Naslednja številka bo izšla v sredo, 8. maja Naročnik: II. sejem sredstev za obrambo in zaščito v Kranju od 27.5 do 1.6. Leto XXVI. Številka 34 • Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka » Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk ra"j- Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar vsem naročnikom in našim Kranj, torek, 30. 4. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah • • ••••:.;.<• Kranj V četrtek dopoldne se je na tretji seji sestal komite občinske konference zveze komunistov in ocenil skupščinske volitve ter razpravljal o nadaljnjih nalogah članov zveze komunistov. Razpravljali so tudi o nalogah zveze komunistov po VII. kongresu ZK Slovenije, o obnovi zveze komunistov in o kandidatih za srednjo politično šolo. — Popoldne pa se je sestal aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev in razpravljal o istih vprašanjih. Prav tako so o tem v petek popoldne razpravljali tudi sekretarji organizacij zveze komunistoV kranjske občine. Radovljica V petek je bila v Tržiču 48. seja občinske skupščine. Na seji so potrdili statut skupščine gorenjskih občin in menili, da novi organ lahko še bolj utrdi povezanost Gorenjske. Po obravnavi poročna koordinacijske komisije za sklenitev družbenega dogovora o skupni porabi v občini Tržič za leto 1974 so razpravljali o družbenem dogovoru o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem. Tržiška občina ima za ta nadomestila najnižje postavke. Odborniki se s predlogom niso v celoti strinjali. Predlagali so, naj bodo postavke za nadomestila enake kot v jeseniški, škofjeloški in radovljiški občini. Na petkovi seji tržiške občinske skupščine so sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve. V svet Alpskega letalskega centra Lesce pa je skupščina imenovala Janka Dobreta, v sveta zdravstvenega doma Kranj in enote v Tržiču pa Franca Šarabona in Mirka Brejca. -jk ljubljanska banka ----- France Popit v Afriki Predsednik Zveze slovenskih komunistov France Popit je na obisku v nekaterih afriških deželah. En teden je bil na zasebnem obisku v Cen-tralnoafriški republiki, v teh dneh pa se mudi-v Brazavillu ^ (Kongo). V Centralnoafriški republiki ga je sprejel predsednik Jean Bedel Bokassa in ga za dva dni odpeljal v narodni park na severu dežele. Tam sta se pogovarjala o odnosih med državama in gospodarskem sodelovanju. Bomba v slovenski šoli V soboto ob 22.35 je v atriju slovenske šole pri Sv. Ivanu v Trstu eksplodirala močna bomba. Ta zločinski napad italijanskih neofašistov je zbudil proteste po vsej naši državi in (udi po Italiji. Slovenska kulturnogospodarska zveza je tpkoj po zločinu izjavila, da se že uresničujejo besede voditelja italijanskih fašistov Almi-ranteja, da je treba slovenski živelj v Italiji uničiti. Komu: nistična partija Italije pa je pozvala oblasti, da čimbolj učinkovito zaščitijo slovensko prebivalstvo in demokratične ustanove, ter poiščejo krivce oziroma storilce zločina in jih tudi ostro kaznujejo. Stanovanja za delavce Šestintrideset družin delavcev ladjedelnice in tovarne dizel motorjev Uljanik v Pulju bo dočakalo praznik dela v novih stanovanjih. Ključe so dobili konec preteklega tedna. Puljska ladjedelnica se je lani dogovorila z gradbenim podjetjem Istra za gradnjo 147 stanovanj za svoje delavce. Doslej je vseljenih že 84 stanovanj, druga pa bodo zgrajena do konca leta. Ključi ob dnevu OF Tudi 109 občanov in njihovim družinam iz Kppra, Izole in Pirana bo letošnje praznovanje dneva OF in 1. maja ostalo za vedno v spominu. Na slovesen način so jim namreč ob tej priliki izročili ključe novih stanovanj,, ki so jih zgradili s pomočjo obalnega solidarnostnega sklada za gradnjo stanovanj za delavce. Do konca leta računajo, da bodo lahko razdelili ključe še stotim družinam z nizkimi osebnimi dohodki. Več za kmetijsko šolstvo V Ljubljani