Leto LXVL, St. 150 Ljubljana, sreda 5. Julija igjj Cena Din L" LOffENSKI Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemSi nedelje ln praznike. — Inserati do 80 netit a Din 2—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< ▼aljV. mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnafUeva ulica St. 5 Telefon št. 3122, 3128, 3124, 3125 in 31» Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon It. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351« NOVA RUSKA POLITIKA Konvencija, ki je bila včeraj podpisana v Londonu med Rusijo in Malo antanto, pomeni važen preokret v zunanji politiki ruske vlade Beograd, 5. julija. Koaiv&ncija o definiciji napadalca, ki je hila včeraj podpisana v Londonoi med Rusijo in državami Male antante, Poljsike in Turčije, pred&tavflja brez dvoma dogodek prve vrste pni utrjevanju mednarodnega mini in [prizadevanjih za konsolidacijo sptošnih razmer v Evropi in v ostalem svemi. Predvsean pomeni ta konvencija nov resen znak izprememoe zunanjepolitičnega stališča Rusije. V zadnjem času razvija Rusija v raznih smereh na mednarodnih forih diplomatsko aktivnost, iz katere se more videti, da se usmerja napram inozemstvu v pozitivni smeri za stabilizacijo miru v svetu. Na mnogih mednarodnih konferencah v rx)«ileo&tiki reaiiemti stanju stvari in novim potrebam, S podpd&ora omeaijeme konvecicdje 2 Rusijo je Mala aniamta p^edtvsem prvič nastopila skupno kot en sam subjekt mednarodnega prava. Organizirana v višjo mednarodno skupnost z znanim organizacijskim paktom je Mala an-tanta že doslej v kratkem času mogla pokazati nekoliko značilnih uspehov na področju mednarodne politike, s katerimi je služila ne samo svojim posem-nim, nego tudi splošnim interesom. Tudi ta konvencija z Rusijo, ki predstavlja precejšnjo širokopoteznost, se je mogla zaključiti lažje in mnogo prej samo zaradi najtesnejše skupnosti Male antante. Konvencija z Rusijo ne pomeni takoj in samo po sebi že obnovo medsebojnih odnošajev ter pravno priznanje Rusije, vendar pa je bil z njo storjen ogromen korak k zbližan ju v povsem novi orientaciji, ki bi mogla nastopiti odnosa jih med državami Male antante z Rusijo. Besedilo konvencije c definiciji pojma napadalca vsebuje nekoliko bistvenih točk. brez katerih se ne bi moglo niti zamisliti kakšno zbli-žanje med Rusijo in Malo antanto oziroma njenimi posameznimi članicami. Znano je. da je zunanja politika vsake države odrejena po mnogih č-niteljdh zgodovinskih, gospodarskih, geografskih in geopolitičnih. Zato se v večini držav opaža v življenjskih vprašanjih njihove mednarodne aktivnosti kontinuiteta zunanje politike ne glede na notranje sisteme njihove uprave. S tem bi se mogla pojasniti pripravljenost mnogih, da vidijo v podpisu te konvencije po Sovjetski Rusiji in glede na že prej podpisano slično pogodbo med Rusijo in Francijo nekakšno renesanso ruske naoijonalne politike. V vsakem primeru pre. Slavnostno zborovanje Unime Za dosmrtnega častnega predsednika je bil izvoljen dr. Vesely, za predsednika pa prof. Skupa Nemški konkordat Kapitulacija Vatikana pred Hitlerjem — Konkorgat z Nemčijo bo še danes parafiran Pariz, 5. ^uttja. Poslednje informacije iz Vatikana potrjujejo, da je Papen uspešno zaključil pogajanja za sklenitev konkordata, ki bo veljal za vso Nemčijo. Doslej ni bilo se ničesar oficielno objavljenega o doseženem sporazumu, čegar načrt je bil poslan z letalom v Berlin. Dopisnik >Tempsa< javlja iz Rima, da bo po novem konkordatu omogočeno pretvarjanje vseh organizacij, ki so pod vodstvom Katoliške akcije, v čisto verska društva brez vsake politične in gospodarske podlage. Dopisnik pristavlja, da je Hitler zelo lahko dosegel, za kar se je moral italijanski fašizem dolgo in hudo boriti. Hitler je, pravi nadalje, dosegel, da se bo velika organizacija, ki jo je papež ustvaril v svrho katoliške akcije, bavila odslej samo z reševanjem duš. Isti dopisnik pravi, da smatrajo mnogi vatikanski dostojanstveniki, da je Vatikan popolnoma kapituliral pred Hitlerjevo Nemčijo in da je katoličanstvo v Nemčiji s tem sporazumom rešilo samo svoje golo življenje. Ta kapitulacija Vatikana se tolmači z bojaznijo, da bi se v Nemčija mogla osnovati državna cerkev, kakor tudi z vplivom katoliških škofov v Nemčiji, ki goje simpatije za Hitlerjev pokret. Dopisnik »Tempeaž je mnenja, da je tudi papež osebno pripomogel k temu spoazumu z Nemčijo. Ob koncu pravi, da je v vsej tej zadevi najbolj čudno, ker preganjanje katoličanov v Nemčiji ni naletele na nobeno obsodbo s strani Vatikana. Tolika blagost je v ostrem nasprotju s strogostjo, ki jo Vatikan kaže napram onim, ki so kdaj izrazili naj-milejšo kritiko politikov osrednjih cerkvenih oblasti. Iz Vatikana poročajo, da je nemški podkancelar Papen, ki bi bil moral že sno-či zapustiti Rim, in se vrniti v Berlin, odložil svoj odhod na drevi. Zdi se, da bodo ponovno proučili načrt besedila konkordata in da se je zato odgodil Papenov po-vratek v Eeriin. Vsekakor upravičuje dejstvo, da je podkancelarja sprejel papež v avdijenci in da je njegov odhod odgođen na danes, domnevo, da bo načrt konkordata še v teku današnjega dne parafiran. Polom londonske konference Od svetovne gospodarske konference zaradi ameriškega odklonilnega stališča nihče več ne pričakuje kakega uspeha Pariz, 5. Julija. AA. Pariški listi ugotavljajo, da londonska konferenca včeraj ni bila odgođena na danes samo zato, ker so delegati Zedinjenih držav zahtevali M umi rok, da stopijo ponovno v zvezo s predsednikom Rooseveltom. >Petit Parisien« pravi, da bi Zedinjene države rade ztvmnile odgovornost za propad »londonske konference na druge, čeprav ves svet vidi, da je konferenco ubil ravno Roosevelt. List pravi daJče, da se bo sedaj po vsej priliki pojavila neka poslanica, v kateri bo Roosevelt povedal »amo tisto, kar je že povedal, in da je za nadaldevanje londonske gospodarske konference. Toda to, dodaja >Petit Parisien«:. ne bo nikogar več preslepilo in ne bo popravilo 6labega vtisa, ki ga je v Londonu napravilo zadržanje Zedinjenih držav. Pertinai pravi v >Echu de Paris< povišem odkrito, da bi bilo treba konferenco prekiniti, pri čemer ironično pristavlja, da je treba prej še počakati rezml-:ata ameriškega valutnega izkustva in »ale nato nadaljevati medmarodme gospo-r-ske razgovore, če bi ee ti razgovori sedaj takoj nadaljevali, bi to po o tja PeninaxJournal< pa napovedmje, da se bo Jutri Mršil v Londonu pogreb konference z običajnimi mrtvaškimi častmi. Nova Rooseveltova navodila Parii, 5. julija AA. Iz VVashingtona poročajo, da je predsednik Rooeevelt brzojavno poslal ameriški delegaciji v Londonu nove instrukciji z željo, naj ^ dela na london?k; ^»»jdareki ii rer.i . .»iju-jejo. ■J. Mi Potovanje Litvincva \ Pariz. 5. julija. A A. Iz Londona poročajo, da bo sovjetski komisar za z-inanje zadeve Litvinov danes odpotoval iz Londona v Pariz, nato pa pojde v Avstrijo. Poziv soKoisicetiiu bralstvu Ljubljana, 4. julija. V rudarskih revirjih na področju bratske župe Celje vlada strahovita beda. Naši bratje in sestre in njih nedolžna deca gledajo najstrašnejšemu trpljenju, gladu in umiranju iz oči v oči. Pomoč je nujno potrebna, vsak trenutek odlašanja pomenja korak bliže neogibni katastrofi. Pozivam sokolsko bratstvo, naj z dejanji bratoljubja priskoči umirajočim na pomoč. Takoj! Denarne podpore nakažite na čekovni račun podružnice Postne hranilnice v Ljubljani št. 10.591 (Celjska posojilnica). Na vrh srednjega dela napišite: Trpečim bratom! Vse druge darove pošljite na naslov: Sokolska župa Celje. To smo pooblastili, da vse, kar pošlje nanjo sokolsko bratstvo, razdeli med najbednejše rudarje in njih rodbine po lastnem preudarku. Ne razmišljajte, ne oklevajte! Pomoč je nujna! Sokolsko brat stvo, na plan! Savez SKJ je za prvo pomoč nakazal Din 5000. Zdravo! E. Gangl, 1. nam. staroste. