem delu Slovenije izmerili zelo veliko štiridnevno višino padavin, že dan prej pa so nastopile hude poplave v osrednji in južni Sloveniji. V Kamniški Bistrici so namerili 358 mm, v Postojni 321 mm, v Soči pri Bovcu 301 mm, v Ljubljani 259 mm ter v Celju 221 mm padavin. Danes: ob 3.23 najnižje -50 cm, ob 9.33 naj-Sj višje 48 cm, ob 15.44 najnižje -43 cm, § ob 21.44 najvišje 42 cm. S Jutri: ob 3.50 najnižje -46 cm, ob 9.57 naj-či višje 49 cm, ob 16.10 najnižje -46 cm, ob 22.17 najvišje 40 cm. PORTOROŽ O 14/22 ' O UMAG POREČ KOČEVJE V ° - ^ ČRNOMELJ o Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. PAZIN O 500 m...........13 1000 m............9 1500 m............7 2000 m............4 2500 m............1 2864 m ...........-1 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 5; v gorah 5,5. Novinarka v živo dala odpoved v znak protesta LOS ANGELES - Novinarka televizijske postaje na Aljaski je pustila svoje kolege v zadregi, ko je v živo med oddajo sporočila, da zapušča televizijo. Ob tem je priznala, da je lastnica edinega zakonitega podjetja za marihuano v tej ameriški zvezni državi, o katerem je ravno takrat poročala. Novinarka KTVA 11 News Charlo Greene je šele na koncu prispevka o podjetju The Alaska Cannabis Club, ki povezuje upravičence do marihuane v medicinske namene z lokalnimi pridelovalci marihuane, priznala, da je njegova lastnica. "Kar zadeva to službo, no, ni, da imam izbiro, vendar pa, j... ga, dajem odpoved," je dejala, preden je odkorakala iz studia. (STA) Tovorno plovilo Dragon prispelo na Mednarodno vesoljsko postajo WASHINGTON - Vesoljsko plovilo brez posadke Dragon je včeraj prispelo na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), kamor je prineslo opremo in zaloge za posadko, med drugim zmrznjeno suho hrano, 20 živih laboratorijskih miši in tridimenzionalni tiskalnik. Robotska roka vesoljske postaje je plovilo zasebnega podjetja SpaceX "zgrabila" ob 12.52 po srednjeevropskem času, so sporočili iz ameriške vesoljske agencije Nasa. Dragon je proti ISS poletel v nedeljo iz vesoljskega središča Cape Canaveral na Floridi. Tovorno plovilo bo na ISS ostalo približno mesec dni. (STA) zdravje - Študija v reviji New England Journal of Medicine WHO: Brez odločnega ukrepanja do novembra 20.000 okuženih z ebolo Pregledovanje ljudi s simptomi okužbe v Monroviji v Liberiji ansa kitajska - Znani ujgurski intelektualec Ilham Tohti obsojen na dosmrtno ječo PEKING/BRUSELJ - Sodišče v Urumqiju, prestolnici kitajske avtonomne pokrajine Xinjiang, je včeraj znanega ujgurskega intelektualca Ilhama Tohtija zaradi separatizma obsodilo na dosmrtno ječo. Sodišče je tudi odredilo zaplembo njegovega celotnega premoženja. Tohtijeva obramba je že napovedala, da se bodo na razsodbo pritožili. Ujguri so manjšina na Kitajskem. Po mnenju nekaterih, bi lahko obsodba znanega ujgurskega intelektualca povzročila nove napetosti v odnosih med uradnim Pekingom in oddaljeno avtonomno pokrajino. ZDA, Evropska unija in številne človekoljubne organizacije so pred tem že pozvale kitajske oblasti, naj Tohtija izpustijo na prostost. Njegova obsodba bi lahko po mnenju nekaterih analitikov pomenila, da bodo zmerni Ujguri izgubili svoj vpliv, hkrati pa se bodo zmanjšale možnosti za dialog. ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je posvarila, da se bo število okuženih s smrtonosnim virusom ebole do novembra potrojilo na 20.000, če države ne bodo odločneje ukrepale v boju proti tej bolezni. Kot kaže včeraj objavljena študija WHO, bi se lahko brez drastičnih ukrepov število okuženih z ebolo vsak teden povečalo za tisoč. Epidemija ebole je v Zahodni Afriki letos že zahtevala skoraj 2800 življenj, več kot 5800 ljudi pa se je okužilo. WHO v študiji, objavljeni v včerajšnji izdaji znanstvene revije New England Journal of Medicine, ocenjuje, da se bo brez odločnih ukrepov število okuženih z ebolo do 2. novembra v Gvineji povzpelo na 5925, v Liberiji na 9939, v Sierri Leone pa na 5063. V teh treh državah skupaj bo tako več kot 20.000 okuženih z ebolo. Zaradi večjega števila okužb bo poraslo tudi število smrtnih žrtev zaradi ebole. Strokovnjaki ocenjujejo, da je stopnja smrtnosti zaradi te bolezni trenutno višja od splošne ocene 50 odstotkov. Študija tako kaže, da umre 71 odstotkov vseh, ki so se okužili z virusom ebole. "Če epidemije ne bomo ustavili zelo kmalu, bo prerasla v še hujšo katastrofo," je novinarjem v Ženevi povedal soavtor študije Christopher Dye. Ob tem je opozoril, da bi lahko epidemija trajala še nekaj let. "Bojimo se, da bo ebola postala bolj ali manj stalna spremljevalka človeštva," je še dejal. Tokratna epidemija ebole sicer ni prva, je pa najhujša. Pred tem je za najhujšo veljala prva zabeležena epidemija te bolezni na območju današnje Demokratične republike Kongo leta 1976, ko je umrlo 280 ljudi. Dye je dejal, da virus tudi tokrat deluje zelo podobno kot pri prejšnjih izbruhih, spremenila pa se je mobilnost ljudi, zaradi katere se bolezen hitreje širi. Širjenju ebole sicer po njegovih besedah botrujejo tudi običaji, kot sta umivanje in dotikanje trupel, ter zelo počasen odziv držav, ki jih je ebola prizadela prvič. (STA) Amnesty International: Kitajska I« g« t v « v • podjetja izvažajo »orodja za mučenje« PEKING - V zadnjem desetletju se je bistveno povečalo število kitajskih podjetij, ki izvažajo "orodja za mučenje", je opozorila nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International. Ob tem je posvarila, da številne naprave pridejo v roke kršiteljem človekovih pravic po vsem svetu. Več kot 130 kitajskih podjetij tako proizvaja električne stabilizatorje, gumijevke in lisice za noge ter "drugo potencialno nevarno opremo". Leta 2003 je bilo 28 takih podjetij, v poročilu, katerega soavtor je Omega Research Foundation, poudarja AI. AI je tako Kitajsko kot druge države pozval k boljši regulaciji trgovanja z omenjenimi predmeti, tako da v primerih, ko obstaja velika možnost, da bi prišlo do zlorab, ne bi izdali ustreznih licenc. (STA) Ilham Tohti V včerajšnjem odzivu je EU obsodbo označila kot "v celoti nepravično". Ponovila je poziv k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Tohtija na prostost. V sporočilu za javnost je EU tudi izrazila obžalovanje, da med sojenjem ni bilo spoštovano pravo, še posebej pravica do ustrezne obrambe. 44-letnega Ilhama Tohtija, profesorja ekonomije na univerzi v Pekingu, je policija aretirala v njegovem pekinškem stanovanju januarja letos, nato pa so ga zaprli v njegovem domačem Xi-njiangu, približno 2000 kilometrov zahodno od Pekinga. Njegovi odvetniki niso uspeli s predlogom, da bi sodni proces preselili v Peking. V avtonomni pokrajini Xinjiang živi okoli 10 milijonov pripadnikov uj-gurske manjšine. Minulo leto je bila pokrajina tarča številnih napadov na civiliste in spopadov, ki so zahtevali najmanj 200 smrtnih žrtev. Kitajska odgovornost za razmah nemirov in nasilja pripisuje terorističnim skupinam, ki naj bi si prizadevale za samostojnost Xinjianga. Organizacije za človekove pravice pa opozarjajo, da sta diskriminacija in zatiranje ujgurske vere ter jezika s strani kitajske vlade prilila ogenj na razmah nasilja. (STA)