so konec preteklega tedna podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi izobraževalne skupnosti za agroživilstvo. Sporazum je še posebnega pomena pri uresničevanju tako imenovanega zelenega plana. Le ta predvideva, da bomo imeli čez 20 let v Sloveniji le še okrog 40.000 čistih kmetij. Vodili naj bi jih gospodarji s končano šolo za kmetovalce, oziroma kmetovalke\S končano šolo za kmetovalke-gospodinje, absolventi poklicnih, srednjih in drugih kmetijskih šol. Veliko kadrov bodo potrebovali tudi v družbenem kmetijstvu, predelovalni industriji in trgovini. Kako opremiti eno sobo V Beogradu je te dni odprta razstava Stanovanje v eni sobi. Njen namen je pokazati, kako najbolje opremiti majhen prostor: 'sobo, garsonjero ali enosobno stanovanje. Številna podjetja, med njimi tudi več slovenskih, so na tej razstavi pokazala marsikaj novega pri opremi za stanovanje. Vendar so razstavljeni predmeti v večini unikati. Za nedeljo napovedana spominska svečanost ob 32-letnici borbe in tragedije kokrške čete na Okroglem je zaradi slabega vremena odpadla. Svečanost ob spomeniku na Okroglem bo prihodnjo nedeljo. A. Z. V začetku minulega tedna se je pri Plflflflltflifir^^^^B občinski konferenci zveze mladine ■■■■■■■flHliflflflHfllHHHli sestal sekretariat in razpravljal o poteku zvezne štafete, ki bo radovljiško občino obiskala 11. maja. Sklenili so, da bo štafeta šla iz Begunj skozi Radovljico, Lesce, Bled, Bohinjsko Bistrico in Gorje. Na sestanku pa so govorili tudi o prireditvah v mesecu mladosti. Športna tekmovanja so se začela že minulo soboto. V Bohinju bodo pripravili kvife tekmovanje o delavskem gibanju. Osrednja prireditev pa bo 25. maja na Bledu, ko bodo podelili priznanja mladim družbenopolitičnim delavcem. Mladi pa se bodo pomerili v tekmovanju o družbenopolitičnih dogodkih v minulem obdobju. M. Hudovernik V torek in sredo je bil v Tržiču semi--nar za sekretarje osnovnih organi-■■■■■■HHHHHHHHHH stalnih aktivov ZK iz tržiške občine. Udeležba na seminarju je bila dobra, temu primerne pa so bile tudi razprave. V torek je član izvršnega komiteja CK ZKS Miran Potrč pojasnjeval sklepe 7. kongresa ZKS, predsednik komisije za kadrovska vprašanja pri občinskem komiteju ZKS Miloš Savič pa je pripravil za razpravo obširno poročilo o obnovi ZKS. V sredo sta uvodne misli podala sekretar komiteja ZKS Janez Piškur in predsednik komisije za organizacijo in razvoj ZKS pri CK ZKS Franc Rogelj. Prvi je ocenil volitve v zbore občinske skupščine, Franc Rogelj pa je govoril o vprašanjih z delovnega področja komisije, ki ji predseduje. Na torkovem oziroma sredinem seminarju so dopolnili delovni program občinske organizacije ZK do 20. maja, ko naj bi se sestala občinska konferenca. "jk Prireditve pred praznikom ONZ Letošnje praznovanje dneva javne varnosti ima še poseben pomen, saj je vezano na pomembno obletnico — 30. letnico ustanovitve. V dneh pred 13. majem bodo po vseh republikah prireditve v počastitev dneva varnostnikov, centralna prireditev pa bo 11. maja v Beogradu, kjer bodo tudi druge prireditve, med drugim tudi športno srečanje varnostnikov. Praznovanja so se pravzaprav začela že sredi februarja, ko so se začela republiška športna srečanja varnostnikov v streljanju, judu, šahu, kegljanju in drugih športih, nadaljevala pa se bodo s prireditvami kot je otvoritev več razstav, sledil pa bo propagandni.nastop pripadnikov službe javne varnosti v hali Tivoli, osrednja slovenska prireditev bo slavnostna akademija navečer praznika na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Uprava javne varnosti v Kranju se je že vključila v letošnje praznovanje s športnimi srečanji varnostnikov na Gorenjskem. V ponedeljek, 6. maja, ob 16. uri bo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju javni nastop pripadnikov organov javne varnosti v spretnostnih