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Aoasterdam 3308.74—2320.10. Benlin 1360.14—1370.94, Bruselj 802.46 do S06.4O, Curih 1108-36—1113.85, tuoodon 192.30—193.90, Newyyork ček 4263.82 do 4292.08, Peri« 225.90—227.02, Praga 170.79 do 171.65, Trst 303.7^—306.19 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem ili-ringu 8.85. INOZEMSKE BORZE. Curih: 20.3860, London 17.39, New-york 387.50, Bruselti 72.40, Milan 27.45, Madrid 43.40, Aancterdam 207.80, Dunaj 58.50, Praga 15.41, Varšava 58.05, Bukarešta 3.06. Postani In ostani član Vodnikove družbe! Ljubljana, 5. julija. Po otvoritvi mednarodnega kongresa lutkarjev in razstave lutk na velesejmu je včeraj dopoldne predaval predsednik *Uni-me« dr. Vesely o lutkarstvu nekdaj in sedaj, svoje predavanje je pa spremljal s 120 skioptičnimi slikami, ki so občinstvu izredno ugajale. Po predavanju so bili kon-gresisti na vrtu »Zvezde« pri kosilu, kjer jih je pozdravil nas prvi lutkar Milan Kle-menčič, za njim so pa govorili še drugi funkcijonarji »Unime«. Po obedu so si gostje ogledali znamenitosti mesta, a po večerji je ob 20. napolnil zabavni večer veliko dvorano »Kazine* do zadnjega ko tička. Na žalost je bila pa za to lepo prireditev pripravljena le nižja polovica dvo rane, ki je bila seveda mnogo premajhna za množico občinstva, ki smo med njo opa žili poleg podbana dr. Pirkmajerja in češ koslovaskega konzula Sevčika s soproga ma tudi večino pri včeraj opisanih prire ditvah navzočih osebnosti, zlasti je bilo pa mnogo književnikov, likovnih in gledaliških umetnikov. Najbolj navdušene aplavze in celo šopek si je s svojimi sijajnimi Šalami pridobil mali nagaiivec Hurvinek, ki ga je sijajno predvajal J. Skupa, posebno so bili pa poslušalci hvaležni odlični koncertni pevki gdč. Veri Mori, ki je z vzorno izgovorjavo slovenščine zapela tudi nekaj veselih slovenskih pesmic. Vse točke Čeških lutkarjev so bile vseskozi na visoki umetniški stopnji, to starodavno zabavo preprostega ljudstva minulih stoletij je pa prav izrazito pokazal tudi francoski delegat Paul Jeanne, a dunajskega Gašpereka Dunajčan Ruprecht, ki je povabil Ju-goslovene na Dunaj ter jim obljubil, da jim bo tam pokazal vse najlepše. Silno zabavne so bile produkcije ljubke Američanke Zakonick, kj je predvajala veselo opico, čudovito gumijevo damo in miški Micky in Mini tako zabavno, da bi jo bili radi gledali še cele ure Tudi naši lutkarji so nam pokazali prav dobro spicarjevega Martina Krpana s kobilico brez tovora, nikakor pa ne moremo pohvaliti točke, ki je delala reklamo za lepote našega sinjega morja s skrajno naturalističnim posnemanjem morskih bolezni. A tudi norčevanje iz neznanja tujih jezikov nam pred tujimi gosti gotovo ni bilo všeč. Davi ob 9. so v magistratu i posvetovalnici imeli sejo funkcionarji »Unime*, nato je bila pa ravno tam slavnostna skupščina IV. kongresa »Unime«, ki so ji razen stalnih gostov kongresa prisostvovali tudi zastopnika župana in mestne občine občinski svetnik inž. Pavlin ter tajnik Zupana Fabjančič. Predsednik JLS prof. dr. Burian je po pozdravu gostov in delegatov omenil, da je na kongresu zastopanih po delegatih in pooblaščencih 13 držav, nato je pa zborovalce v imenu Ljubljane pozdravil občinski svetnik inž. Pavlin z zagotovilom, da Ljubljana zna ceniti pomen lutkarske umetnosti, ki jo smatra za mogočen faktor pri vzgoji mladine v srčni kulturi. Končno je pa zborovanju v slovenskem m češkem jeziku požel el največjega uspeha, v enakem smislu je govoril tudi magistratni tajnik Fabjančič, ki je v francoščini poveličeval pomen te idealistične umetnosti in poželel, naj se zborovalci v Ljubljani počutijo čim najboljše. Razprave na kongresu so bile večinoma v češkoslovaškem jeziku, vendar smo pa čuli poleg slovenščine in srbohrvaščine tudi nemščino, francoščino, angleščino in nimunščino. pripomniti pa moramo, da je predsednik rumunskih lutkarjev rektor Sesan govoril predvsem češči-no. Pod predsedstvom dr. Veselega so zborovalci soglasno sprejeli tajniško in blagajniško letno poročilo, ker so bila že vsa poslana članom v vseh jezikih. JSL je po svojem predsedniku dr. Burianu v prvi vrsti predlagal, naj »Unima« poleg sedanjih uradnih jezikov francoščine in nemščine sprejme za uradni jezik tudi češči-no, kar je bilo po dolgotrajni debati, ki je dokazala, da cenrraia »Unime« v Pra gi že sedaj dopisuje v bolgarskem, ruskem, poljskem, ukrajinskem jeziku ter vseh ju-goslovenskih narečjih, razen tega pa seveda tudi v češkoslovaškem ter v vseh svetovnih jezikih, soglasno sprejeto. Američanka Zakonick se je zavzemala, naj bi se zaradi večje organizacije ameriških lutkarjev uvedla korespondenca z Ameriko v angleščini, kar ji je predsednik seveda zagotovil. Ko je predsednik dr. Veselv konstatiral uvedbo češčine za uradni jezik, ;e poudarjal, da že sama oseba prezidenta iMasarvka garantira, da »Unima« vedno dela le za mir med narodi. Dolgotrajna je bila tudi razprava o vo-litvi predsednika »Unime«, ker je dr. Veselv odstopil in je osrednji odbor »Unime« dogovorno s francoskimi in društvi drugih narodnosti predlagal za predsednika prof. J. Skupo Vsi delegati, zlasti pa podpredsednik naše zveze Mladen Sirola. so zahtevali, da ostane za predsednika oče » marijonet dr. Veselv, prav tako je pa tudi dunajski delegat Ruprecht ▼ imenu Avstrije in Amerike izrekel željo, naj bi ta nestor vsega lutkarstva sveta še nadalje predsedoval »Unimi«. Ko je dr. Veselv pojasnil. da z izvolitvijo prof. Skupe za predsednika in z njegovim odstopom soglašajo društva vseh ostalih narodnosti, zlasti pa tudi Franoozi. je bil prof. dr. Veselv med navdušenimi ovacijami izvoljen na predlog rektorja Sesana «t dosmrtnega častnega predsednika, za predsednika »Unime« pa predlagani prof. Skupa z dodatkom. da dr. Veselv navsHc splošni želji ni več sprejel predsedstva »LTnime«. Za seneralneijza tajnika je bil iavoijem dr. Malik, za drugega čast prede. JL6 pa dr. Burian. Ko je preds. dr. Burian i«x>Journal«, na dosedanjih gospodarsko-ipoHtičnih rz-kušnjah. O stališču Itattje govori navedeni list z velikim optimizmom in pravi, da je Italija to stanje razmer razumela. Ta kombinacija se zdi Kali ji tem boljga, ker bi se Avstrija in Madžarska ootoeigtrfcrti nemškemu vplivu in bi kalija nasprotno lahko dosegla večji dedež pri srednje-ev-rovski trgovini. Kadar bo to vnašanje rešeno, se bo lahko dosegel budi sporazsurr. med Francijo in Italijo. Vitikovški Sokoli med škof jeločani Škofja toka, 4. julija e i prat.- je bil prihod jeadiiega odBeka Sokola iz Vinfcovcev v naAe mesto — takoj po pokrajinskem zJetu — znan taJco-rekoč šele z^deji trenutek, se je vendarle zbralo k sprejemni milih alavoaiafeih gostov- mnogo akofljedoćk« narodne javnosti, ki je bratskim gostom pris-nčim vizkjlikal« in jim akušala pripraviti kar na;aprijetnejše bdvaaije med nami. Oclci-jelen sprejem je bil pred aodiAčfiam poslopjem in to potem, ko so VlnJcovoani. dobrih 20 po AUvtiu, Trma .hi po 12. uri prijezdili v elegantnih Četveror*dlh preko pn&talsketga mosta in po Grtabnu na-vHgx>c v mesto. DobrodoMioo jim je lzre-kel za domačine .V*J»kn nadzornik br. Vinko Zahrastnik, povdarflajoč arvoje iskreno veselje, da mor« pozdraviti na starodavnih mestnih tleh Sokole, ki smo si eno. brejtfe po duhu in srou. Brž so bili navezani stiki Vlnkovčaiiov z Looani, ki so razkazal i dragim gostom vse znamenitosti mesta, nato pa Sokolski dom, na i katerega lepoto in vzorno urejenostjo bili oni vidno presenećeni. Vsa sokolska družina je posedla na; v mali dvorani, kjer ss je navilo na?-prierčoejfee, bratsko razpoloženje. lzm» ruianih je bilo več govorov, U so vb< izziveneli v ugotovitev, da je nas* sokol s»ka vojska na zmagovitem pohodu. L/C prehitro je prišel čas ločitve. Msu točnimi >zdravo< kđici so zasedli Sok odi iz Vinkovcev proti večeru svode konjiče in odJbrzeli proti beli Ljubljani. Sokolsk' društvo v Skofji Loki je prejelo danee i? Vinkovcev še posebno zahvalo za naklonjenost, spTeđem in pogostitev, k jo je pripravilo bratom iz Vtnkovoev. >S£0VENSKI NARODi, dne 0. JaBJa 1983 Pomoč trpinom v radarskih revirjih Nujni ukrepi, ki bodo za prvo silo najhujšo bedo med rudarji omilili Tkbovije, 4 juhja. Danes so prvi dan v tem mesecu rudarji »opet Sli na delo. Rudnik polno obratuje žene, ki so cele 4 dni straiile pred vhodi v rove in na ostalih delovnih nmeniščih, de bi se v praznovalnh dneh noben delavec ne mogel vtihotapiti na delo, so že snoči zapustile svoja stražna mesta, ker se jim jo na morodajnih mestih dalo zagotovilo, da se bo v bodoče delo ob praznovalnih dneh odkazovalo tako, da bodo po možnosti upoštevani naj bedne j ši radarji s številnimi družinami in da se bo rudarskemu delavstvu v teh dneh najhujše stiske tudi dejansko pomagalo. Kakor smo že poročali, je zlasti g. župan Vodušek takoj podrobno informiral vse merodajne činitelje o nevzdržnem položaju rudarjev in njihovih družin, prav posebno pa se je zavzel za rudarske trpine tudi banski svetnik g. dr. Roš, ki je enako kakor župan g. Vodušek g. bana dr. Ma-rašiča prosil, da se rudarjem nujno priskoči na pomoč, ker je sila velika. Na podlagi teh poročil je banska uprava sklicala v ponedeljek sejo, katere so se udeležili zastopniki banske uprave, rudarskega glavarstva, sreskega načelstva L^ško, THD, g. dr. Roš kot načelnik sreskega cestnega odbora in župan g. Vodušek kot zastopn& tukajšnje občine. Na seji se je izčrpno razpravljalo o teikem položaju v rudarskih revirjih m je bilo soglasno ugotovljeno, da je pomoč trpečim rudarjem in njihovim družinam nujno potrebna. Zastopnik TPD je izjavil, da bo družba s svoje strani skušala omiliti težko stanje svojega delavstva na ta način, da bo v tekočem tednu odredila en delovni dan več, tako da se bo v juliju obratovalo namestu že odrejenih 12 delavnih dni, sedaj 13 dni. Razen tega pa bo družba za omiljen je težkega stanja izvršila razen normalnega obratovanja še razna zemeljska dela, pri kiterih bo zaposlila najbolj potrebne družinske očete radarje. Za ta dela bo odkazala okrog Efin 100.000. Končno je zastopnik TPD dsA zagotovilo, da se ob praznovilnh dneh ne bo pridobival