284 številka.
Tečaj XXIX.
•■T Izhaja rsoJt dan Tudi ob aedeliah in praznikik) ob 5. ari, ob ponedeljkih Ob 9. ari zjutraj.
' t C&97RB 4tevllK« se prodajajo po 3 lovi. (6 stotink) • Tfiocih to ba kam ah v Trata in okolici, Ljubljani, Gorici, • }*, Kranjr. Maribora, Celovca, Idriji, St. Petra, Sežani,
Nabrežini, Novemmestn itd. pie»s Jr aaročbs sprejema oprava lista „Edinost", ■. Glorgio Galatti it. 18. — Uradne ore td 2 psp. te 8 zvečer. -«-<• Gglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice,osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbu
TELEFON Itv. 1157.
Edinost
Glasila palitičiega društva „Edmst" za Primorsko.
V edinosti Je moči
Kuoinina znata
ca vse leto 24 kron, pol leta 12 kror, 3 mesece 6 krni. Na naročbe brez doposlane naročnine «>e jprava ne otuf, Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. NefrankevtM
pisna se se sprajemajo In rokopisi se no vradal«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo U itr.
UREDNIŠTVO: Glorgio Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lm»u1» konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcifs lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 8tv. 18. PoStno-hranilničn i račun št. 841.B52.
(Brzojavne vesti.)
Stnsi prekoračili reko JCnnho ter napadli Japonske pozicije.
TOKIO 11. (R-ute^jev biro.) Tukaj ee govori, da bo Rubi prekoračili reko Hunbo ter z vso silo napadli japonske pozicije. Zaatne japonske vojne Bile marširajo proti severu. Pričakovati je občega boja.
Izpred Port Arturja.
LONDON 11. »Reuterjev b ro« poroča iz Pctrograda: Od ruske strani Be izjavlja, da ni bilo od zadnjega velikega naskoka pred Port Arturjem nobenega znatnega boja več. V noči od 10. t, m. bi Fe baje japenskečete izkrcale v zalivu Takhe, odkoder so ee Rusi pred premočjo sovražnika umaknili. — Naslednjega dne je baje rusko topništvo prepo dilo Japonce t€r jim razbilo ea top. Sedaj obstreljavajo Japonci mesto vsak dan po tri do štiri ure. L at »Njvi kraj« izhaja zopet kakor poprej.
OiFU 11. (Reutsrjev biro.) Japonc", ki bo včeraj zapustili Daljn;, potočajo, da so dne 9. t. m. napadli Japonci neko manj v^žoo pozicijo na I^anskh hrbih, do koder to se pripeljali v Čolnih p j nasipnih rovih, ki bo vs!ed deževja napolnjeni z v^do. Rasi so se le malo ustavljali. Pozneje je pa rusko top-n štvo pr.sililo Japonce, da so se umaknili preko rovov in nasipov. Direktna poročila iz Port Arturja.
NEAPELJ 11. Neki sotrudnik »M.tiinac je imel prgovor z nadzornikom imko-kirajske ^aiobrodne družbe, Veiblumskim, ki je na neki džunki uštl iz Port Arturja. Verblum-eki je izjavil, da Port Artur nikdar ne pade v japonske roke vsled lakote, ker senthajajo v Purt Arturju ogromne zaloge raznih živi), džuuze dovažajo tudi vedno sveži živita.
V Port Arturju ;e sedaj le 96 ženskih, ki so vse v službi rudečega križa. Odprte sd tri gostilne. Poeadka v Port Arturju obstoja iz 23.000 vojakov in 10.000 mornarjev.
menovanje v ruskem ministerstvu za notranje stvari.
PETROGRAD 11. Namesto dosedanjega ravnatelja oddelka za obče stvari v ministerstvu za notranje Btvari, Sturnerja, ki ie poklican v državni svet, je bil imenovan ravnateyfcm omenenega oddelka Vatazz;, guverner v Harkovp.
Baltiška eskadra.
PARIZ 11. >E<ho de Pans« je prejel iz Petrograca brzojavko, da odp uje baltiška esradra v petek z L have.
Revija baltiške eskadre.
REVAL 11. Včeraj ob 9. uri dopo-ludne je car Nikolaj v spremstvu admirala velikega kneza Aleksija in admiralov Ave-lana, Virileva in Roždestvenskega imel revijo nad vojnimi ladijami druge eskadre, ki je namenjena za Tihi ocean in ki se nahaja v tukajšnji lukf. Ob 11. in četi t uri se je car povrnil na svojo jahto »Standard«.
REVAL 11. Carska dvojica se je sinoči vrnila v Petrograd.
Mandžurska armada stopila v ofenzivo.
KOLONJA 11. »Kolnische Zeitung« je priobčila tledečo brzojavko iz Petrograda, ki je dospela tja iz Mukdena : Dne 3. oktobra je prešla mandžurska armada v ofenzivo. Po službi boži je bilo prečitano dnevno povelje Kuropatkinovo od 2. t. m. Dne 6. oktobra je prišel v Mukden namestnik Aleksejev, da spremi Kuropatkina, ki je odšel istega dne k četam. Vreme je jasno in mrzlo ter piše močan veter.
Busi so zasedli Panjipu.
PETROGRAD 11. Mukdenski dopisnik »Rusa« je sporočil vest, ki pa ni še uradno potrjena, da bo namreč dne 9. t. m. Ru9i zavzeli japonske utrjene poz cije pri Panjipu.
Govorice o osnovi drage japonske reservne armade.
HARBIN 11. (Ruska brzojavna agenturi.) Tukaj se lazsirja govorica, da nameravajo izdati Japonci 80 milijonov jenov papirnatega denarja v svrho, da osnujejo drugo reservno armado. Ob pomanjkanju izučenih častnikov se ta načrt težko posreči. Število japonske armade, ki se nahaja sedaj na bojišču, se ceni na 400.000 mož.
Japonska ojačenja.
PETROGRAD 11. Dopisnik »ruske brz. egenture« je sporočil včeraj iz Mukdena : Japonci računajo, da bedo zamogii dj 14. t. m. svojo vojsko spopolniti z reservisti. Preko Inkava so dobili 15.000 mož cjičenja ter pričaku ejo v prihodnjih dneh tri divizije. Bit kada pre l P«.r; Anurjem na kopni Btrani je oeltb jena.
Pozicije Japoncev.
MUKDEN 11. (Rtuterjev biro.) Severna fronta Japoncev se razteza na zapadu od Bensiku do jantajskih rudnikov ter tvori polukrog, ki se v sredi v severni smeri rez-tiza d j HuaiiDga.
Proglas japonskega cesarja.
TOKIO 11. (Reuteijev biro.) Japonski: cesar je izdal proglas na japonski narod, v j kttirem ga poživlja, caj »ledi b petrpežiji- j vostjo in vstrajnostjo vojnim dogodkom.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 11. Poročevalec posl. Rosenberg je predložil poročilo gospodarskega odseka o provizorični trgovinski pogodbi z Italijo. Predsednik je predlagal, naj se iz ozira na nujnost, predmeta postavi poročilo na dnevni red seje, ki bo prihodnji četrtek.
Posl. Poionyi je proti temu protestiral, češ, da je to proći poslovnemu redu. Predsednik je na to replicirah Ministeraki predsednik grof Tisza je izjavil, da je smatral ravno s stališSa nasprotnikov t) predloge za umestno, da se razprava povspeši, da s tem nasprotnikom omogoči, da b svojim aklepom zabranijo izvedbo te pogodbe.
Zbornica je sklenila, da Be poBtavi predlog na dnevni red seje, ki b*> v petek. Na to je zbornica prešla na dnevni red.
Najprvo je zbornica razpravljala o peticijah več mestnih občin, k; bo prosile, naj Be ustanovi samostojno carinsko okrožje. Peticije so bile izročene vladi. Pri razpravi peticij v stvari prenešenja smrtnih ostankov Rakoczvja je Fran Košut vprašal ministerskega predsednika, na kateri stopinji da se nahaja ta stvar. Ministerski predsednik Tisza je izjavil, da je vzela vso stvar v roko sama vlada, ki je Bklenila, da se prepeljejo v domovino ne le telesni ostanki Rakoczyja, ampak vs:h velikih cgrskih mož, ki so umrli na tujem. Peticija je bila izročena vladi. Druge pet cije so bile rešene brez debat9. S tem je bil dnevni red izcrpljen io teja ob 10s/4 uri zaključena.
Prihodnja seja jutri.
Brzojavne vesti.
Istrski deželni zbor.