vožnjah, judu, prikazana bo tudi reševalna vaja in pa nastop s službenimi psi. Ob tej obletnici bo izšel tudi prvi zvezek zbornika Zgodovina VOS na Gorenjskem, katerega izdajo so pripravljali že dlje časa. Ob tej priložnosti bo tudi slavnostna seja razširjenega odbora za izdajo zbornika. Na dan praznika oziroma dan ali dva prej bodo po vseh gorenjskih občinah predsedniki občin- skih skupščin priredili sprejeme za delavce milice in pa organov za notranje zadeve ter za upokojene varnostnike. L. M. Delegacija medvladnega komiteja za ekonomsko sodelovanje pod vodstvom namestnika predsednika ministrskega sveta Sovjetske zveze Vladimira Niko-lajeviča Novikova je v petek dopoldne obiskala Iskro Elektromehaniko v Kranju. Po ogledu obeh Iskrinih tovarn (v Savski Loki in na Laborah) so se s predstavniki Združenega podjetja in kranjske Iskre ter predstavniki kranjske občine pogovarjali o možnostih za ekonomsko sodelovanje. — A. 2-— Foto: F. Perdan JHH 531 30. aprila 1974 Samoupravni sporazum tudi v Radovljici Po daljši razpravi in po tem, ko so prejšnji teden podpisali družbeni dogovor o financiranju splošne in skupne porabe, so v petek dopoldne v dvorani radovljiške občinske skupščine predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, delegati temeljnih organizacij združenega dela in predstavniki drugih organizacij s področja gospodarstva podpisali , samoupravne sporazume o programih samoupravnih interesnih skupnosti za letos in o združevanju sredstev za njihovo uresničitev. Podobno kot prejšnji teden v Kranju niso podpisah le sporazuma o financiranju programa skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja zaradi prvotno predvidenih nižjih stopenj od predloženih. A. Z. Za 1. maj — praznik dela vam čestita Včeraj so se povsod na Gorenjskem sestale novoizvoljene skupščine. ^ začetku štiriletnega obdobja so najprej izvolili nova vodstva skupščin Foto: F. Perdan « predsednik skupščine l]UWKO OSREDKAR, (1933), dosedanji direktor bolnice Jesenice Podpredsednik skupščine ;jANKO BURNIK, (1923), zaposlen v Zdravstvenem domu •Jesenice Predsednik skupščine FRANC SVETE J, (1933), dosedanji sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL Podpredsednik skupščine MATIJA JENKO, (1932), zaposlen v Svilanit Kamnik f^fdsednik izvršnega sveta Jv0 SČAVNIČAR, (1925), °slej zaposlen v železarni Jesenice. podpredsednik izvršnega sveta 'AVLE DOLAR, (1926), Zaposlen na skupščini občine Jesenice redsednik zbora združenega , e»a občinske skupščine BORIS BERGANT, (1940), p^Poslen v železarni Jesenice odpredsedriik zbora združenega i a k °bčinske skupščine '^NKOSODJA, (1929), ^lPoslen v hidrocentrali Moste s/^dsednik zbora krajevnih Topnosti občinske skupščine nž-FRANC ŽERJAV, (1934), Predsednik izvršnega sveta ALFONZ BOLTAR, (1928), doslej zaposlen v Jugotekstilu v Ljubljani Predsednik zbora združenega dela občinske skupščine SLAVA REPŠE, (1928), zaposlena v Jtovarni Titan v Kamniku Predsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine NANDE VODE, (1919), kmetovalec iz Komende Predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine STANE SIMŠIČ, (1927), direktor v tovarni Utok v Kamniku Uspelo dogovarjanje petkovi zadnji seji kranjske tr? e skupščine v dosedanjem andatnem obdobju so ocenili tudi "tek družbenega dogovarjanja in J()'-azumevanja v občini o splošni in (}ouPni porabi. Ugotovili so, da je ^Kovarjanje uspelo in do petka s St? osem delegatov ni podpisalo Jjl^azumov. To predstavlja pri-fih?'-n° 2 odstotka zaposlenih v ob-v Vendar pit bodo tudi ti delegati y t)r'hodnjih dneh podpisali spora-/.