premog, v kolikor to ni združeno z vzdrževalnimi deli v jamsk'h rovih, in da se bo pri dodeljevanju v službo ob praznovalnih dneh oziralo v prvi vrsti na najrevnejše družinske očete. Zastopnik cestnega odbora g. dr. Roš in župan g. Vodušek sta opozarjala tudi na naraščajočo brezposelnost, katero Je nujno potrebno omejiti, kar pa je mogoče edinole z javnimi deli s katerim' naj b1 se pričelo v območju rudarskih revirjev. Zato sta nujno priporočala, da bi se taka javna dela čimpreje pričeia. — Glede na to je banaka uprava odredil«, da se bodo Se ta teden pričel* javna dela na banovinski cesti Trbovlfe-Marija Reka- Sv. Pa-veL Is to tako se bo v nijkraiSem času pričela graditi nova cestna zveza banovinske ceste od gostilne Kukenberg mimo gostilne španc ob Trboveliščici proti stari občinski hiši. Pri teh delih se b:> zaposlilo okrog 250 brezposelnih delavcev-rudarjev, ki imajo svoje družine v Trbovljah. Večje število samcev, zlasti mlajših, pa bo zaposlenih pri gradnji ceste Litija-Rai'eče in pri razširjenju ceste Celje Z:dani mest. Brezposelnim rudarjem v Hrastniku pa se bo nudilo delo pri delni regulaciji potoka Boben in pri zgradbi mostu v Hrastniku, kar bo izvršila trboveliska občina iz lastnega proračuna za letošnje leto. Za prvo nujno pomoč najbednejšim rudarjem in njihovim družinam bo banska uprava nakazala za Trbovlje Dii 40.000, za Hrastnik in Zagorje pa sorazmerno manjšo vsoto. Istotako bo dala trboveljska občina za prvo nujno silo najpotrebnejšim okrog 6000 kg bele moke. To so ukrepi, ki so jih merodajni Činitelji sklenili kot pomoč trpečim rudarjem in njihovim družinam v rudarskih revirjih. Gotovo je. da ta trenutna pomoč ne bo pomenila popolnega olajšanja trpljenja in pomanjkanja v rudarskih družinah, toda pomisliti je treba, da se je z merodajne strani v današnjih težkih časih, ko ves svet ječi pod težo silne gospodarske krize, storilo vse, kar se je storiti moglo, da se težak položaj omili. Pri tej priliki pa lahko, po zagotovilu z merodajnega mesta izjavimo, da je pričakovati v bližnji bodočnosti tudi za težko preizkušeno rudarsko delavstvo izboljšanje, in da je tekoči mesec najtežji, ki ga bodo rudarji in njihove družine prestale. Sresko načelstvo v Laškem pa je v svrho očuvanja javnega miru in reda izdalo danes naredbo, da je vsako zbiranje prebivalstva, kakor tudi postajanje posameznikov po cestah, trgih, pri vhodih v rove, v javnih lokalih in drugo, strogo zabranjeno. Po 20. uri morajo biti zaprte vse točilnice alkoholnih pijač in morajo tudi gostje po tem času zapustiti lokale. Enako je zabranjeno dajati pijačo na dom. Ob 21. uri morajo biti zaprta vsa hišna vrata. V tem času mora biti prebivalstvo v stanovanjih, katerih ae sme zapustiti "do 4. ure zjutraj, izvzemši one, ki so zaposleni pri rednem delu in zelo važne, nujne in neodložljive slučaje. — Prebivalstvo se opozarja, da se v lastnem interesu pokori tej naredbi oblasti, ker zapade sicer občutni kazni. Vienna : Ilirija 4:1 (2:1) Ođ&ona Igra avstrijskega prvaka. - Ilirija se je dobro držala Ljubljana, 5. julija. Sanočnja tekma na igrišču Ilirije je bila športni dogodek prvega reda. Ime Vienna je privabilo veliko število gledalcev, zlasti je bilo opažati mnogo tujcev, ki so se nalašč za tekmo pripeljali z Bleda. Navzočih je bilo okoli 2000 gledalcev, kar pa je spričo renomeja gostujočega moštva vendarle malo in Ilirija najbrž ne bo krila visokih režijskih stroškov. Vienna je nastopila v svoji najmočnejši postavi z istim moštvom kot v nedeljo v tekmi proti Ambrosiani: Hore-schofski-Rainer, Schmaus- Kaller, Hof-marm, Machu-Brosenbauer, Adelbrecht, Gschweidl, Wortmann, Erdl. Ilirija je postavila v boj običajno enajstorico: Rožič-Zitnik V., Bergles-Unterreiter, Varšek, Belak-Uovar, Lah, Svetic, Doberlet, Pfei-fer. Igra avstrijskih profesijonalov je morala navdušiti slehernega poznavalca. Pokazali so nam res klasičen nogomet, znamenita dunajska šola je žela velik uspeh. V Ljubljani še nismo videli v vseh točkah tako izbalansiranega moštva. V enajstorici ni nobene slabe točke, nemogoče je reči, katera vrsta je bila najboljša. Obramba je stala kakor zid in je zlasti v taktičnem pogledu pokazala, kako morajo igrati branilci. Odlikuje jih, kakor vse ostale igrače, sijajen start ter točno preračunan odbojni udarec. V vsakem pogledu je zadovoljil Schmaus. do čira se je stari rutiner Rainer prerad posluževal nedovoljenih sredstev. Horeschofskv je delal brez napake, Krilska vrsta je poglavje zase. Tako morajo igrati krilci. Defenzivno in ofenzivno enako dobri, so zlasti neutrudljivo zalagali svoj napad s precizno podanimi žogami, po potrebi so pa kombinirali tudi med seboj. Naravnost idealen srednji krilec je Hofraann. Tudi v največji gneči je poslal žogo najboljše plasiranemu soigra-ču, naj si bo z nogo ali glavo. Napad je deloval kakor dobro namazan stroj. Igrajo na isti način, ki smo ga že videli pri Ra-pidu, le da ga predvaja Vienna mnogo popolnejše. Kvintet prodira v obliki male Črke vr z razliko od Angležev tako omiljenega velikega \V. Obe krili in srednji napadalec stoje bližje nasprotnemu golu, obe zvezi sta za njimi in predstavljata vez med napadalci in krilci. Ta sistem nam je že enkrat prav dobro pokazal Hajduk, vendar ne tako dovršeno. Znameniti Gschvreidl je vodja napada, ki se ga skoro ne opazi, deli pa žoge z matematično natančnostjo. Goalgetterju moštva, Adel-breehtu, je pripravil nekoliko sijajnih pozicij, ta pa je pošiljal na ilirijanski gol take bombne pozdrave, kakršnih že dolgo nismo vxleH. Sreča je bila, da j« več teh strelov šlo tik mimo gola. Gschweidl je v začetku pokazal sijajen dribling, ko so pa postali Ilirijani nanj bolj pazljivi, je opustil vsako igračkanje in je samo delil žoge. Desna zveza Adelbrecht je pravi virtuoz v driblingu, vendar v tem pretirava. V drugem polčasu je večkrat povabil kar celo tropo Ilirijanov k out liniji, kjer jim je pokazal visoko šolo driblinga in jih vodil za nos, da je bilo veselje. Kako mora stati krilo, so Dunajčani pokazali dovršeno. Brosenbauer in Erdl sta stala vedno tik na out črti in nista izgubila niti ene žoge. V prvi polovici so forsirali Erdla, v drugi pa Brosenbaura. Oba sta izredno hitra in razpolagata s pestrim repertoarjem najrazličnejših trikov. Moštvo je izredno ugajalo kot celota, nenadkriljiva jim je igra z glavo. Zogo obvladajo naravnost žonglersko. Ilirija je predvedla v prvem polčasu prav dobro igro in je močno pritiskala ter ustvarjala pred nasprotnim golom kočljive situacije. V tem delu se je zlasti odlikoval Varšek, ki v igri z glavo ni prav nič zaostajal za DunajČani. Bil je edini, ki je ves čas podpiral napad, kratka kombinacija notranjega tria pa ga je tako utrudila, da je po odmoru vidno opešal. Stranska krilca sta igrala samo defenzivno, zaradi česar je trpela napadalna vrsta, ki je bila navezana edino na Varška. Najboljši del moštva je bila obramba, žitnik in Bergles sta razdirala, da je bilo veselje. Pred odmorom je napad Vienne mogel ustvariti le redkokdaj čisto pozicijo »pozneje sta pa spričo ogromnega dela znatno popustila. Kombinacijske poteze Dunajčanov so bile preveč nepreračunljive, taki igri nista bila kos. Rožič v golu je rešil vse, kar se je dalo, dobljeni goli pa so bili neobranljivi. Napad Je imel v Lahu in Pfeiferju najboljša igrača. Neutrudljiv je bil Lah, ki je postregel Horeschofskvju z več bombnimi streli. Pfeifer je bil vse premalo zaposlen ,kadar pa je dobil žogo, je postalo za Vienno vedno kritično. Ostali napadalci niso povsem zadovoljili, treba pa je upoštevati, da so imeli nasprotnike, ki jih ni tako lahko ugnati. Občinstvo menda tega ni upoštevalo in se je po nepotrebnem hudovalo nad njimi. Po uvodnih pozdravih in fotografiranju je Vienna otvorila igro. žoga je takoj pred golom Ilirije, Adelbrechtova bomba gre tik mimo gola. Dunajčani se precej dolgo zadrže na polovici Ilirije, vendar je obramba na mestu. Ilirija se polagoma osvobodi in in po začetni tremi izvede več nevarnih napadov. Horeschofskv nekolikokrat sijajno intervenira, večino napadov pa zaustavita že branilca. V 35. min. nenaden prodor Ilirije, žogo dobi v sredi Svetic, ki dribla. Rainer in Schmaus ga vzameta v >kle-šče«, Svetic pa iz težke pozicije vseeno strelja in žoga je v mreži. Orkan odobravanja med občinstvom. Sodnik pa je te prej odžvižgal foul in diktira 11 m, kar povzroči žvižgalni koncert. Lah strelja ne- obrani ji vo ▼ levi kot In Ilirija vodi z 1:0. Vienna skuia izenačiti in krepko pritiska, mrlja ae osvobodi in že je na polovici gostov. Zaradi foul a diktirani prosti strel krasno strelja Belak pred gol, Horesehofskv boksa s pestjo .nastane velika gneča, žogo dobi prosto stoječi Lah in že se potrese mreža. Sodnik gola ne prizna zaradi of-sida Bovarja in Svetica. Zopet buren protest občinstva proti sodniku. Po nepotrebnem. V 37. min, se preigra Adelbrecht in plasira neobrani ji vo tik poleg droga. Vienna je izenačila. Tik pred odmorom solo Gschwei-dla, Bergles in žitnik startata istočasno nanj, vsi ae valjajo po tleh, žoga se odbije k nekritemu Brosenbauru, ki mirno plasira v levi kot. 2:1 za Vienno. Po odmoru stoji že v 2. min. 3:1. Adelbrecht je prodrl, Bergles pa mu odvzame žogo, pri tem ga pa Adelbrecht foula. Vsi igrači obstoje meneč, da bo sodnik žvižgal. Adelbrecht se prvi znajde in žoga je mreži. Rožič se niti ne premakne. Vihar ogorčenja med gledalci. Vienna je stalno pred golom Ilirije. V 28. min. prodor Erdla, njegov center dirigira Gschweidl hladnokrvno v mrežo. 