KO.ER 11. (Koresp. biro.) Na predlog finančnega odseka je b;l cestnemu cdboru v Piranu za gradnjo ceste Piran- St. Bernardin dovoljen iz dežslne blagajne znesek 18.000 K. Zakonski načrt glede plemenskih bikov je bil soglasno vsprejet. Prošnja občine Rovinj glede do,o jenja tozadevnega prinosa za ustanovitev kmetijske š jle in sistemiziranja službe kmetijskega učitelja je bila izročena kmetijskemu odseku z nalogom, di naj isti stori potrebne korake, di se čim prej ustanovi zaprošena učiteljsko mesto v Rovinju ter naj se sporazumna z dežalnim kulturnim svetom izposluje od vlade, da se za vsaki političen okraj dežele sistemizira in definitivno imenuje kmetijskega učitelje.
Na predlog posl. dra. Bartoli in tovarišev je bilo z večino glasov sklenjeno, da se nakaže bivšemu deželnemu glavarju letna rent* v znesku 6000 kron. Posl. Mandić je izjavil, da mora manjšina glasovati proti temu predlogu, iz ozira na to, ker je dr. Campi-
telli deloval vedno na škodo slovanskega prebivalstva v Istri, ker je dovelj premožen, ker niso deželne fmanca sijajne in ker Be z dovoljenjem take rente ustvarja nevaren pie-cedenčen slučaj.
Dr. Bennati je nato utemeljeval v obširnem govoru predlog, ki ga je stavil v zadnji seji, s katerim deželna zbornica pro-testuje proti osnovi provizorične italijanske pravne fakultete v Inomostu. Istočasno naj se pozove vlado, da premesti juridiČno fakulteto v Trst ter jo polagoma spopolni v vseučilišče.
Debate, ki se je na to vnela, so se udeležili poslanci SpinČ'ć, dr. Bubba in dr. Dominik Trinajste.
Dr. Bubba je govoril za predlog, da se vseučilišče vstanovi v Trst-j.
Posl. Spinčic in Trinajstih sta izjavila, da bi manjšina za vse točke predloga prav rada glasovala, toda le pod pogojem, da se italijanska večina izjavi, da je pripravna gla sovati od svoje strani za ustanovitev hrvatskega vseučilišča v Trstu ter zajesnovo v Trstu in Istri potrebn h slovanskih ljudskih in srednjih šol Ker pa vedo že v naprej da ne bo večina tacega predloga podpirala, je manjšina primorana glasovati proti predlogu za ustanovitev itilijanskega vseučilišča v Trstu. Na to je bil pridlog dr. Bennatija vBprejet z večino glaso Prihodnja seja v petek dopoludne.
Deželni zbor češki.
PRAGA 11. Dižčlai maršal knez L.b-kovic je priobčil, da so se konstituirale kurije, nakar so bile prečitane dešte vloge. Med temi je znatno štavilo interpelacij in predlogov.
PRAGA 11. Nemci so danes nadaljevali obstrukcijo. Prihodnja seja v petek.
Vojna ladija »Aspern«.
DUNAJ 11. Avstro ogrska vojna ladija »Aspern« je dospela v Hongkong, £jer ostane štiri dni.
Ruska carica-urfova.
KODANJ 11. Ruska carica-udova, ki se ja nedavno močno prehladila, je Bedaj popolnoma ozdravila.
Kralj Peter.
BELIGRAD 11. Sinoči je dospel kralj Peter 6emkaj.
Anarhisti aretovani.
BARCELONA 11. V Villa nueva y Geltru bo bili aretovani trije anarhisti, ki so I priznali, da so dne 3. sprila hoteli tamkaj izvršiti atentat na španskega kralja.
PODLISTEK.
17
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić.
Prevel M. C—č.
II.
—	Pa kaj bi ti mogli, majka Draga ?
—	Kaj bi ? Ali j h ne poznaš. Tožili bi me kakor vedeževalko, zavlekli bi me na greben in me pobili kau< r žival. Hvbla lepa! Take dobrote nočem. Rekla s; m ti, da S9 ne brigaj za-me; jaz že p^cesem svojo bis go tako, da me ne zaloti kaka gr ška boča. Ali govori. Čemu si me dal poklicati to pot !
(*rga je prinesel vrč iz kota, postavil ga pred starko in rekel:
—	Na, okrepi se, pfck poslušaj, ksj ti h^čem reč . Dosedaj tem te klicll samo, če sem hotel veaeti, kaj G/ičani kujejo in ple-t-jo pret meni in mojim gospodarjem.
—	In vse sem ti povedala pošteno. Reci, če nisem, Grga!
—	Si, si, majka Draga ! Danes te ne vprašujem o Gričanih, am^ak stvar se tiče le nene, popo noma mene.
—	Oh, oh ! Da čujt-mo? je privzdignila Draga glivo cd vrče.
—	Pcglej mojo hišo !
—	No pa !
—	Trden zid je, ali ne?!
—	A da !
—	Pak mi je prazna. Naj bi se tu keka kasa !
—	Ćuj ! Čuj ! Kake novice. Pa meni pripoveduješ to, stari Dragi Gončinki, ki je takraj in onkraj Cirkvenika pretehtala že vsako kaso. Katera bo ja duša po vsem okreju ne ve, da ima mojstEr Grga Prišlin več denarja, nego li skledica kaše zrnja !
—	Dobro, dobro ! Ali vidiš, Draga, vendar je hiša prazna.
—	Prazna? Kako? Tu govoriš dvojno: ni prazna m prazna je. Sit si in lačen si.
—	Da! Res je. V tej hiši bivam jaz, ta moj pes tu pod mizo, in kmetica v kuli nji.
—	Pak vaa je zadosti.
—	Ni. To je zvonec brez kemblja.
—	Kaj ? Kaj ? te je dvignila stara in napela oči, nagnivši Be pioii Grgi. Hi ! Hi ! Hi ' Pomagaj nam sveti križ, Grga, ta Grga tu, ki ee plaši žensk kakor vrabec klopotca ! Grga ! Pri Bogu in duši : tebi se meša. Ke-
tera vrana ee ti je spravila na zdravo pamet 2 Hi, Hi, Hi! Pomagaj nam sveti kr ž !
—	Molči, baba ! je zakričal dvorski župan, lopnivši z nogo. Kaj me vprašuješ za račun, kaj se mi ailiš pod nos! Nisem te poklical za to. Dosti je, tako je.
—	No, no, no, ne jež. bo thko ! Nisem te ujela, ali ako majka Draga more zažgati Grgi to svečo, pa naj bo v božjem imenu !
—	Da, prav si rekla. Vraga sem jaz vpraševal za ženske, in vendar bi jih bil mogel mnogo imeti.
—	• Kako ne ? Kjer je denarja, tam je ženska.
—	Jaz sem se brigal za svoja opravila, Bog mi je dal zdravo pamet, močne pesti, da se ne bojim niti vraga. Kaj je meni sneg, dež, mraz, kaj solnčna vročina ? Le naletaj, prsi in pritiska;, sem si mislil jaz, ubiješ me ne. In ko ni bilo klanja okolo mesta) zahajal sem ti v goro, na lov in pobijal sem, kar mi je prišlo ped roko.
—	A sedaj bi ae ti hotelo golobice, a, ainko!
—	Leta tečejo. Ko ležim tu na medvedji koži in strmim v grede nad seboj, prazno mi je. Muha brenči po sobi, pak se vprašujem : Kaj govori muha ? Menda je kdo,
ki tai govori. Komar godi okolo lampe. Jaz pa mislim, da se mi roga ; ubil bi ga. Ko sestavljam račune, vse številke mi kimajo z glavo, ali nijedna ne govori n č. S sejem svoje cekine in srebrnjake, pak se mi z ii, da me čudno gled&jo te zlata in srebrne oči, kakor da mi hočejo reči : Štej, kume, štej ! Zi koga šteješ, za sebe ne ! Ka^t, ko ti grobokop z lopato podeli zadnji blagoslov, odletimo k tvojemu nečaku; temu bo gladko in rlaiko od tvojih žuljev.
Štej, kume, štej!
Grga je, prijemši B3 b pestjo za prsa, ob-molčal. Pripognjene glave je gledal v pod, a po obrazu se mu je razlila rudečica.
Tudi fetara je molčala in je, upiraje brado na roč svoje palice, nepremično opazovala dvorskega župana, kakor da mu želi tudi zadnjo misel izvabiti iz duše.
—	K vragu! Sem li morda menih? se je razgrel Grga z nova, čemu živim, čemu se tolčem, čemu Eem nabral ta kup denarja ?
—	E, rekel si, za načaka Petra. Saj ti je sorodnik po krvi !
—	Ne, ne! je zakričal Grga ter jejezao mahnil z roko. Sovražim ga.
—	Kaj ti je zagrešil?
(Pride še.)
Sedanja vojna Rusije.
Bes Arabska.
I.