4:1 za goste. Ilirija skuša popraviti rezultat in ostro napada, obramba Vienne po stoji kot zid. Konec. Sodil je g. Zupan dobro. Napravil je sicer male napake, nikakor pa ni zaslužil povsem neupravičenega nastopa publike. Sploh je naše občinstvo poglavje zase. — Vedno in vedno se znese nad sodnikom, čeprav je ta popolnoma nedolžen. Prav slabo spričevalo si dajo glede poznavanja pravil. — M. K. »Ilirija« v Ljubljani razpisuje o priliki proslave 20-letnlce na 6. avgusta jubileino mednarodno motocikliško gorsko hitrostno dirko na Ljubelj. Začetek tekmovanja ob 10. uri dopoldne. Start ob pristavi g. baron Borna, cilj vrh Ljubeljskega prelaza (5 km 150 m). Prvi zaključek prijav dne 18. t m, končni zaključek, dne 27. t m. Pismene priiave je poslati tajništvu M. K. »Ilirije«, Miklošičeva c. 15. Obširni razpisi so že odposlani vsem klubom. — Vsak torek in petek zvečer sestanki odbora in članstva v restavraciji Fritz oz. v kavarni »Evropa«. — Upravni odbor. — Moto-Savez kraljevine Jugoslavije razpisuje državno gorsko prvenstvo, katero obdržaje v skupni prireditvi M. K. »Iliri jea na gorski progi na Liubelju dne 6. avgusta t. 1. Prijave spreiema tajništvo Motokluba »Ilirije«. Miklošičeva 15 z oznako »Vozim tudi za klasifikacijo državnega gorskega prvenstva«. Točni raznis je razviden v službenem glasilu M. S. K. J. >Mo-tor Šport« z dne 2$. junija 1033. Za športno komisijo Mofo-Savera krali. lucoslavije NT. Boskovir t e. načelnik. 7. Jssenic — >Trboveljski slavčkl< pod vodstvom dirigenta šulfpoja priredijo pod pokrovi-te!|?stvoim •Tri-glav« koristil Gorenjski in njenemu prebivalstvu, ga bomo vsi z veseljem pozdravili. — Profesorski kongres. Danes se je pričel v Zagrebu XTV. profesorski kongres, ki mu prisostvuje okrog 300 delegatov, v Zagrebu se je pa zbralo okrog 850 profesorjev iz vseh večjih mest države. Kongres bo razpravljal o naših srednjih šolah in delovnih, pa tudi o važnih vprašanjih profesorskega stanu. _ Letovanje na Jel6i. Zagrebški Obla-otni od'tooc JS je dal ljubljanski JS na razpolago v svojem letovališču na Jelši na otokiu Ilvaru sobo za 6 oseb, katero bi mogli zasesti naši člani s 15. (julijem. Cena v letovišču je za odrasle člane, kakor starejše podmladikarje Din 750 mesečno. Pri tem so vračunani vsi stroški: stanovančo. hrana, kopanije, takse i.dr. Polovico te cene je plačati ob prijavi, drugo polovico ob .prihodu v letovišče. Razen tega je zagrebški orilbor pripravljen dati ljubljanski JS na razpolago še prostor za 10 učencev ali učenk pod vodstvom učiteljev. Prijave je poslati Oblastnemu odiboru v Ljubljani — Tvrševa c. la/LV. _ Nalezljive bolezni v dravski bano- vkiL Od 8. do 14. junija je bilo v dravski banovini 37 primerov tifuznih bolezni (smrtni 3), 78 škrlatinke (smrtne 2), 81 davice (smrten 1), 24 šena (smrten l), 6 otročnične vročice (smrten 1), 4 krčevite odrevenelosti, 4 nalezljivega vnetja možganov, 3 duštjivega kašlja ter po 1 griže, ošpic in otrpnjenja tilnika. — živalske kužno bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. junija je bila v dravski banovini svinjska kuga na 43 dvorcih, svinjska rdečica na 43, steklina na 4, vranični prisad pa na 1. _ Letovišče v Meljlnah. Beogradsitri Oblastni odtoor JS, ki ima svoje letovišče v M el j in ah ('20 minut od Ercegnovega v Boki Kotorski) je dal ljubljanski JS na razpolago prostore za 25 (podnn'adkanjev pod vodstvom učiteuja za letovanje v juliju ali a vem s tu. Letovanje stane 700 Din mesečno in eno četrtinsko vozno ceno od kraja bivanja do Ercegnovega. Za učitelja da beograjski Oblastni odtbor brezplačno hrano, stanovanje in povrne vozne stroške. Podan ladikanje morejo spremljati tudi starši., ki pđačajo za hrano in drugo v letovišču mes. 800 Din, a če je do volti mest za prenočevanje 900 Din. — Prijave na Oblastni odobr JS v Ljubljani, Tvrševa c. laTV. — Izprememba in povečanje službenih okolišev podšumarfev. Zaradi nezadostnih proračunskih sredstev se ne morejo zasesti izpraznjena podšumarska mesta v Kamniku. Konjicah, Mariboru levi breg in v Prevaljah. Zato je banska uprava izpreme-nila in povečala prizadete službene okoliše podšumarjev, tako da obsega po novem stanju službeni okoliš podšumarja s sedežem v Ljubljani srez kamniški in ljubljanski sodni okraj in območje mesta Ljubljane, podšumarja s sedežem v Logatcu logaški srez in vrhniški sodni okraj, podšumarja s sedežem Celje I. konjiški srez in tele občine celjskega sreza: Celje okolica. Petrovce. Griže, St. Pavel pri Preboldu, Marija Reka, Sv. Jurij ob Taboru, Vransko, Sv. Jeronim, Prekopa. Braslovče, Go-milsko. Grajska vas. Sv, Peter v Sav. Dolini, Gotovlje, Žalec." Velika Pirešiča, Šmartno v Rožni dolini. Nova cerkev, Frankolovo in Višnja vas, podšumarja s sedežem Celje II. šmarski srez in občine celjskega sreza: Vojmk, §kofja vas, Te-harji. Šv. Lovrenc pod Prožinom, Svetina, Sv. Rupert, Kalobje, Sv. Jurij ob j. ž. in Dramlje, trg okolica, podšumarja s sedežem v Mariboru sreza Maribor levi in Maribor desni breg, podšumarja s sedežem v Slovenjgradcu pa sreza slovenjgraški in prevaliski (začasno nezasedeno mesto). _ Iz »Službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 54 z dne 5. t. m. objavlja dopolnitve pravilnika za izvrševanje zakona o kmetijskem kreditu, spravljenega v sklad z uredbo št. 27.762-V, razglas o uvozu tujih no-vin in časopisov, ratifikacijo pakta o organizaciji Male antante, sklenjenega in podpisanega v Ženevi 16. februarja 1933. razglas o podaljšanju začasnega trgovinskega sporazuma z Rumunijo in veljavnost trgovinskega sporazuma z Grčijo razglas o pristopu nase kraljevine h konvenciji o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil ter razne razpise in objave. _ Največja angleška vojna ladja v Splitu. Davi je priplul v splitsko pristanišče vojaški angleški dreadnought Queen Elisabeth. To je največja vojna ladja v Sredozemskem morju. ZSTjena. posadka šteje 2000 mož. _ Pens*on >Danica« v 8v. Jeleni pri Crikvenici, član jugosl. češkoslovaške lige v Crikvenici g. Jarica Manestar je otvori* poseben pension »Danica« za turistične grupe, v katerem da po 25- ju-:ihi 60 poštedo na raapolago Jadranski straži. Pension »Danica« stoji na lepem ■ prostora tik ob morju in blizu Crikvenice ter se računa za a.cupine po 10 članov za osebo 45 Din dnevno e popom o oskrbo, vsemi taksami in neomejenim kopanjem! _ Izlet na Kajmakčalan *b priJikl letne proslave! Vsako leto, na Petrovdan, 12. julija se vtrtši 6lužba božja v kapeli na vrhu Kajmakčalana, (S525 m), ki jo je dal sezidati Nj. Vel. kralj Aleksander v spomin svojim junakom, ki so padli za osvoboditev in ujedinjenoe naše domovine. Ob priliki te proslave, zgodovinski Ka^makčalan, na katerem najdemo še sveže znake vojne, posečajo ne samo (prebivalci okolice, temveč tudi iz vse Jugoslavije in celo iz Grške. Veličasten pogled s samega vrha, ki sega do Solunskega zaliva, kakor tudi romantična pot iz Bača in Skočivira preko gozdnega Jelaka do Kajmakčalana prestavlja za vsakega turista, naciprivlačnejšo atrakcijo prirodne lepote juga. Izlet je v toliko prijetnejši, ker se lahko pripeflješ z avtom do samega vrha v 3 urah. Iz Bito-lja se gre zjutraj, tako, da lahko vsak izletnik prisostvuje službi božoi, ter mu še ostane 5 ur za og3ed bojišča in divnih panoram, ki se raztezajo na vse strani. Cena vožm»je je na obe strani do vrha Kajmakčalana za osebo Din 100. LTdobno prenočišče in prvovrstna hrana se lahko dobi v iprvorazrednih bitoljskih hotelih in sicer: Grand hotel Jeftič, (pension 50—60 Din); Hotel Bosna (pension 50—70 Din) in Grand hotel Solun (pension 40—50 Din). Najboljšo zvezo z Bito-ljem imajo potniki preko Gradskega, kamor se pride ob 2.42 in 12.42. Iz Grad-skega vozijo takoj avtobusi v Bitolj. Vožnja traja 4 ure, cena za osebo je 65 Din. Potniki potujejo lahko tudi z vozom Iz Građskega do Pri lep a po ozkem kolovozu (0.60 m) a od Prilena do Bi-tolja po normalno širokem kolovozu. Vožnja z vozom od Gradskega do Bitolja traja 9 ur, cena vožnje je Din 69. Lahko se dobe tudi običajne povratne karte. Za vsa nadalona pojasnila se je obrniti na »Društvo za unapredženje turizma »Juž-na jezera<, Kralja Petra 61. Bitolj.< Krema za raziranje „LA TOJA" edinstvena na svetu! Cena Din 18.