Marsikdo obsoja Rusijo radi te vojne! Češ, t8k} daleč tam na Daljnem Vztoku! Treba ga jej je.... A, go3foia, meni Be vidi, da ste pozabili na stremljenje že starih narodov, ki so Bi ustanov ljali kolikor možno kolonij. No, ali mi je sploh treba starih narodov ? Kaj pa Anglija in Tranaval ? Ali je Transval bolj potreben Angliji nego Mandžurija Rusiji?! Kaj pa Tibet? Kaj pa Peiz'ja, ki je sedaj na vrsti za Tibetom ? Kaj je bliže : Mandžurija Ruaiji, ali Tibet Acgliji ? Kaj je bliže : ali Mandžurija Rusiji, ali »carstvo Herrero« Germaaiji ? Ali ni jasno kakor beli dan, da Rusiji ne gre za teritorijalno razprostranenje države, ampak za »okno« v Tiho morje in s tem za pi t do vsesvetovne trgovice! Tukaj gre za potoke ruske krvi, ki je žj posvetila Daljni Y7z:ok. Tukaj gre tudi za milijone, pl d ruskega potu, pjtrošene za civilizacijo in kulturo Daljnega Vztoka ! In al; je koačno tako težko umeti čisto naravno potrebnost za grcmadcega »severnega medveda«, da si dobi meBto, kamer bi svobodno mogel iztsgniti svoje končine?! Dandanes nima kontinentalna država nobenega pomena brez morja. »Da«, poreče getovo fcakštn skeptik, če ne strašljivec, »a koliko krvi se priliva ! Koliko Človeških žitev po-ginja!« Ne mislite, da jzz stojim za vojno! Ne! Ali gospoda : mari naši pradedje niso prelivali krvi za cas in mari niso žrtvovali življenje za nas ?! Mari Japonci mislijo na svojo prelito kri?! »Da«, slišim zopet odpor, »ali Japonci bo . . . Azijati !« . . . Kaj govorite ? Japonci so nadkulturni narod! Saj čitate časnike! Ali ne veste zikaj se vojskujejo? Da bi namreč osurovele življenske naravi Evropejcev osrečili se svojim svetom kulture ! Da, in potem so še nazadnjaki, ki se boje »žolte nevarnosti« ! . . .
Eb, gospoda, sej vas poznam . . . Da, vi ste Slovenci, vi ste slovenski rodoljubi, a SI ti vani vi . . . niste! Le maU Slovanov je med vami! Pa brej zamera... Da bi vi, rojaki moji, bili Slovani, to bi ne bilo v vašem taboru tam dveh nasprotnih strank, ki kopljejo grob draga drugi, grob zapadnemu Slovan*tvu sploh na veselje vlaii, (ki ploska vaši bratski
—	nesleg') in na slavo B:smarkovemu programu.
No, krenila sem s pota, ki me vodi do cilja ! S stališča patrijotizma se mora Slovan spoprijazniti z rusko-japonBko vojno ! No, tu čujem zopet odpor : to je sramotno, da Rusija ai b:!a pripravljena! Vidite: pljunili ste v svojo skledo ! . . . Bravo ! Pa se ša bahajo, da so Slovani ! Ali ne veste, da se Slovan križa še le za bliskom, a ne prej ? Ali ne poznate tistega velikedušja, tiste iskrenosti, tiste odprte poštenosti Slovanov ? ! A potem miroljubnost! Rusija, katere oboževani car je oče nesmrtne ideje: »Doli z orožjem!«, ali se je mogla ta miroljubna Rusija deset let pripravljati na vojno, kake r se je pripravljala Japonska — ta namišljeni uzor kulture in civilizacije —, dočim je njen zastopnik na Hagsk;h mirovnih konferencah podpisavai »protokole o miru« ! . . . O, ironija! Eh, sovražniki Rusije, in Slovanstva v obče, naj le napadajo na nas, njih udarci ne bo ć in niso važni. Ali ne napadijte vi — svoji! Vi, ki ste stebri zapadnega Slovanstva, ne napaiajte
—	svojih ! Sam Mikado vas mora zaničevat1, in teleti si iz vsega srca, da bi med njegovimi žoltolicimi podložaiki in vztečnimi narodi eplch ve bilo takih . . . prijateljev! »Da«, porečete zopet, »Ko pa vsi časopisi pišejo tako!« Vsi? Seveda, ako čitate samo židovske časopisa! < > olalujem ! Z istri se zavesa! In najsi še ducat h oven^kih mladih popotnikov prepotuje Rustjc, »Slovan« (časopis namreč) vendar nikoli na izre reenics od njih, dokler l> ;do oni v Rusiji crp li enov za svoja pisma pri židovsk h ali požidovljendi ruskih dijakih, ki zanikajo vse dobro, t ar se tiče Slovanov in Slovanstva sploh.
Ia vi, slovenska inteligenci j f, ste vsi enaki v tem obziru ! Seveda ni pravi/a brez iejeme. In le te, ki ee čutijo razžaljene, prosim od-puščenja. No, kolikor eem imela prilike govoriti za ča§a svojih počitnic s provincijalno slovensko inteligencijo, spominjam se, da so me obirali povsedi izrazom zlobe in grenko-sti, češ, da Japonci tepejo Rase in da triumfalno prodirajo naprej !
Roško-japonska vojna.
Trst, 11. oktobra 1904
Kuropatkinova vojska v Mandžuriji je začela krepko, svežo ofenzivo. In — vsptšno ! Tudi engležki in ameriški liski priznavajo, da se je ruska efenziva zapričela z vspehom, ker da je zopet zaposela Jantaj in prekoračila reko Taitse. Japonci da so se umaknili v vsej naglici. Zabeležanja vredno je, da sedaj isti japonofilski listi sami dementirajo prejšnje svoje lažnjive vesti o nesoglasjih ali celo zavisti med vrhnim poveljnikom Kuro-patkinom in c irskim namestnikom Aleksejem. Povdarjajo namreč, da ima Aleksejev dolge razgovora s Kuropatkinom in da bo celo prvi spremljal poslednjega.
Pa niso tamo anglcžsi in amerikanski list', ki dementirajo eami s^be. V velikem koru japoncfilske žurnalistike je biJa osobito glasna v zatrjevanju, kako da »der masisc-ha Koles auf thoaernen Ffisaen \T.ink;t von einer Niederlage tur andern«. Po domače povedano se glasi to : Da Rusija teltbi od enega poraza do druzegs. Vga dosedanja taktika in strategija Kuropatkinova se je torej označala od »Neue Freie Presse« in vse lepe družbe kakor nepretržoa vrsta samih porazov. Sadaj pa čujte, kaj pravi ista »Neue Freie Pre?ss« ! Navesti hočemo doslovno, da bodo vidtli čitatelji, kak imeniten autodementi da je to. Pod silnim u tisom najnovejih vesti in v slutnji, kako Be bodo razvijale stvari nadalje, si misli bržkone dunajski list, da bo previdno, ako nekoliko modificira BVojo Bodbo o dosedanji ruski taktiki. Piša namreč : »Mi smo na tem mestu opetovano povdarjali da bodo Rusi vsled njihove inferijornosti na številu in vBled težav dovažanja prisiljeni voditi vojno začetkoma le zategovalno in da pričnejo cfjnzivo še le tedaj, ko bo mogel vrhni poveljnik postaviti Japoncem nasproti vsaj jednako silo. Temeljni princip ruskemu vojevanju je moralo biti umikanje, ne morda beg brez dejanj in v neredu, ampak umikanje med vednimi boji, ki se pretrgujejo v primernem trenutku a se potem začenjajo o prvi priliki in na drugi točki. Le na ta nečin more Številno šibkeja vojska slabiti nasprotnika po izgubah in podaljšanju operacijske črte«.
Sedaj priznavc torej dunajeki list sam, da umikanje Rusov ni pomenjalo poraze ampak, da j s bila premišljeno že v načrtu in da je Kuropatkina slednjič dovelo do tistega 1 cilja, ki si ga je postavil: toliko pomnoženja vojske, da mera preiti v efenzivo. Dajstva kažejo sedaj, da je Kuropatkin najproviden-cijonelni med Bedanjimi vojskovodji.
Da vidimo, kako se razvija vse, kakor ura, po njegovi zasnovi, spominjajmo se zopet besed, ki jih je govoril pred svojim odhodom deputaciji plemstva v MoBkvi : »Vojna bo trajala jako dolgo. Naloga je silno težavna ali mi jo zmoremo z božjo pomočjo. Toda trebalo bo potrpljenja, potrpljenja in zopet potrpljenja«. Nu, znano je t adi, da se je Kuropatkin o raznih prilikah še konkretoeji izrazil, rtkš , da pred oktobrom ne piide do velikih dogodkov. Evo: oktobar je ti> in veliki dogodki se pripravljajo.
Kakov veliki duh je v Kuropatkinu, to čuti instnktivni in najbolje ruska javnost. Vzradcščena po Kuropalkinovem sporočilu, da eedaj prične pravo delo ruskega orožja, zahteva ru?k<i javnost glasno, naj se Kuro paktinu prepusti popolna in neomejena svoboda v akciji. V tej zahtevi je izraženo vte zaupanje, ki je rmki narod goji do velikega generala !
Prva zmaga jugoslovanske Ideje.
Še so nam v živem spominu beligrajski dnevi, ko so se v bratskem objemu našle srbska, hrvatska, bolgarska in slovenska omladioa, ko eo s po umetnih državnih mejah loč«=ni bratje odkrili svoja srca in ee zložili v skupno delo za krasno in plodonosno jugoslovansko ?dejo. Jasno je, da je morala ta zveza jugoslovanske omladine zapeči v dušo one, ki so desedaj takorekoč ž veli od ratdora in nes!oge med Slovani na Balkanu. Zato so si pr zadevali na vse možne načine, da bi skalili ali ce'o preprečili to skladnost. V teh mahinacijah bj ee osobito iztieali dunajski in peštanski žurnalisti. Nu, n:so dosegli svojega cilja. Bsligrajske slavno-sti so se izvršile harmonično in s prvo zmago jugoslovanske ideje. Ievestni krogi v Avstriji bo hjteli, da bi ee umetniška raz stava preložila iz Beiegagrada v Serajevo. S tem bo hoteli razstavo, ki je imela izrecno slovanski karakter, nekiko paralizirati v nje
slovanskem pomenu in jej odvzeti slovansko deviško označje. Nu, kakor se jim ni posrečilo, da bi preprečili zvezo jugoslovanske omladine v Belemgradu, tako se jim je tudi ta mahinacija razbila ob karakterju jugoslovanskih umetnikov, ki ao jednoglasno zaključili, da ne izlože v Serajevu nijednega umotvora. To je zmaga jugoslovanske ideje!
Demonstracij e.
V	nedeljo so se vršile velike demonstracije v Pragi, v Brnu in Opavi.
V	prvih dveh mestih bo demonstrirali socijalni demokratje za splošno volilno pravo. V Pragi ni pi*išlo do posebnih incidentov, ker so vod.telji socijalno demokratične stranke vplivali v tsm zmislu. Govorili so pristašem, da ie danes socijalnodemokratična stranka prišla na ulico le v ta namen, da protestuje proii obstoječemu družabnemu redu in da reklamira za Bplošno volilno pravico. Danes je šlo proletarijatu le za to, da se ga vidi in da se čuje njegov gias. Ali čas dejanj da ni več daleč. Znal si bo izsiliti, kar se mu odreka.
Huje bo bile pa demonstracije v Brnu, ki eo bile v glavnem naperjene proti nemškim poslancem, ker so nastopili proti nujnemu predlogu dra. Stranskega (Mladočeha) za splošno volilno pravico. Na adreso nemških poslancev bo orile najhuje psovke. V sprevodu bo nosili tablice z imeni nemških poslancev. Posebno pa bo nosili še veliko pupo, oblečeno v frak, ki je predstavljala nekdanjega nemško liberalnega ministra Chlu-metzkega, katerega imenujejo »belo ženo«, ker »straši« po Dunaju in okolo cesarskega dvora vsikdar, kadar ima pasti kako mini-sterstvo, ali ko be Bnuje kako novo. Izlasti uči staro izkustvo, da imamo mi Slovani pričakovati le nesrečo, kadar se pojavlja in meša ta, tudi po svoji vnanjosti skrajno antipatični mož.
V	Opavi pa bo demonstrirali Cehi in Bocijalisti za deželnega predsednika grefa Thuns, kar je zopet pomenjalo, da bo demonstracije naperjene proti Nemcem. Mej tem poslednjim in Nemci so razmere napete, ker poslednji pripisujejo njemu inicijativo za osnovo čeških in poljskih vsporednic na učiteljiščih v Opavi, oziroma v Tešinu.
Drobile politične vesti.
Nove občinske volitve se bodo v kratkem vršile v Zagrebu. Madjaronska stranka namerava postaviti na županski stol notarja Franja Arnolda.
Virtemberžki deželni zbor je kralj sklical za 18. t. m.
Nova b o 1 ga r s k o - s r b s k a trgovinska pogodbe. Iz Beiegagrada javljajo, da se mudita tamaaj kakor odposlanca bolgarske vlade raktor sofijske visoke šole in profdior fiiančnih ved Bojev ter ravnatelj statistične pisarne Garmanov, da proučavata gospodarska vprašanja ter zbirata gradivo za temelj nove trgovinske pogodbe med Srbijo in Bolgarijo.
Ustaja Hererov. Iz nemške južno-zapedne Afrike pr hajajo za Nemce vznemirljiva poročila. Kakor p šajo iz Berolina, bo treba voditi v teh kolonijah djlgotrajno vojno, ki bo stala mnogo denarja. Nemški državni zbor bo moral dovoliti zopet v to sviho nov kredit.
Domače vesti-
Nov zdravnik v Trstn. Dr. Ivan S a i z je pripuščen v vršenje zdravniške praksa v občini tržaški.
Tržaško šolsko vprašanje pred upravnim sodiščem. »Slovenski Nsrod« p as : Ptitcžitelje je zastokal dr. GrfgDrin, ki je sploh vcdil veo to veliko vojco za slovensko šjIo in je sedaj tudi s svojim stališčem zmagal. Vladni zastopnik je na razpravi izrecno pripoznal, da pravičnost zahteva, naj se Slovencem v Trstu ustanove slovenske šole. Upravno sodišče je pripoznalo nezakonitost stališča tržaškega mag strata, oziroma vlade, da Slovencem v Trstu zategadelj ni tre'na slovenskih 1 udskih šol, ker niso okoličanske slovenske šole oddaljene 4 km. Pripoznalo je, da ne glede na oddaljenost okoliČanskih šol imajo Slovenci v Trstu pravico do slovenske š le, ako le v smislu § 59 drž. šolskega zakona dokažejo predpisano petletno števi'o otrok. ZJaj je vspeh edvisen ztjol j cd zavednosti slovenskih star.šav v TrBtu. Ć.m se dokaže po zakonu zahtevano
število slovenskih šolskih otrok, mora vlada skrbeti, da se ustanovi slovenska ljudska šola!
Tržaški namestnik princ Hohenlolie.
»Triester Zeitungi« brzojavljajo z Dunaja, da je novi namestnik tržaški dospel tjakaj in da ostane na Dunaju kaka dva tedna. Potem pojde še na B7ojo grajščino Rothaus na Češkem in potem še na posestvo grofa Schoa-borna na Ogrsko. Od tu se preseli v Trst. Princ je obiskal d.ra Korberja in ministra za vnanje stvari grofa Golucho\vskega. (Će bi se smeli nadejati, da bo novi tržaški namestnik hotel slušati dobrohoten nasvet, svetovali bi mu prav nujno, naj bo kolikor le možno gluh, kadar zahaja v obiske k grt fu Goluchowđkemu). Jutri Be predstavi novi namestnik cesarju, da položi v roke trga poslednjega prisego kakor namestnik tržašk?.
Odpretje hotela, restavracije in kavarne »Balkan« v »Narodnem domu«. Danes zvečer se cdprejo krasni prrst'ri hotela, restavracije in kavarne v »Narodnem domu« javnemu obieku. Uverili emo se na svoje oči, da jo vse najlepše urejeno tsr da se naša »Hranilnica in posojilnica« ni strašila nobenih treskov, da je tržaškim Slovanom priredila ukusno ia moderno-umetnišso opremljene prostore, v katerih nahajamo vs3 možne udobnosti in ki morejo v vsakem obziru konkurirati z drugimi sličnimi podjetji. Tako vieokih zračnih prostorov, kakor sta naša kavarna in restavracija, ni v vsem Trstu ter vzbujajo ti lokali občudovanje vsakogar, ki si jih je ogledal. Hotel ima 60 sob z moderno, po posebnih uzorcih izdelano opravo, katero so izdelale samo slovenske tvrdke. Hotel ima nadalje na razpolsgo gestov lifc (vzdigalo), na električno moč. Vse poslopje je razsvetljeno z električno lučjo.
Kavarna je na levo, restavracija na desno glavnega uhoda. HiVel zavzema ves desni trakt in je za hotelske goste na razpolago posebna obednica v prvem nadstropju. Prostori restavracije v pritličju so na tri oddelke, tako, da bo ustreženo vsakomur in da si bodo gostje mogli izbirati družbo, ki bi jim ugajala in pa tudi cene. Ti prostori po torej namenjeni v shajališče tržaškim Slovanom vseh slojev ter smo prepričani da pri-hiti danes obilo naro la na odpretje — tem bolj, ker Dam oseba podjetnika, gospoda Dolničarja, jamSi *a to, da bo gostom po-streženo v vsakem oziru.