— Dobi se povsod! — Natečaj za podoficirsko šolo v Šibeniku in za maHinsko šolo mornice v Kumbor — Boki Kotorski. Mornarska komanda v Šibeniku je dostavila ljubljanskemu Oblastnemu odlboru JS pogoje za sprejem gojencev v strokovno podoficirsko šolo. Lastnoročno pisane prošnje je poslati najkasneje do 1. septembra komandantu mornarske komande v šibeni-ffiu, primorska banovina. Navesti je treba točen naslov stanovanja. — Mašinska šola mornarice v Kumboru — Boka Kotorska je dostavila ljubljanskemu Oblastnemu odiboru JS pogoje za sprejem gojencev v to šolo. Lastnoročno pisane prcošnče je oddati najkasneje do 15. avgusta komandantu mašinske šole mornarice _ Kumbor, pošta Djenovič, zetska banovina. Vse podrobnosti za oba natečaja dobe interesenti ali direktno pri Oblastnem odboru JS v Ljubljani. Tvrševa c la/IV, odn. pri njegovih ogrankih osebno ali pa pismeno pri Oblastnem odoboru v Ljubljani proti plačilu 3 Din v znamkah _ Hotelski popusti za člane JS, Kakor je bilo že na tem mestu objavljeno, so razni hoteli odobrili članom JS izveš tne ipopuste. Izvedeli smo, da so v zadnjem časni razen že objavljenih dovolili popuste še sledeči hoteli: Hotel Sv. Duh ob Bohinjskem (jezeru: 10% pri sobah in penziji; pri skupinah 5 oseb pavšalne cene. — SPD sporoča, da je Triglav dostopen s Kredarice. Sneg je odstranjen. _ Zborovanje gledaliških igralcev. Včeraj je bila v Beogradu glavna letna skupščina delegatov udruženja gledaliških igralcev. Predsedoval je predsednik mestne uprave v Ljubljani g. Alojtz Dre-novec. Gledališki igralci so razpravljali o osnutku pravil pokojninskega fonda, ki naj bi pomagal onim igralcem, ki svojega gnnotnega položaja še nimajo urejenega. Gledališki igralci so ustanovili svojo Malo antanto. _ Smrt pod vlakom. Včeraj je skočila pri Starem Petrovem selu pod brzovlak soproga kolodvorskega restavraterja Marija Kirižkovič. V smrt je šla najbrž zaradi težke živčne bolezni. Pri želodčnih težkocah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropskih dežel slavijo »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži kakor tudi proti želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Jose-fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz LfisMiane _lj V mrtvilu gradbene sezone je araduija nove hiše letos pri nas dogodek. Ob (koncu Groharjeve ceste pri Gradašči-ci so začeli te dni kopati temelje za eno-nadstropno vilo (-stavbnik Rozman, lastnik Gomilščak). Teren je tam precej vlažen, vendar je ipa zaradi kanalizacije od leta do leta bolj euh. Bolje bi bilo seveda, če bi ga lahko drvlgnili do cestne višine. Cesta je namreč višje za celo etažo ter drži poleg k že agrajeni hiši 'klanec. Parcele so HQofe gradbenemu zastoju še vedno drage, zato je težko izbirati. _lj Tribune na zletišču bodo kmalu padle. Zdaj podirajo južno tribuno. Ker bodo tesarska podjetja dobila les narzaj, tesarji skirfbno ipodirajo odrišča, da se deske ne rDodo poškodovale. Na severni tribuaii, ki je odrprta proti sohcu, so se včeraj Že sotačill Stevimi prijatelji soto-ca. Za sotočišče je ta tribuna res idealna. Za brezplačne javne solnčne kopeli v mestu marsikdo pogTeša prostora, do-čim vodnih kopeli ne pogrešamo niti •toliko. _I j Ali je to prav, da zaposlujejo privatne stranke kaznence, ki so že itak eksistenčno preskrbljeni in imajo dovolj SARGOV KALODONT dela drugod? Zaposlenje kaosiencev pomeni širiti brezposelnost, ker bi bili drugače najeti brezposelni delavci, ki so monda že bogrve koliko časa brez zaslužka in sttradajo njihove družine. žalostno je da se poslužujejo teh ugodnosti ravno ljudje, ki po stanu nekaj reprezentirajo in ki bi morali boli kakor vsi drugi razumeti sedanji težki položaj ter ga s/kušati omiliti, ne pa še poostriti. Da dobro pere in da je poceni. To se zahteva od pralnega mila. In domače mora biti, seveda. »Hubertus« milo ustreza tem zahtevam. Zahtevajte ga v Vaši trgovini. —lj Veliko slavje praznuje Sokolsko društvo Ljubljana IV., ko razvije v nedeljo, 9. t m. ob 15. uri svoj društveni prapor. Prireditev bo združena z javnim nastopom in veselico. Bratska društva se zbirajo s prapori ob pol 14. uri pred Mestnim domom na Krekovem trgu. Vabimo narodne noše, da se udeleže slavja v čim večjem številu. — Zdravo! _I j Tabor Zveze bojevnikov v Mokronogu bo v nedeljo 9. julija. Iz Ljubljane bo vozil poseben vlak ob 5. zjutraj. Dosedanje prijave so že prekoračile določeno število, pa se kljub temu še vedno sprejemajo do četrtka 6. t. m. pri tvndiki »Orient«, Tvrševa cesta 14, L Strojan-šek, Pred škofijo islužite se ugodne prilike ogledati si našo leno Dolenjsko. ^t, BOLJŠE ČISTI KOVINE, STEKLO in ZRCALA Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu! —lj Za gospodarske kroge zanimivo predavanje bo danes ob 16. v Zbornici za TOI. Predaval bo naš honorarni konzul iz Haife g. A. Rojanski, ki je prispel danes v Ljubljano, in sicer o gospodarskih stikih med našo državo in Levantom. Gospodarskim krogom bo dajal tudi pojasnila glede našega izvoza v Levanto. —lj Jezdni odsek Ookol Ljubi ja/na poživlja brate, da se udeleže razjvitja prapora Sokola Ljubljana D7. v nedeljo dne 9. t. m. Sestanek kakor običajno ob 13. Konji na razpolago. Zdravo. _lj Samaritinl in semarttanke krajevnega odbova Rdečega križa v Ljubljani, ki so sodelovali pri manifestaciji R. kr. na Kongresnem tngu dine 30. aprila in pri sokolskih slavu ost ih, naj se zanesljivo zgflaee v pisarni Rdečega križa najkasneje do četrtka 6. t. m. do 7. ure zvečer. —lj Očala, daljnogledi, barometri foto aparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu izprašanem optiku, Ljubljana, Stari irjf 9. Ceniki brezplačno. Za čemerne in za lepe dni je godba najlepše razvedrilo. Gramofonske plošče in gramofon vam posodi: v Šlager«, Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorija« palače. Iz Trebnjega — Objava občine. Konkurz za sprejem v artilerijsko podoficirsko šolo v Ćupriji je na vpogled interesentom v pisarni županstva Trebnje. V tekočem letu se sprejmejo v to šolo gojenci iz meščanstva in vojske in naj vlagajo prijave do vključno 15 septembra pri pristojnih občinah. — Kopanje v Temenici. Naprošeni smo, da objavimo, da je kopanje dovoljeno le ob Temenici na parceli, ki je vaška last in kjer so postavljene kabine. Preko jarka na tujih parcelah, ki so privatna last, je pa kopanje odnosno solnčenje prepovedano. — Letos je na Temenici še prav posebno živahno, in so posebna novost stabilni krogi, kjer vežba mlado in staro. Nogomet, odbojka, ping-pong, so pa našim kopalcem še v spominu od lanske sezone. Kmalu bo tudi ta sport oživel. Letoviščarji prihajajo le polagoma. Najprej domačini-dijaki, sorodniki in znanci, sredi meseca so pa napovedani Dunajčani in drugi. Tako obeta biti pri nas letos zelo prijetno le, da bi nam bilo vreme naklonjeno. — Beda. Včeraj je hodil in prosjačil po Trebnjem komaj lOletni dečko doma nekje od Škocjana. Prosil je po hišah kruha, krompirja, dinarjev, obleke, sploh vse, karkoli mu je nudila dobra roka, vse je prišlo prav. Povedal je, da je sirota brez očeta, mati je bolna in oba stradata. Prišel je v Trebnje, kjer je dobil pri ljudeh živeža, obleke in dinarjev in s te?ko naprtanim polnim košem jo je mladi prosjaček mahnil peš proti Skocjanu. Res kričeč primer bede na deželi! Iz čraomlfs _ 25-1 e trtica Sofc%*a. Lretoe se izipolni 25 let, odikar je bilo v Črnomlju ustanovljeno Sokolsko društvo. To vsekakor pomembno obJetnico, bočno v Črnomlju proslavili svečano v nedeljo 9. L m. S svečanostjo bo esdružen javen telovadni nastop, na kar ae bo vršila ljudska veselica na vrtu in v dvorani Sokolskoga doma. Bratska sosedna društva vabimo, da našo proslavo v Čmrvečjem številu posetijo, a obenem naprošamo, 4* na ta dan ne prirejajo svojih (nastopov. Ker bo proslava na nedeljo, pričakujemo, da nas oiMSčejo tudi prijatelji Bele Krajine Iz I^CLbOjane in drugih krajev. želesni&ke zveze zelo ugodne. Na svidenje! Zdravo! Obiščite letovišča na našem morju! Razstava skupine „Oblik" Umetnost „Oblikovcev" pomeni za jugoslovansko umetnost oploditev, osvoboditev in napredek Ljubljana, 5. julija. JDo 9. julija je v Jakopičevem paviljonu še odprta ta važna in interesantna razstava del jugoslovenskih umetnikov, ki je vzbudila v naši javnosti skoraj senzacijo in predoča po dolgih letih in od predvojne dobe sem spet prvo jugoslovensko umetnostno razstavo v Ljubljani. Poročila o tej razstavi so bila različnega mnenja, kar je bilo tudi pričakovati med nami, kjer se le skupina mladih umetnikov udej-stjvuje v najmodernejši smeri. Že 30 let je tega, odkar so nam Grohar, Jakopič, Jama, Sternen in Vesel na prvi slovenski umetnostni razstavi v Ljubljani pokazali impresionizem. Pa je za-brenčalo po vseh estetskih glavah in se je iz njih izlilo po vsej mili domovini grenko ogorčenje zaradi predrzne novotarije. Togotili so se dobri rodoljubi, ki so poznali umetnost iz veledostojne ^Garten-laube« in morda celo iz veličastne >Moderne Kunst«, iz šolskih slavospevov renesansi in grški ter rimski umetnosti in iz skromnih nemških životopisov in krasotnih izdaj nesmrtnih mojstrov. Kakor se je poštenemu Kranjcu tudi spodobilo, je tako puntarsko in najgloblje reakcionarne čute naše malomeščanske inteligence razburja