Slovenskim književnikom! V spomin na veličastne dneve, ko ee je v .Belemgradu zasnovala organizacija jugoslovanskih umetnikov ter se je položil trden temelj duševDe vezi jugoslovanske omladine, sklenili fo na dveh sestankih jug slovanski književniki, slikarji in kiparji, da izdajo »Jugoslovanski A 1 m a n a hc.
V	»Jugoslovanskem Almanahu« objavijo se reprodukcije na I. jugoslovanski umetniški izložbi v Bžlemgradu razstavljenih umotvorov ter književni doneski bolgarskih, srbskih, hrvatskih in slovenskih p sateljev. Literarni del Almanaha bo obsegal 40 pol velike če-trtinke ter odpade na vsaki narod četrti dtl.
V	ureditev in ocenitev literarnih doneskov je treba slovenskim pisateljem izv< 1 ti svojo jury, ki bo odločala, kaj naj se obelo dani v omenjeni ediciji. Vsled tega usoja se podpisani odbor, ki je v to pooOlašSen po konferencah jugoslovanskih umetnikov in li-teratov v Belemgradu, najuljuHnejše vab ti vse slovenske književnike brez razlo5ka stroke in smeri, da blagovolijo udeležiti se sestanke, ki se bo vrš i v Četrtek, dne 13. t. m. ob 8. uri in pol zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« v Ljubljani.
Oai gg., ki pa ic utegnejo osebno udeležiti se tega eestBnka, blagovobjo naj pismeno javiti svoje sodelovanje oziroma eventuvelne predlege na naslov : Fran Govekar, Ljubljana, Mestni magistrat dovolj začasno, da se bo moglo o njih razpravljati na EeBtanku.
Rokopisi morajo biti v Ljubljani do 1T>. decembra t. 1.
V	Ljubljani, dne i), oktobra 1904.
Pripravljalni odbor.
Kaj iztaknejo sedaj l Prejeli smo: Na podlagi ravnokar izdane razsodbe upravnega sodišča, mera tukajšnja vlada na presojanju našega šolskega vprašanja jemati obzir na krajevne raznere ! In čim ee dokaza potreba slovenske šole, mora naložiti mestnemu magistratu, da isti ustanovi tako šolo bre« vsa-cega czira na tiste famozne 4 ko.
Radovedni smo, kaj najde zdaj nuš slavni magistrat v »obrambo« svojih »pravic« ! Do eedaj bd ee magistratna gatp da
opirali skoraj izključno na tiste 4 km. in so izjavljali odkrito, da so ti kilometri za vladajočo stranko najvažnejša obrana njeni kri-vičnosti — pardon : »pravicam« ! !
Kar se tiče števila za šolo godnih otrok, smo mi že davno dokazali, da jih imamo v obilici, a dokažemo to zopet, ko nas pozo-vejo oni, ki se po očetovsko brigajo ta nas in našo mladino.
Radovedni smo res, kaj iznajdejo sedaj magistratovi mogotci, da po možnosti zopet zavlečejo osnutje toli krvavo potrebne šole! Mi očetje že težko čakamo ' dneva, ko nam bo zopet nastopiti v boju za dosego onih šol, ki bi j-h bili morali imeti že zdavnaj. Odnehamo pa ne in prosimo našega vrlega zastopnika, naj nam, ako treba naša pomoči, samo namigne, in mi storimo vsi svojo narodno in očetovsko dolžnost.
Oče.
Rnsskij kružok. Mnogo se jih js leto* Ulovcev. Farmacevtov je bilo 45
»Cjn ricbiamo al suo reclamo d. d. 2 polutemi je videl Eliso, ki je skušala skriti corr. relativo alla concessione di poter collo- se pod Niclijevo posteljo. Desenti je skočil care sni tumulo di sepultura deli a defunta na to hitro v kuhinjo, tam pograbil na mizi di Lei madre, nel locale cimitero cattolico, ležčči kuhinjski nož, se vrnil v Niclijevo una lepide con iecrizione in lingua slovena e sobo ter zabodel Nicliju nož naravnost v con richiamo altresi al nostro decreto 3/12 obraz. Zabol mu je nož v desno podočesno 11 »03, Le significo, che questa rappreeentanza kost, a s tako silo, da mu je nož predrl nebo, comnnale nella tornata del 19 dicembre 1903 prerezal jezik in goltanec. stabiliva per i propri motivi di niegarle sif-; Eliza Comoldi, prestrašena in boječa se, London6 l^ilstr
da ee Dfs ntijeva jeza ohladi nad njo, je skočila k oknu ter začela klicati na pomoč. Pritekel je redarstveni nadzornik Knafelc, ki To je: županstvo odreka vnovič iz avo- je našel Desantija v sobi, oblečenega in de-jih posebnih razlogov (per i propri motivi) vajočega denar v žep. Ko je zagledal nad-dovoljenje ca napravo spomenika se eloven- zornika, mu ie Desanti dejal : »Umoril sem skim napisom.	(Pride še). človeka in sem hotsl priti k vam, da se
Na graskem vseučilišču je bilo v mi- izročim oblasti«. Nadzornik ga je proglasil nolem letnem tečaju 1506 rednih in izrednih aretovanim ter ga z Elizo Cornoldi odvedel slušateljev. Med temi je bilo 99 bog slovcev, na stražnico v ulici dei Rettori. 75(3 juristov, 209 mediclncev in 397 modro-; Zatem je Knafelc obvestil zdravniško
Dunajska borza ob 2 url pot>oi.
fatto permesso. Con tutta csservanza.«
II Podesta Beltramini.
Parlžka In londonska borza.
Pariz. (sJkiotK) — fraac^ztea renta 97.97 5°/0 italijanska renta 103 80 Španski ettmioar 87.05 akcije otomanske banke 549.—
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne žoletn —.— Lombardi —.— unificirana turSka reatu 86.30 meniice na London 251 4 i, avstrijski zlata 101.30 ograka 4°/, zlata renta 101.15, Linderb»ti —.— turške srečke 123 25 parčka banfca 12.38, italijanske meridijonalne akcije 721 —, akcije B o Tinto 14 44. Mlačna.
London. (8kW*) KouaolidtrHP dol«- 8Sl/< Lombardi 31/* srebro 26ll/le, špajs-ka renta 86% it* lijanska renta 1031/-, tržu. diskont, 21/* menjice ns
Dunaju 24.23 dohodki banke----izpiačila bvit:
--. Mlačna.
Tržna poroćtla 11. oktobra. . #	Budimpešta Plenic« za okLobei 10 11 do
branili one mlekarice, ki prodajajo pokvarjeno javila st9, da ni nikake cade, da bi se mu , 10.12; za april 10.57 do 10 5> nt za oktober 7 5:
postajo in s)dno komisijo. Sa zdravniške
oglasilo za ruski kurz in prav veseli smo jih j (Tbo&e mlekarice! Kakor nam poro- postaje je prišel k ranjenemu Nicliju dr. bili ; veseli vseb, tako teh, ki že nekaj ; gajc očividci, ee, nekaj 5aBa sem, s skrajno Fortuna, a kmalu za njim pa sodni zdravni-znajo, kakor onih, ki morajo še le pričeti.
Razdelili smo vse učenca v dva kinz* začetaike za prvi, stare učence za drugi te
etrogostjo postopa proti eloven'kim prodajal- ški izvedenec dr. Xjdas. Skušala eta oba kam mleka. Ne prihaja nam na misel, da bi sktapaj podeliti kako pomoč ranjencu, a iz-
Državni dolg v papirjo
p	„V srebru
Avstrijska renta v zlato
„ „ v kronah 4B/. AvBt. investicijska renta 31/, *'. Ogrska renta v zlatu 4°/. „ ,» v kronah 4",', n renta 3'/, Akcije nacijonalne banke
100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini
včeraj	dan0*
101.35	l<KV3t)
100.30	10».2' 119.75	119.65 I'.IO.—	100.—
91.25	91 25
119.31	119.31 93.U5	93. -8".95	8-.95
1641.—	1638 —
670.50	667. -
239.35	.239.45 117.42 V- 117.47/.
23.48	" 23.4H
i 9.03	19 04
95.10	Stf.lft
11.32	11.553
čaj. V tbrb tečajih jih je dovolj, a glej! že mleko tsr tako sleparijo kupovale« in po- rešilo življenje. Vsled te izjave je sednaj^ ^93; "pril tS do ?7.33 KoTuz? ^oktober
pri drugi uri prišlo e v drugi tečaj tako malo učencev, da te jim bode morala odvzeti eca ura pouka, ako ns bodo zahajali bo jše.
Ta nerednoit ! Na tak nač.n n9 bo nikoli vspeba in kako tudi ? Danes bo ti učenci, jutri ti izostanejo, pridejo drugi, v tretje zopet diugi itd.
Ponavljamo tu še enkrat: Pouk za I. tečaj je ob pooedeljkih in Četrtkih ; za II. tečaj ob sredah in eobotah ; ako {.a bode zahajanje neredno, bodemo primorani odvzeti eno ali celo dve uri.
Samo z rednim zahajanjem in z marljivostjo se kaj naučite, z vednim izostajanjem ne dosežete ničesar.
Odbor.
stavljajo često tudi človeško zdravje v ne-	komisija odredila, da so poklicali duhovnika, | 7.35 do —.—, za maj 7.41 do 7.42.
varnost. Ne n»o»»o pa verjeti, da magi-	ki je ranjeaeu podelil s,, sakramente »j	5 SZoZV'
stratni »komisarji« postopajo z dolžno obzir-	umirajoče. Potem so pa Niclija prenesli v spiemenjeno, ob sklepu ugodneje. — Druga žiti ne-
nostjo preti našim ženskam, ker poznamo te	balnišnico, kjer je pa umrl že ob 6. uri
ljudi za Bkrajne sovrtžnike vs<ga, kar je	včeraj v jutro.
slovensko.	i Preiskovalni sodnik Prati, ki je vodil
Nekdo, ki je svoječaano prodajal mleko	aodno komisijo, je zaslišal Desantija in Elizo
iz Št. Petra, nam poroča, da so isti magi-	Cornoldi na stražnici v ulici dei Rettori ter i
stratni »komisarji« prihajali v njegovo mle-	ju potem dal odvesti v zapore v ulico Tigor.
karao in mu grozili, da mu razlijejo mleko,,	_
. „ , 6 ' , '' : .	Na deželnem sodisču se je vršila
češ, da je preveč vodeno. Isti dan eo	. J
.... .. T?.,	včeraj kazenska razprava proti 29-letnemu
preiskali mleko nekaterim rurlanom in so	... ^
r „ . . . „ . . . , , ,	Vincencu Caputc, 26-letnemu Ivanu Taučar
^aAI. /4 a tiMAi/% *■ 1 k um nn i 1 f» (T»tf nA m ntr A	1 '
našli, da imajo ti Furlani izvrstio mleko,
da si so Furlani prihajali k našemu poroče- ~~ T m A m „ . , ... ,
« , , „ , . • • 1 •• , , žaki doma iz Irsta. Toženi so bili zločina valcu po mleko ! V mlekarni je bilo mleko
vodeno. Ko pa bo je Furlani odveli it iste
spremenjeno. Vreme : dež.
H a v r e. (Sklep.) Kava SantoB good ave rage za tek. mesec po 50 kg 41.75 frk, z« dec.
4o.- .
New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodoftfe dobave, nespremenjeno, vzdržano.
Hamburg. (Sfclep pop.) Kava Bantos goo average za september SG1^. za d*»f.	za marec
'371/*, za maj 373/4, mirno. — Kava R10 navadae loco 36—37, navadna reelna 33—41. navadna dobri 42—44.
Hamburg. (Sklep) 81adfcor za r»Vt)b«* 22 15 7F dec. 22.—, za mareu 22 25 za maj 22.45, z>
Hrvatski kurz. Vabimo še enkrat vse mlekarne, je pa bilo dobro !
in 32-letnemu Karolu Danelon, vsi trije te 'julij 22.65. za sept 22.—. Mirno. — Vrenn :
' lepo.
. . Sladkor tuzemski. Centrifuga! pile, prona^ javnega nasilstva potom nevarnega groženja : k 66.50 do 68.00, za september K —.— d^--
in rfejanjskega nastopa. Meseca juliia so 1 marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassš in Msiiapili J J B	v	J J	promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —d-
namreč težaki Alojzij Dapretto, Karol Šuli- j marec-avg. 68^0 do 69.30.
one, ki .e mislijo ««iti hrvašžine, da ee ogla- Mi ne trdimo naravnost da magistralni ^	ValeD;iQ p^ jn Ju5t
sijo v kavarni Comme.c o, kjer naj n. za to organ, postopajo km.too, ker n.mamo do- R.ya ^ ^ djetBik& IvaQa
1.	1	-. *	.	1	Iraenn »o tn alt nanaviofnn oa nam (Hi Ha	1	* J
pripravljeno polo rapissjo 6Voj popolen naslov. —
Ko bode zadestno Število, prične se pouk, ki se bode obi^ržaval ob torkih in petkih.
Odbor ruskega kružka. »Narodnlea Čitalnica« v Brezovici pri Materiji priredi dne IG. oktobra t. 1. javen ple* na dvorišču gosp. Matevža Blokar. Vstopa Da za možke 1 K, za ženske 40 stot. V elučfju slabega vremena Be zabava ne bo vršla.
Ker je čisti dohodek namenjen v dru štvene svrhe, vabi na obilno udeležbo naj-
uljudneje
Odbor.
Nagrobnega spomenika slovenski napis. (Dalje.)
B ijt je vendar le iavedel, kaj so sklenili v seji. Zato se je pritožil na okrajno glavarstvo v Gradištu a tako le slovensko spisano pritožbo :
Slavno c. kr. okrajno g'avarstvo!
Podpisani hočem postaviti na tuka šnjem pokopališču na grob pokojni mi mateii spo menik se sIovea^K m napisom, česar pa mi mestni municipij v Grad šču ne dovoli in brani.
Ker pa je tukaj slovenski jerik deželni jezik ; ker se sire tukaj slovenski jeeik kakor deželni jez k rabiti v govoru in pismu, javno in uradao, privatno in v napisih ; ker Gra diščan^sa občina ni opravičena | repovedavati in zabranjeveti rabo slovenskega jezika; ker vsakdo, ki kaker občan izpolnjuje svoje dol žnosti, sme kakor tak tudi zahtevati in uživati svoje pravice ; ker je, slednjič, sploh nezakonito in prepovedano zabraDjevati radi kakoršaega koli jezika na^roboe spomenike: pritožujem Fe roper navedecc krivičoo prepoved ter prc6im slavno isto, naj ukrene v to phodne korake, da bom roege! 6Voji pokojni materi na grob tukfj^ajfga pokopališča postavit; spomenik se slovenskim napisofil.
Gradišče, 12. februvarja li*04.
Bsjt je moral rešitev te pritožbe dvakrat urg rat', ca kar je %'endar glavarstvo prisililo mestni muaieipij, da ie ta, d o e 6. maja t. 1. izročil Bajtu sledeče naznanilo: JVfunicipio di Gradišča.
Nr.o 2215.	addi 3/12 1903.
Al sgnor
Ignazio Bajt,
ncee tro presso 1' r. Časa di Pena
Gradišča.
kazov za to, ali neverjetno se nam zdi, da bi mlekarice prodajale tako pokvarjeno mleko,
Robba
delo razkrcavanja in nakrcavanja parnikov.
. . „	A .	Gori imenovani trije težaki eo jih pa opozo-
ko vedo, da za slične prestopke ni usmi-	J	,. , , ,
j- •	n" na dejBtvo, da so oni prevzeli delo pod
A j j-- li.-	ceno. A niso jih le na to opozorili, marveč
Pred par dnevi je magiatratni organ	.. A J ... ,
... . ., . 7, , , ,	so jim tudi zagrozili, da ee jim ne bo prav
razlil na trgu stare mitnice toliko mleka, da	* » , v
, . ,	posebno dobro godilo, če ne bodo popustili
niso godrnjale le prodajalke, ampak tudi	, ® ' . . . r r .
, ° . / ... , ^ tt • •• •	del°« Ker Pa Dapretto, bu igoj in tovariši
stranke, ki bo prišle kupovat. Komisarji naj	. \
, , . . . * . ,. , ,	niso boteh odjeniati, so Capute. Taučar in
bodo neizprosni, ko so naleteli na mleko.	, , . . ' r : .. _ ,
1 ....... .,	Danelon dejaniski nastopili proti niim. Bdo
pomešano z moko, ah drugimi tvarinami!	. x T / ■' . r, . r, J .