jočo umetnost tudi takoj z vso odločnostjo in surovostjo najkrepkeje odklonil in prezirljivo ignoriral. Ali ogorčenje in sovra štvo se je uneslo in poleglo, zelo po ma lem in počasi seveda, saj so pretekla desetletja, predno je Slovenec spoznal, da se je v impresionizmu porodila šele prva umetnost, ki jo danes vsi po pravici ime nujemo slovensko. Za dela tedaj opljuva nega in pobitega mučenika Ivana Groharja, ki smo ga samo iz sovraštva do njegovega novo slovensko dobo umetnosti oznanjujočega talenta kot zločinca pribili na križ, za dela tega Ivana Groharja danes Slovenec z radostjo plačuje desettiso-čake, a s slikami njegovih še živečih so-borcev se ponaša danes vsak količkaj kulturen slovenski dom. Ko so pred leti naši mladi umetniki prinesli spet novo umetnost, ki ni bila taka, kakršne smo bili vajeni in za kakršno smo se vnemah, če smo jo znali vživati ali pa ne, smo bili spet ogorčeni ter smo se smejali in norčevali iz neoimpresdonizma ter zasmehovali ekspresionizem in zanič e vali druge >izme«, ker so motili nas mir in nam kazali nova pota stremljenja za lepoto in iskanja novega načina izražanja čutov. Ob vsaki priliki, kadar se pojavi pri nas kaj novega, otepamo okrog sebe in se branimo, nato se pa naša jeza polagoma lepo poleže in ponosno govorimo tako, kakor smo se naučili iz knjig, ker sami neznansko malo razumemo in se ne upamo soditi, da bi se ne izkazali in razkrinkali za estetske ignorante in umetnostne banavze. Popolnoma naravno, da je tudi ob razstavi skupine sOblik< vik in krik. vsakdo ima svoje prepričanje in ni-kdo ne more soditi o novih pojavih, da ostanejo večno, saj se vendar vse izpre-minja in giblje gori in doli. Nekaj od vsakega gibanja ostane že zaradi pravila vztrajnosti, četudi je to gibanje usmerjeno navzdol in ne pomeni napredka, temveč nazadovanje. V vsakem stremljenju je tudi nekaj dobrega, zato pa ne smemo zameta vati nobene resne volje pri iskanju novih poti, saj človeštvo išče in snuje ter ugiba od prvega človeka pa do danes. In čeprav mislimo, da je tudi umetnost nazadovala, je vendar tudi tedaj tako ali pa tako napredovala, saj bi brez stranskih poti ne bil nastal današnji rezultat, vsako resno stremljenje zato tudi zasluži spoštovanje, če je namen tega stremljenja iskren in pošten ter ne prikriva neznanja in kruhoborsskih špekulacij. V vsaki dobi je pri sodbi vseh strok umetnosti odločal okus tedanje dobe, ki se je vedno kolikor toliko nanašal na tradicijo, zato je pa vsako napredovanje rodilo tudi reakcijo in nasprotovanje. Le boj vodi k napredku! Kritik R. L., ki se v Jugoslovanski tlakami tiskanih listin vedno prav energično zavzema za najmodernejše struje v likovni umetnosti, pa sedaj to umetnost obsoja, menda pač zato, ker je >belgraj©ko-srbskac, kakor jo sam imenuje. To seveda ne drži in čeprav ima >Oblik< svoj sedež v Beogradu, vendar so pa njegovi Člani umetniki iz vseh pokrajin države, zlasti pa tudi iz Zagreba in Dalmacije ter tudi iz Slovenije, saj menda R. L. ve, da živi naš Pavlovec na Jezici, Gecan je pa tam doli od Kočevja. Ali boste razrezali tudi Dodinarja, ker se je preseHl v Beograd ln mu belgrajsko-srbski naročniki dajejo več dela kot slovenski. Vsa pokojna Avstrija ni od slovenskih umetnikov kupila toliko, kot hmM predvojni Beograd. 2e takrat se je za slovensko umetnost vnemal sedanji predsednik >Oblika« prof. Branko Popo-vič. Seveda je bil tedaj še Student, a študent je bil tudi še dr. Gregor žerjav In premnogo onih, ki so zgradili današnjo Jugoslavijo. Tako tudi poznejši poslanik Nešič, ki je prišel iz Beograda na Dunaj v takratno jugoslovensko dijaško umetniško društvo »Vesna« vse pripravit, da je bala L jugoslovenska umetniška razstava v Beogradu ob kronanju kralja Petra sploh mogoča. Slovenskega študenta so tudi v Ljubljani izvolili umetniki, da jih je zastopal na n. jugoslov. umetniški razstavi v Sofiji 1. 1906. Kot takega ga je tudi v hotel >Bristol« v Sofiji prišla pozdravit paradno z redovi dekorirana deputacija jugoslov. umetniškega društva >Lade< pod vodstvom bolgarskega dvornega slikarja Vesina. Tudi med slovenskimi odborniki »Ladec je bil ta študent, največje zasluge za prireditev I. Jugoslov. umet razstave v Beogradu in n. jugoslov. umet. rastavo v Sofiji na srbski strani ima pa Branko Popovič, saj je iniciativo za jugo-slovenske umetn. razstave dalo dijaštvo ter pridobilo umetnike za udeležbo. Organizatorji so bili dijaki, aranžerji pa umetniki, ki so bili pa mnogi tudi še člani dijaških društev, člani dunajske dijaške »Vesne« so bili vendar tedaj tudi Meštro-vić in Krizman in član slovenskega umet. kluba ^Save« Berneker. Pri tekmi za ljubljanski cesarjev spomenik so vse glavne nagrade odnesli člani »Vesne«, torej dijaki Peruzzi, Berneker ln Meštrovič! Nekateri slikarji, ki so sodelovali pri obeh razstavah, so medtem slavili že visoke jubileje in pozabili, da so jih v skoraj 30 letih dohiteli tedanji študentje, predvsem pa Meštrovič in Branko Popovič. Ta je na ljubljanski razstavi vOblika« tudi most, prav trden most med starejšo, vse časti vredno generacijo, in med mlado umetnostjo, ki so jo prinesli k nam drugi časi iz Pariza, kakor je tudi impresionizem prišel iz Pariza. Onim so očitali, da posnemajo vse neumnosti mode, sedaj pa to očitajo Oblikovcem. Tedanja moda se je unesla in rodila velike rezultate, da so se očitki izpremenili v pohvalo in priznanje, sedaj pa pač moramo počakati, kako se bo sedanja filijala pariške mode pri nas vkoreninila in strnila z jugoslovensko umetnostjo. Mnogo resne volje je na razstavi v Jakopičevem pavifjonu in mnogo resnega dela in dobrega okusa, zlasti pa silno mnogo čuta za skrajno kultivirane harmonije barv. In izrastkov ter pretiravanj je kakopak tudi še mnogo, ki se bodo pa ubili m obrusili prav tako, kakor se je unesel takrat divji, patetično borbeni in revolucionarni impresionizem. Samo kvaliteta bo ostala in zmagalo bo znanje, zato pa tudi umetnost Oblikovcev v bistvu pomeni za jugoslovensko umetnost oploditev, osvoboditev in napredek. A. Gaber. Iz Škofi® Loke _ šahovski klub, Iri smo ga dohrli pred kratkim v Skorji Loki, se prav vneto u dejstvu je In je zbral okoli sobe do 40 šahistov, kar je za naše okoliščine za Čuda visoko število, šahdsti so odisraH dosedaj tri simulitanke, zadnja Je bila v nedeljo popoldne v kavarni. V goste je prispel znani šahist & Mirko Kragelj iz Ljubljane, ki đe Imel res srečen dan. Proti mjem Je Igralo 14 domačinov, ki pa so ve,i po vneti podflefifli In Je premaga! Kragelj kar vse. Klub p.rlpmvlja naši javnosti še več zanimivih prireditev, zta-stl potem, ko bodo p otmjena že vdoftena pravila. Redni šahovski večeri so oi> sredah, igra pa se tudi ob sobotah. — Ferijalno k*>lonljo (ioblmo v kratkem. Dijaki, ki prisoo k nam is Jugovzhodnih pokrajin drŽave, boJo nastanjeni v stari šoli in ostaneoo v škoftM Loki dober mesec dni. Kolonija bo urejena kakor prejšnja leta. števlio udeležencev bo okoli 40. — MLsarska razstava, ki (Je Ios<:£K nepričakovano Jep uspeh, Je bila v nedeljo zaključena S to razstavo so se škofjeloški mizarji, zlasti razstavljalo!, krepko uveldaviti tudi izven mej domačega okoliša, saj Je Imela razstava -rovo-J) obiskovalcev iz vse Goreji^ske In 'StaJih ktrajev dravske banovine. Sffdeojejio je bilo precej kupčij, kar je za današnje čase tudi nekaj. Razstavo, ki je bHa odprta več mesecev, namerava ohraniti Obrtniško združenje kot staiino usfjin.-^o. Imeli bomo tako vsakoletno rev*Jo mizarskih delavnic. -Tz tetamovamda se bo izluščil zdrav in vsemu srtarun kortster napredek, ker je pra/v. — Branlbor je preosnovana JngosJo-venska Matica, ki ie škofjeloški javnosti, zlasti pa šolski mladini dobro zmana. čim bodo urejene vse formalnosti, se bo vr?il ustanovni občni zbor Bran4bora. Iz Celja —c Vprizorttev »Sna kresne noči« bo v soboto 8. in nedeljo 9. t m ob 30.30 v celjskem mestnem parku v okviru Celjskega studia pod vodstvom režiserja g. Milana KoŠiča. V glavnih vlogah nastopijo Vlasta Semečeva, Renata Milheršlčeva, Majda Kalanova, Danica Svetkova, Lia Trinkova, Eda Komavlijeva, Bogomir Skaberne, Nikolaj Antipin, Tone Koven, Milan Košič, Debeljak, Grmek itd. Sodelujejo tudi mlada dekleta v baletu in nad 20 oseb kot spremstvo vojvode Tezeja. Orkester pod vodstvom g. Karla Sancina. ravnatelja Glasbene Matice v Celju, Šteje 38 godbenikov. Vstopnice so dobe v pred-prodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. —c Poroka. V celjski župni cerkvi sta se poročila posestnik Konrad Cigelšek in posestnikova hčerka Terezija Golihlebova, oba v Zg. Hudinji pri Celju. Čestitamo! —c Napredovanje rezervnih oficirjev v Celju. Z ukazom Nj. Vel. kralja so napredovali naslednji celjski rezervni oficirji: v čin kapetana I. razreda: gg. dr. Josip Cerin, dr. Milko Hrašovec, Bazilij Jeras, dr. Ivan Mrak, dr. Vekoslav Voršič in Franjo Vrečko; v čin rezervnega kapetana II. razreda: gg. Ladislav Ropaš in Jurij Vuga; v čin poročnika: gg. Jakob Božič. Boris Jošt, Tone Kopušar, Tone