L, , , . . , t_ ■ - • i. x-	je tepeža, tekla je tudi kri, ker ee je rabil
Take aleparke naj Be le kaznujejo najstrožje.	* r ^ , , ' . J
„ ..... . A , . . ». j i -	tudi nož. «o, vsled tega preganjanja so mo-
I^ekoliko obeirnosti pa treba pri bolj redkim	_ . . . , ,
, r i . « •	ral1 Dapretto in tovar.št popustiti delo, a
(vodenem) ah naravnem mleku, ker je mnogo	. , . r, \ . '
je tudi takih, ki Pre^DJalci 80 blU Par	P^J* «e-
krav, ki dajajo goat?, a dajejo bolj vodeno mleko. V tem zadnjem slučaiu je mnogo odvisno od slabe krme.
tovarn. Na
včerajšnji razpravi so pa bili vsi
„ , .	. .. trije tožanci oproščeni obtožbe.
Z eco besedo: mi zahtevamo vestnosti ;	r
in humaoitete v postopanju z onimi reveži in revami, ki z nemalim trudom žive od onega, kar skupljfjo iz mleka.
Nekdo.
Kr. grška jahta »Amphitrite« je dospela včeraj zjutraj v naše pnstanšJe. Jbhta ostane tukaj štiri tedne.
Sneg. Med tem ko smo zadaje dni imeli v Trstu silno burjo, je po kamnišiih in šta-jarskih p'aninah palo še prtcej snega. V Ljubljani je kazal v nedeljo popoludte toplomer 6 stop nj R.
Tujci v Ljubljani. Meseca septembra t. J. je doš'o v L ubljano 4110 tujcev — *a 1109 vtč kakor v istem mesecu lanekega leta. —
Grozen umor radi ljubosumnosti. V
prvem nadstrojju hiše štev. 7 v ulici San G.acomo — to je ona ul:ca, ki s Coria vodi v staro mesto —, bo stanovali v enem stanovanju 27-letni natakar Rihard Desanti, doma iz Pule, njegova priležnica 27-letna Elizabeta Cjrnold'", doma iz Zadra in 30 1. trgovski uradnik Rihard Ničli, službujoč pri tvrdki Krammer & Sch\varz in dema iz Palmanove v Italiji. Ta poslednji je imel eno sobo, a ona dva drago. Te dve sobi ste pa ena poleg drage, ter imati vrata za prehod iz ene v drugo. Predsiaočnjim po polunodi je prišel Desanti domov ter je bil čudno iznenadjen, ker ni nadel doma Elizabete Cjrnoldi. Začel ga je grizti črv ljubosumnosti, češ, ko je ni doma je šla gotovo ven b kakim m< žkin.. Mej tem pa, ko je on pre mišijtl, kam da je mogla iti ob tako poznej uri in pri tako elabem vremenu, je začul iz Niclijeve eobe nekak pridušen ameb. Ta «mih mu je bil znan. Brez dvoma je bila Eliza v Niclijevi sobi. fcjkoČil je proti vratom Niclijeve sobe, jih stresel ter podrl: v
Iz »Škrata«. — Metempsihoza. Dva modrijana sta razpravljala o metemjsi hozi (preseljevanju duš).
»Seveda, dragi Hilarij — dejal je prvi — po svoji smrti prideš še e a krt t na svet. A tedaj ne kakor Človek, ampak Bog ve, morda kakor oeel !«
»No. to je verjetno — oivrnil je Hi!a rij. — Ravno tako pr deš tudi ti še enkrat na svet; a ti prideš tedaj najbrž na svet kakor človek, ker kakor osel si na svetu sedaj«.
Sb.
London, rtladkor iz repe surov 11' t Java 12.3 t h. Mirno.
Pariz. Rž za tekoči mesec 15.95, ti z* dov. 16.25. za november-febru?ar IH.50, z* .anu-var-april 17.— (mirno.) — Pšenica za tekoč"' uae-sec 23.65 za nov. 23.S0, za november-februvar 24.30 za januvar-april	(mlačno). Moka za te-
koči mesec 31.10 za nov. 3140. z«* nor -februvar 31.70, za januvar-april 32.^0 (mlačni). — llepično olje za tekoči meiec 4-jLO, za november za nov. - december 4i<.50 zi januvar-april 49.— (mirno. Špirit za tekoči medec 4?.50 za no?. 4i.75 zs januvar-april 4350 za maj-avgust 44 75 (mirno). Sladkor surov 88° uso uov	— 23.:i ,
(mirno), bet za tekoči mesac Hi— za nov. 32*/4 za jan.-april 33— za marec-junij 33*/2 (mirno) rari-niran d3—6i>'/» Vreme: mra£.
Kron 10
Borzna poročila dne 11. oktobra. Tržaška borza.
Napoleoni K 19 03— 19.C6 —, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239 35 239.7,5 Francija K 9i>.15—95.30, Italija K 95 10—95.30 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija S
117.40—117.65, nemški bankovci K----
avstrijska ednotna renta K 99.80 - 100.10, ogrsk* kronska renta K 67.90 ?8.20, Italijanska renta
102.50 -'03 — kreditne akcije K 668.--672.—
državne železnice H 648.-- 652 — Lombardi S
86.— Hl IO, Lioydove akciie K 722. — — 732.—
Srečke: Tisa K 328.-333—, kredit K 483 —
do 493. Bodenkredit 1880 K 310 — 320.— B >
denkredit 188» K 300.— 308—. Turfike K 131 —
do 133.— 8rbske —do--
v dar onemu, ki privede na mitnico na Opčine pred nekoliko dnevi zgubljenega psA, pasme pinč, dolge in bele dlake in ki sliši na ime »Plccioc.
URAR *
F. PERTOT
Trst, ul. Poste miove 3 priporoča veliki i/.bor ur: I Ornega. Schaffhause Longi-j nes. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ] Izbor ur za birmo	ure za gospe.
Sprejama popravljanja po nizkih cenah.
d Dr. Kristin Krstulović
specijalist
za otroške bolezni in ortopedije
0 rdi nuje od 10l2 do ll:/» pred p. in
od 3. ure do 5. popoludne
v ulici S. Lazzaro 17 I. (Palača Diana).
'An uboge brezplnČ-no vsaki dan razven nedelj in
prazni lov od 12. do 1. pop. --— Piazza Carana 1 I. n. =
Otvoritev danes v sredo dne 12. oktobra 1.1.
„Hotel Balkan" - Trst
Piazza della Caserma (Narodni Dom)
<m

3 minute cd Južnega kolodvora in poleg poite s 60 moderno
opremljenimi sobami.
Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna
---^ Za goste hotela posebna restavracija v I. nadstr.
€lektrična razsvetljava. Kopališča.
Dvigalo.
C)
Shajališče ptujcev
• \ l;53ji po najraznorrstrejfih komhinp.ci-' =»t» pod tako neodnimi pogoji, ko no-dropa zavarovalnica. Zlasti ie a ;t d io zavarovanje na doživetje in arrt s zmanjkujočimi se vplačili
član ima po preteku petih let pravico do dividende.

SLAVIJ Jk"
vzajemna zavarovalna banka v Pra^ri.
Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623*17 K Po velikosti dra?a vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, česar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenab. ^kode cenjuje takoj in najakuntnejp. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatce podpore v narodne ia obČnokoristne namene.
arrrdni P°JLriinerni <eni □ *žnjevl
Uiti ud I 11_ m' ^^mljiiea za Zidanje o>'
piuuuj dano t eh cest. na zdravem in le-i }« m kraju, z razi;ledom na morje. Z a »en ieja zem- i iirča je naprodaj tu i drugih U<0^ s-žnjev, sveti, '
'I&S^pŽS^" uf.	! TRST - ulica Valdirivo *tev. 15 - TRST
»Kijenj. rojK«D)Ja daja vratar hi.-e š ev. 5 v u.ic
lolino a vento.	-- 11 -
Jakob Vatovec
—---—Zaloga krompirju In zelja
Kolo	I>rodjV. iK)i>oln«m« vi_ v sodček i li od 50 in 10U ki?.
dobrem stanu, nizki ceni. Naslov uL Farneto 41*. vrata 8.
- Zaloga svežega masla.
Podpisani ii^a v svoji trgovici jestvin, ni oglu ulic l'hioz'.a in dei Bachi, 7alog* Hvežega Ssa.ar--kega masla (Puter), katero prodaja na drobno po 2 K irig. — T/govem pa po dogovoru. Blago vedno cveže in najboljše kakovosti.
IVAN SUBAN.
(-uerino Mareon, ul. Tivarnella 3.
Priporoča svojo zalogo oglja in drv,
ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon št. 16G4.
7 novi prodajalci jest™ in tolonijal
Petra Peternel v ulici Cinlia št. 76
(prej Stanko Godina)
je vdobili vsakovrstne jestvine kakor : kavo, riž, testenine (napeljske), sladkor, turščno in belo moko, naravno mislo. sveče, milo, -----jedilno olje I. vrste po 3G nvč. _
= Blago vedno NTfže. ==
Telefon 1 1 56.
*J3J3<[	r^in^surj
•onqojp m o[atpp iiu uoui od dqnoJKU ui a.vBjdod -nuiafaads lpnj OJJO.HOUJ a^sn^i'o^Am nz 0[UAlH(O siqopA ojj<M|i}j -i u X .1X05131«! ?I sjujj np 'jj »u,>fiu,)AS AafiAao jud iidn^ luejf)
UIVJf
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA Dl RISPARM10 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.	TELEFON ŠT. 216.
Električna
žepna svetilka
^N/	vejno pripravljena za rabo.
Mali pritisk s prstom in takoj
se zažari, svetla električna luč.
Popolnoma nenevarno.
lahko no?i v žepu ter se jo mnogo let rabi. Baterije, koje »e obrabijo, se nadomeste
z novimi. Cena komplet K 3. Z povečevalno lečo K 4. Kezerrna baterija K I*— Pošilja po povzetju.
E. K O N I G, elektrotehnik
Dunaj, VIL Westbahnstragse 5tev. 36/313. Razprodajalcem visok odbitek!
KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk um plin ob času selitve. Neprekoslji ve plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo.
Naročbe za popolno čiščenje stanovanj.
Tomasoni Ulisse — Trst
slikar-dekoratćr.
Spiejema delo na deželi. — Dekoracije sob h pa-nujem. 5?likaj.je sob in napisov v v*«th slogih in na načine. Ponarejen les io imamor. Barvanje po-ii.«tva. podov itd. — Vse po zmernih cenah točno in hitro — Delavnica: nI. Ugo Foscolo 21.
licijan Salvatore
ornament, kamnoseški mojster. Delavnica spominskih kamnov in marmorja za pohištvo.
Trst, ulica Farneto 37.
Pekarna
FRAN PASCUTTI
za 1 ag at e 1 j prvih hotelov, restavracij.!
kavarn in vojam. Piazza deila Caserma 4 in ul. Carlo Ghega 4 — ■ i ■ Telefon .št. 1333. ————
Trikrat 11 a d a 11 svež k r u h.
Pošiljanje na dom.
prodajalnica izgotovljenih oblek
Hššš M CM m Trieste" ^
tvrdite
JtX EDVARD KALASCH Jf>f
X
X
X X X X X X X X X X
*x^xxxxxxxxxxxxx
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju te prilike
Olikovana v Rimu se zlato
kolajno in — zaslužnim križcem —
Odlikovana tovarna
za čopiče in ščetke
Odlikovana na Dunaju se
zlato kolajno in — častno diplomo —
IVAN ANGELI
ulioa Vincenzo Bellini (nssproti cerkve sv. Antona novega).
Edini specijalist za izdelovanje zidarskih 111 slikarskih čopičev; lastna specijaliteta čopičcv
za barvanje s pokostjo. ===r Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. ==r=r Se na brji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena.
Via Torrente Št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI"
« krojaftn co, kjer se ijsvršujsjo o!»lefce po meri ;n n jugoilnejših cenah. V prodaj al niči ima tudi salo g o ril« z« delavski stan po lzv^nredn » ni/.k: h c»euah Izbor h o 1 j š i h in aavndnib Rnovij. pBT" VELIKI IZBOR
izgotovljeniti hlač za delavce
kaK.»r tu ii i»la^a za hlače, ki e>e na-;.r*vno po no^ri. Avtorizovana krojaču i ca.
X X X X X X X X X X X X X
	CTS	X
o		X
—	Cl	X X
		X
IO		X
D	• CM	X
.ja	rs	X X
	efc	X
	tO	X
	• l/l	X X
Tvrdka
1
E. D E V E G L I A
w V modi\ man i fakt urah in drobnarijah *
naznanja cenjenim odjemalcem da se je s 24. avgustom t 1. preselila
v ulico delle Poste štev. 1 — v ulico Nuova štev. 49 in to 7. ozironi na udobnost mnogobrojnih odjemalcev, ki
.....— stanujejo v raznih krajih mesta. —... ,. —
Pri tej priliki sti se obe prodajalnici založili
z novim blagom same novosti. = Cene brez konkurence
•sb:

MIHODUJVICA
ulica Farneto 33 (nova palača).
Velika zalogra drog, barv, čopičev, esenc, parfumerij, čajev, špirita, mineralne vode in v to stroko spa-dajočih predmetov.
V zalosri dobiva se tudi
retine, šipe, sveče, petrolej, črnilo, gobe itd.
Razun mestnim cenj. odjemalcem se pri-|xiroča tudi onim na deželi, posebno slov. šolskim vodstvom.
S. Skrinjar.
I b jVIanujakturna trgovina mm | i ^mbrosich & JVtodricky I
500 komadov za le gl. 1.95
Krasno 4>ozlaeena 36 ur točno idoča, pre-cizijr»ka ura na sidro z verižico, 3 letno jamstvo ; 1 moderna svilena kravata ; 3 žepne rute : 1 prstan z imit. biserom za moške ; 1 naustnik od jantarja ; 1 krasna broša za dame (novost); 1 krasno žepno toiletno ogledalo; 1 novčarka od usnja : 1 žepni nož ; 1 par gumbov za manšetc : 3 naprsni gumbi od doubl<> zlata in si> zatvorko; 5 juksuili pred-, metov; 20 korespondencnih komadov in še} 40 predmetov, ki so pri hiši neobhodno potrebni. Vse to skupaj z uro, ki je sama toliko vredna pošilja po predplačilu ali povzetju za gld. 1 •'•>.") dunajska izvozna tvrdka.
H. VVACHTEL, Krakov 34. ------- Za kar ne ugaja se denar vrne. ^__- - -
Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglažena ljekovitom vodom radnicom
£paiova£ka kiselica
naravna a kalicko muriatična litijska kiselica, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvr tn ): popud kristala čisto stolno piće — Glasoviti liečnićki ai uoriteti prepisuju ovu kiselicu s najboljim uspjehom koil svih bolesti p obavnili organa i grkljana proti uloz ina i ieumi, kod že-ludačnog, plućnog, grlenog i svih drugih katara proti hemeroidima (zhit-noj žili), kod boli bubrega, mjehura, kamen a, šećerne bolest;, irnnt'h i nateklih j^td a, žgaravice i mnogih drugih bolesti. Prokušaao izvrstno i nenadzriljivo sredstvo kod spolnih i muogih drugih ženskih bolesti.
Analiziraše ju prof. dr E. Ludvvig, c. kr. dvorski savjetnik i kr. pr. f. dr. S. Bošnjakovič.
JTagradjeaa na mnogim velikim strakovnim izložbama 3a 15 zlatnih medalja.
„UPRAVITELJSTVO VRELA APATOVAČKE KISELICE",
ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u svim liekamama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama. Glavno 7astupstvo za Trst i Istru: Johacnes Klingenberg & Ccmp.
n Trstu ul. Giorgio Galatti štev :4.
■HH
^HHH^iliI

TRST - ul. Belvedere 32 - TRST
Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novć. Fuštznj veleur od 27 novć. dalje. bel. siv in piqu?t fjstanj. Koten na bela In siva. Maje. sjali in rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za rrožke in ženske. Krila, nogavice, čipke in žamet, kakor tiHi raznovrstne drobnarije.
Srećkanje nepreklj. 22. oktobra 1904-
Srečfce do K1. c. kr. don. polic, loterije
1500 dobitkov, mej katerimi ICO glavnih v ukupnem znesku K SO 000. Glavni dobitki K 25 000, 5000, 1000 se na za htevo izplačajo v gotovini po odbitku 10°/0 postavne pristojbine. Srečke se prodajajo v vseh menjalnicah, tobakarnah in loterijah. Vsak kupec srečke vdobi brezplačno in franko, izkaz srečkanja. Ces. kr. policijske loterije pisarna, Dunaj I., Srhottering 11 (Policijsko ]»oslopje.)

Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(O- Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoma svojo prodajalnico zlatanine, arebrnine in šepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in slatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro. WW Cene zmerne.

„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Podružnica v Celovca.
Kupuje in prodaja
VM vrste rent, sastavnih pisem, prijo rite t, komnaslnib obligacij, srečk, delnic, valut, novoer in devic.
r "o m cm isdaja k vsakemu šrebanjn.
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptnje
UnbsM vrednostne papirje ia vnovčoje zapale -	kupone.	--
Dajo predujme na vred. papirje.
Zavaruje srećke proti kurznl
--— izguol	-
Vfnkuluje In dlvlnkuloj* vojadtce ion tninalco Kavcije. Kmhomtpt im imJkmmmo	mđf Mor" Kajradilm
Podružnica v Spljetu Denarne vloge vsprejema
v tekočem račona ali na vložne knjižice proti o godnim obrestun. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d dne vzdiga.
Promet s deki in nakaznicami.