Rade j, Franjo Roš in prof. Valentin Stante. —c Nesreča na železnici. V ponedeljek je lokomotiva savinjskega vlaka na postaji v Velenju podrla 521etnega Janeza Starina, premogarja v velenjski kurilnici, na tla in ga težko poškodovala po desni strani telesa. Starina so prepeljali v celjsko bolnico. /SLOVENSKI NAROD«, dne 5. julija 1933 «te* 1^0 Bu DBaegr: lil (Ore sirot t — Henrika!... draga Henrika!... je dejaJ ljubeče, — to, kar pravite, je napolnijo moje srce z nepop-i&n-o srečo... S kolikšnim novim navduienjeni začnem zdaj iskati ubogo Luizo! In prepričan sem, da moje prizadevanje ne bo zaman. A ko jo prrvedem v vaše naročje, to toli objokovano sestro —potem ibova dva, da jo bova ljubka, da bo pozabila na svoje trpljenje, na dolge, v soizah prečute noči, na bridko razočaranje ... Morda ste po pravici prav kar grajali strast, ki je nisem mogel premagati, ko sem vam odkril svoje srce... Toda vedite, draga prijateljica, da nisem imeJ več pravice molčati. ... Vedite, da je biilo v trenutku, ko sem vam odkril svoje srce, neobhodno potrebno doseči od vas soglasje ... obljubo, če sem hotel vztrajati v borbi, ki sem jo začel. —Obljubo? O kakšni obljubi govorite? — O obljubi, da postanete v mojo Čast moja žena. bi predno sem stopil pred vas, predno sem stklenU odkriti vam svoje srce, sem zaupal tajno svoje ljubezni nekomu, ki ima poleg vas pravico poznati jo. Zaupal sem jo tisti, ki boste lahko videli v nji svojo mater, kajti moja umirajoča mati jo je prosila, naj me ljubi kot lastnega sina... Odkril sem svojo tajino grofici de Linie-res, ki pride kmalu za menoj. — Sem pride? Vitez ni imel kdaj odgovoriti... Tisti hip je namreč nekdo rahlo potrka; na vrata. Henrika je nepremično obstala, Roger je pa hitro stopil k vratom, da bi jih o4pri Kar je presenečeno in obenem ogorčeno vzkliknil. Na pragu se je pojaviS Piccard. — Ne dajte se motiti. — je dejal stari sluga dobrodušno. Henrika je prestrašeno kriknite in se obrnila v drugo stran. Vitez je pa stopil srdko naprej, rekoč: — Piccard?... Ti!... ti tu? Toda zelo se je, da se sluga ne boji gospodove jeze. Odgovoril je mirno s svojim^večnim smehljajem: — Samo jaz sem, gospod vitez, samo jaz ... Ma-rest, bistroumni policijski komisar, torej ni lagal svojemu dobremu prijatelju Picardu, ko je trdil, da točno ve, kam hodi vitez de VaudTev dan za dnem. Po komisarjevi zaslugi je prišel stari sluga rodfbine de Linieres v četrto nadstropje hiše v predmestju Saint-Honore, kjer je stanovala Henrika Ge-randova. Vemo, s kakšnim ogorčenjem ga je sprejel Roger. Picard se pa ni dal kar tako spraviti iz ravnotežja ... Toda to pot je naletel slabo. Ves iz sebe od jeze je Roger vzkliknil: — Kaj pa hočeš?... Kaj te je privedlo sem? Henrika si je bila ta Čas toliko opomogla od presenečenja, da je stopila korak naprej. — Ta mož je moj komornik. — je dejal Roger. Picard je brž porabil to priliko, nasmehnil se je in globoko poklonil Henriki, Tekoč: — Da, gospodična, da ... Picard, zvesti in molčeči Picard. Roger se je še vedno jezil, da je prineslo Picarda baš v hipu. ko sta s Henriko tako intimno govorila. Picard je pa ta čas razmišljal pri sebi: — V podstrešni sobici... Gotovo smo pri komoraici gospodične, ki je ranila vitezu srce. Fant se uveljavlja na vse strani: gospa in komornica... Ah, to zna imenitno. V prepričanju, da ima njegov gospod kar dve ljubici pod eno streho, si je vrli shiga zadovoljno mel roke. Šele gospodov glas ga je zdramil iz zamaknjenosti. — No, je dejal vitez de Vaudrey — govori!... Kaj te je privedlo sem? Picard se je prestrašeno zdrznil, pa se je takoj pomiril in odgovoril: — Prosim gospoda, naj mi izvoli oprostiti mojo veliko drznost, s katero sem... — Dovolj ovinkov!... K stvari ... Odgovori mi!... Kaj te je privedlo sem? — Gospodu vitezu prinašam izredno važno vest. Ali je Henrika spoznala, da je napočil trenutek, ko mora pustiti moža sama? Vzela je s postelje že pripravljeno culico in se vrnila k vitezu, rekoč: — Hitro moram odnesti tole. Na svidenje! Vitez de Vaurev bi bil ob vsaki drugi priliki nedvomno poskusil zadržati dekleta. Toda zdaj je hotel čim prej zvedeti, kaj mu hoče povedati Picard, in zato se je zadovoljil s tem. da se je poklonil, rekoč: — Na skorajšnje svidenje, draga Henrika. Henrika je bila vsa zbegana. Hitro je odšla, ne da bi se ozrla na viteza. Picard je bil zelo zadovoljen, da je izsledil ptioko v gnezdu. Ozrl se je za Henriko in zamrmral sam pri sebi: — Gospodični se gotovo mudi h gospej... Stari nevernež se je smehljal, kajti bil je prepričan, da je njegov radodarni gospod zopet postal pustolovec v pravem pomenu besede, kakršnega je hotel imeti. Picardu se je zdela Henrika zelo čedna; smatral jo je za podjetno ko-mornico blagorodne dame, ki je imela ljubavno razmerje z njegovim gospodom. — Saj jo bo še videl, — je mrmral, češ, kaj bi se na dolgo in široko poslavljala. Preveč zatoploen v misli na svojo varovanko se je Roger ustavil na pragu, ne da bi se zmenil za to, kaj si bo mislil o njem Picard. Picard je pa izrabil ugodno priliko za kratek samogovor, posvečen slavo-spevu Henrikine lepote. — Lepa je, da bi jo kar ugriznil... Gospa doli... potem pa pride mala gori... To je sijajno! Picard se niti iz dobrih starih časov (tako je imenoval čase, ko je pil njegov mladi gospod življenje iz polne čaše) ni spominjal, da bi bil imel kdaj tako prijeten občutek. Kar se je moral zdramiti iz prijetnih misli. Z močno roko ga je vitez obrnil k sebi. Očaran nad to grobostjo si je originalni sluga mel roke in malo je manjkalo, da ni nastavil gospodovim čevljem hrbta s prošnjo, naj ga malo obr-cajo. Toda Roger je postal zopet slabe voije, kakor je bil v začetku. Pre-krržanih rok je srdito gledal Picarda in se čudil njegovemu navdušenju. Končno se ni mogel več premagovati, da bi ga ne ogovoril: — Cuj, sama sva tu. Pojasni mi. kako se je moglo zgoditi, da si prišel za menoj v to hišo! — Sledil sem sramotno svojemu gospodu. — Kaj? ... Mrcina grda! — Mrcina!... je pomislil Picard. ... Imeniitno... Glej, glej, lepe navade se vračajo!... — Kaj praviš? — je vprašal Roger obupano. Masaryk o demokraciji in diktaturah Demokracija je boljša od starega režima —> Demokracija pride, ker mora priti Ameriški novinar Edgar A. Mawrer, avtor knjige »Nemčija pomika uro nazaj«, je priobčil včeraj, na dan ameriškega narodnega praznika, v »Chicago Daily News« razgovor s češkoslovaškim prezidentom M asa ry kom. V uvodu pravi Mawrer, da ljudje že deli časa obsojajo ne napak poedinih demokracij, temveč princip vlade iz ljudstva, po ljudstvu in za ljudstvo. Sovjetska Rusija, fašistična Italija in Hitlerje vsika Nemčija trdijo, da so našle nekaj boljšega, in predlagajo narodom, ki jih žene gospodarska beda v obup, ruske čezvičajke, italijanski santo man-ganello in nemška koncentracijska taborišča kot zboljšanje proti vladi »diskusije«. Nove diktature proglašajo, da zaničujejo individum in zahtevajo, naj se vsi Uudje slepo podrede državi. O teh stvareh, ki nasprotujejo vsem načelom ameriške demokracije, je govoril Mawrer s prezidentom Masarvkom kot »možem, ki je ustanovil demokratično državo in ki ji je prezident z brezprimerno potrpežljivostjo.« Takole je tekel njun razgovor: M a \v r e r : Imate mnogo izkušenj i kot mislec i kot državnik. Stari ste. a inteligenca dozori včasih s starostjo v modrost. In še to: Mnogi vidijo v vas največjega živečega demokrata. Vse to me je napotilo, da bi rad zvedel za Vaše mnenje o najzanimivejšem pojavu naše dobe. V mislih imam upor proti civilizaciji. M a s a r y k: Kaj pa razumete pod civilizacijo? Mawrer: Vzemimo to takole: V toku stoletij se je vedno od časa do časa pojavila peščica Mudi, ki so se iz protislovja napram okolici in družbi borili za spoznanje boljših stvari. Med temi stvarmi je bila tudi lepota in inteligenca. Pa tudi najvišje kukurne dobrine — razum, potrpežljivost, ljubezen, osebna svoboda, socijalna pravičnost. Sprejemate to definicijo? M a s a r y k: Recimo, da jo sprejemam. Nadaljujte! M a w r e r: Na zapadu je človeška družba v zadntrih stoletjih do gotove meje napredovala v uresničenju teh idealov. Zdaj pa stojimo naenkrat oči v oči skoro univerzalnemu pokretu, ki negira njihove vrednote. Kaj naj poč- življenjske uspehe Vam pove bistrovidni psihografolog K A R M A H v hotelu »SOČA«. Odgovarja na korespondenco. Sprejema obiske od 9. do 12. in od 2. do 7. pop. Ostane samo do 10. t. m. 8210 no tisti, ki se še drže staromodne civilizacijske ideje? Nastopiti proti novi smeri? Ali naj pobijajo nasilje z nasiljem, aLi naj nastopijo proti nestrpnosti z njenim lastnim orožjem, sprejmejo boj s privrženci širokega nasilja na tleh. ki so si jih sami zbrali? Mar bi se ne obrnil tak paradoks usodno bas proti temu idealu, ki ga želimo ohraniti? In kako izogniti se temu? M asa r y k: Ze vidim, kaj mislite Radi bi imeli recept Mawrer: Morda. Masaryk: Ni nobenega recepta. Nikoli ga ni bilo in ga ne bo. Položaj ni nikoli dvakrat po vrsti Isti Ma\vrer: Morda se Vam zdi. da dozdevna nevarnost ?a demokratični ideal ni resna? Masaryk: Tega nisem trdil, toda če je demokracija v nevarnosti, pomeni to samo. da so bili njeni voditelji stehtani in najdeni lahki. Dosegli so bili lepe uspehe. Imeli so svoj talent. V sedanji dobi se zdi demokracija mrtva. Da pa v resnici temu ni tako, dokazujeta dve stvari: Vsi novi voditelji potrebujejo podpore ljudstva. In vsi do zadnjega izvirajo iz ljudstva — Hitler, Mussolini. Stalin ... Naglas obstaja na priprost em človeku. To je pa demokracija svoje vrste. Priznati morate, da se demokracija razvija. Je v svojih začetkih, ni popolna, je pa boljša od starega režima. Ne smete pozabiti, da to ni bila demokracija, temveč stari režim, ki je prinesel vojno. Zdaj mora demokracija doplačevati na to vojno starega režima, na vojno monarhije. M a w r e r: Zdi se mi manj važno, od kod prihajajo vodje, nego kam gredo. Morda v novo vojno. Nedvomno vodijo ljudstvo v zelo nevarno ozračje mišljenja in v osebne razmere, ki so komaj boljše od suženjstva. M a s a r y k: Ne verujem v novo vojno baš zdaj. To je ena dobra stran splošnega pangrota, ki nosi za seboj odgovornost za doberšen del tega, kai nas tare. Vojna je požrla prihranke generacij, a prebivalstva je vedno več in več. Ni prostora, da bi človek razmaknil komolce. Naravno je. da postajajo brezposelni možje in žene nervozni in da prisluškujejo glasovom nasilja. In ker srednji sloj. ki je poznal boljše čase, zelo težko prenaša svojo sedanjo bedo, je reakcija proti civilizaciji, kakor imenujete to Vi, njegovo delo. Toda koncem koncev je morda to prehodno razdobje nujno potrebno. Naučilo je ljudi ceniti znova lepoto svobode in odreči se nasilju v korist sodelovanja. M a \v r e r: Ali ni v tem zavrženje inteligence in oboževanje brutalne strasti v imenu takozvane prirode? M a s a r y k: Ne, toda nekaj krivde leži rudi na intelektualcih. Postali so enostranski. Ljudske množice niso mogle držati z nitmi koraka. Demokracija potrebuje voditelje, kakor vse drugo. Milix>ni irudi se ne morejo zbirati, pogovarjati in debatirati. Družba potrebuje skupno vero, intelektualci pa nimajo nobene. Narodu je potrebna resnica. Intelektualci pravijo danes to, jutri ono. Ooividno nimajo resnice ali pa imajo več resnic. Zato jih je ljudstvo zapustilo in se obrnilo k oznanjeval-cem dogme, ki naj bo še tako primitivna, pa ima vendar prednost enostavnosti. Naše vzgojne metode niso primerne. Mladi ljudje ne morejo sedeti v klopeh od 6 do 26 let, ne da bi izgubili stik z resničnim in preprostim življe- njem. In kako more človek pričakovati, da mu bo priprosto ljudstvo sledilo, če pa sam več ne razume njegovih gmotnih in duševnih potreb? M a w r e r: Mnogi pa mislijo, da ti novi voditelji enostavno love kaline na nemogoče obljube. Segajo po metodah, ki so se prvotno uveljavljale pri širokoustnežih. po trgovski reklami v politične svrhe, in njihov uspeh dokazuje, da se prav tako lahko proda politična filozofija tretje vrste, kakor zobna pasta iste kakovosti. Ali n.i v tem dokazu smrtne nevarnosti za demokracijo? Masaryk: Nikakor ne, če se oziramo na konec. To samo dokazuje, da ni nobene kratke poti. M a w r e r: Kam? M a s a r y k: V demokracijo. M a w r e r: Kako definirate demokracijo? M a s a r y k: Stanje družbe, ki se iiudje v njem medsebojno ne izkoriščajo kot objekti v sebične namene, stanje, ki so v njem mož, žena in dete priznani kot neka osnovna vrednoia To je demokracija. To je končni idea! politične organizacije družbe in idea' človeštva. Demokracija zahteva od demokratov vsaj malo potrpežljivosti. M a w r e r: Toda za nove voditelje je tak ideal predmet zasmehovanja in zaničevanja. Čeprav se proglašajo za ideaUiste, spušajo vedno podrediti živo bitje ne samo svojemu pohlepu po oblasti, temveč tudi patrijotiizmu. k: opravičuje vojno, socijalno krivičnost. nestrpnost in tiranijo kot nujno potrebno za splošni blagor. Kaj bolj nedemo-kratičnega si težko rmislimo. Toda ljudje jim slede kot da so hipnotiziram M a s a r y k: In kaj za to? M a w r e r: Vse svoje življenje ste se zavzemali za nekaj drugega. Masaryk: Če bodo znali novi voditelji zadostiti osnovnim ljudskim potrebam, ostanejo na krmilu. Ce pa 'tega ne bodo znali, bodo izgnani. To je zelo enostavno. M a w r e r: Ta čas pa lahko minejo leta, morda desetletja. Masaryk: Gotovo. Mawrer: Kaj morete gtedati na tako možnost ravnodušno? Masarvk: Nikakor ne. Toda, Če se ne motim, demokracija pride, ker končno mora priti. Človeška bitja jo bodo koncem koncev zahtevala. Če pa bodo nasprotno še nadalje dajala prednost tiraniju, pritisku in nestrpnosti, se motim. M a w r e r: ki kakšna perspektiva je to za ljudi, da tega ne bodo mogli prenesti? Masaryk: Vedno je bik> tako. ali vsaj po pretežni večini. Pomislite na zgodovino. Kako kratka so razdobja svobode, kako omejeni so zemljepisno prostori, ki jih je obsegala. Toda končno bo to drugače. Demokracija pride. M a w r e r: Kateri je po Vašem mnenju najkrajši rok za njeno uresničenje? M a s a r y k: Živite po svojem prepričanju Ne govorite samo o svoji po-Cajtiki. Živite z njo. Govorite resnico in ne kradite. In kar je glavno: Ne bojte ise umreti. V šoiL USiteij: Ce ima vaša kuharica 300 Din mesečne plače, koiiko dobi na leto? Učenec: Gospod učitelj, pri nas nobena ne vzdrži leto dni. Samogovor. Pijanec stoji ponoči sam ob kandelabru in mrmra sam pri sebi: »-Dvakrat sem že prihranil denar, da bi se izlečil od alkoholizma, pa sem ga vedno zo-pet zapil._ ^Aimžie cene Modna konfekcija Najboljši nakup A. PKESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T Na obroke! — Na hranilne knjižice! POHIŠTVO. Moderne orehove, politirane spalnice, črešnjeve spalnice, masivne, šperane spalnice, pleskane 3000 Din, pleskane spalnice 1800 Din, kuhinjske oprave 850 Din, kuhinjske kredence 450 Din. omare 380 Din. postelje 200 Din. Kdor si zeli nabaviti poceni in trpežno pohištvo, naj se oglasi pri nas. Sprejemamo popravila in naročila po konkurenčnih cenah. Se priporoča mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18 — Miklošičeva 6. - Telefon 2780 41-L IVAN MARTINC Poljanska cesta 20 priporoča cenjenim naročnikom svojo slikarsko - dekoracijsko obrt. Delo ceneno — solidno — konkurenčno. Telefon 2044. 2829 Obiščite vse trgovine da vidite, kje kaže kupovati. To je v Vašem interesu ! Končno Vas vendarle postreže A. Zlender, Mestni trg 22 Vse Je prizadela kriza Zato smo pri nakupu previdni. Kupujemo, le tam, kjer je cenejše in boljše. Pri ataroznani manufakturni trgovini R. MIKLAUC Ljubljana poleg škofije. Dobro in poceni je vedno geslo te že Čez 60 let stare tvrdke. DRUŽABNIKA (O) z osebno pravico za izvrševanje gostilničarske obrti iščem za gostilniško podjetje v Beogradu — shajališče beograjske slovenske družbe in narodnih poslancev, v sosedstvu narodne skupščine. Potrebna glavnica Din 10.000 do 15.000. Družabni-ca more prevzeti vodstvo kuhinje. Ponudbe na naslov: Er-nest Meleza, gostilničar, Beograd, Frankopanova št. 7-II. 2879 p1 mm 5 1 AVTOMOBIL STEYER štirisedežen, z električno razsvetljavo, dobro ohranjen, nujno naprodaj za 18.000 Din. Pojasnila daje Trampuš, Črnuče. 2S82 KUPIM KLAVIRJI, PIANINI prvovrstnih inozemskih znamk •Ki Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra :esta 40. 9/L DALJNOGLED (Prismenglas) najmanj 6 X, kupim. Ponudbe z opisom optike na naslov: Miško Belec, Radomlje. 2858 OKVIRNO FILTR. PRESO (Rahmenf il terpresse), zračni kompresor (mehove), 2000 zrak, separatorje, železne re-servarje in namakalne hladilce (Berieselungskuhler) kupi Jos. Kirbiš, Celje. 2878 službe VZGOJITELJICO z znanjem nemškega jezika k 4^2letnemu otroku iščem. Ponudbe z osebnimi podatki in sliko na naslov: Milan Hiršler, Bjelovar. 2877 GOSPODIČNA ali GOSPA strojne pletilke imajo prednost, zmožne 5 do 10 tisoč Din kavcije, dobe takoj mesto v specialnem podjetju za nogavice, poleg strojnega pletilstva. — Pismene ponudbe pod »Trajna zaposlitev« na upravo tega lista. 2884 FRIZERKO perfektno delavko v železni in vodni ondulaciji, z večletno pomočniško prakso, sprejmem takoj ali po dogovoru tudi pozneje v stalno službo. Anton Dobaj, Maribor. Gosposka ulica 38. 2883 KUPIL BI BRIVNICO ki ima lahko tudi oddelek za dame. Obširen opis na naslov: Lucarić, Virovitica. 2853 KUPIM 2AGO na 1—2 gatra, parno iokomo-bilo, pomožne stroje in napravo za parjenje. Podrobni opis z označbo cene na naslov: L. Defour, Zagreb, Gajeva 17. 2854 MLAD TRGOVEC vzame tovariša zaradi družbe od 10. do 25. julija na letovišče Bled. Ponudbe s sliko na upravo >Slov. Naroda« pod > Stanovanje brezplačno 2887«. Najnovejši modeli dvokoles. otroških ln igracmh vozičkov, prevoznih trlcikljev. motorjev ln sivainifc strojev, « Velike izbira. — Najnižje cene — Ce^v* franko. »TRIBUNA« t. iS. L, tovarna dvokole* in otroških * TJBLJANA, Karlov* ks cesta ftt 4. •v, Urejuje: Josip Zupančič. £a »Maramo nakanio«: JTran — £a upravo m »ronim eei usta: Oton Chnstai. — v si v ljudi jam.