(|!ntv' SaJ v nobeni organizaciji '?nega dela oziroma temeljni ^.n'zaciji dela v občini niso bili y 'Predlaganim stopnjam. kranjski občini in tudi v radov- Predsednik skupščine TONE VOLČIČ, (1923), dosedanji predsednik občinske konference SZDL Podpredsednik skupščine Inž. JUDITA RAKOVEC, (1933), direktor* kadrovske sliižbe v tovarni Sava Kranj TRŽIČ Predsednik izvršnega sveta FRANC ŠIFKOVIČ, (1939), dosedanji predsednik občinske skupščine Podpredsednik izvršnega sveta RADO PAVLIN, (1931), dosedanji direktor osnovne šole France Prešeren ALOJZ BOSTIČ, (1928), dosedanji tajnik skupščine občine Predsednik zbora združenega dela občinske skupščine VINKO ŠARABON, (1928), zaposlen v Iskri Elektromehaniki Kranj Podpredsednik zbora združenega dela občinske skupščine ŠTEFAN KADOIČ, (1933), zaposlen v Višji šoli za organizacijo dela Predsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine JANEZ. G RAŠI C, (1939), direktor osnovne šole Lucijan Sel jak Podpredsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine MIHA STENOVEC, (1929), zaposlen v Cestnem podjetju Kranj Predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine • JOŽE VALA NT, (1937), zaposlen v Tekstilnem centru v Kranju Podpredsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine PETER TULIPAN, (1924), zaposlen v tovarni Tekstilindus RADOVLJICA ljiški pa sporazuma niso podpisali s skupnostjo invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ker so bile predvidene občinske stopnje nekaj nižje od predloženih. Ta mesec bo torej treba začeti in speljati usklajevali! i postopek. Pptrebna pa bo tudi sprememba stopenj za otroško varstvo in otroški dodatek. Ker gre za pomembne spremembe, bo o stekla razprava v temeljnih organizacijah združenega dela. Sicer pa so na seji poudarili, da delo koordinacijske komisije v občini še ni končano, saj bo potrebno nenehno občasno preverjanje in usklajevanje splošne in skupne porabe. A. Z. Predsednik izvršnega sveta FRANC PODJED, (1939), doslej zaposlen kot vodja ekonom-sko-računskega sektorja v Almiri Predsednik zbora združenega dela občinske skupščine JOŽE KAPUS, (1941), zaposlen v tovarni Plamen v Kropi Podpredsednik zbora združenega dela občinske skupščine JOŽE MERŠOL, (1938), zaposlen v tovarni Verig v Lescah Predsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine FRANC JERE, (1923), direktor Vodne skupnosti Kranj Podpredsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine VINKO PAČNIK, (1921), upravitelj Psihiatrične bolnice Begunje Predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine FERDO BEM, (1925), vodja enote zavoda za šolstvo SRS v Kranju Podpredsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine PAVEL TOLAR, (1917), .direktor Gozdnega gospodarstva Bled ŠKOF J A LOKA Predsednik skupščine TONE POLAJNAR, (1930), dosedanji predsednik občinske skupščine Podpredsednik skupščine Dr. BRANKO BERČIČ, (1927), pomočnik ravnatelja narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani Predsednik skupščine LEOPOLD PERNUŠ, (1922), doslej zaposlen- pri GG Bled kot direktor TOZD Pokljuka Predsednik skupščine MILAN QGRIS, (1924), dosedanji direktor zavoda za zaposlovanje v Kranju Podpredsednik skupščine FRANC KOPAČ, (1933), zaposlen v ZLIT Tržič Predsednik izvršnega sveta Inž. VILI LOGAR, (1932), dosedanji predsednik občinske skupščine Predsednik4 zbora združenega dela občinske skupščine FRANC JAZBEC, (1942), zaposlen v Peko Tržič Predsednik zbora združenega dela občinske skupščine IGNAC PIRJEVEC, (1937), zaposlen v Bombažni predilnici Tržič Predsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine KAREL PEČNIK, (1932), zaposlen v obratu Gozdnega gospodarstva Kranj v Tržiču Podpredsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine IVAN GREGORC, (1922), zaposlen v Peko Tržič Predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine LOVROCERAR, (1915), upokojenec iz Tržiča Podpredsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. JURIJ KRAMAR, (1947), , zaposlen v ZLIT Tržič v Pripravil: A. Žalar m 0% jwA4b> 3 občinskih skupščin KRANJ dosedanji predsednik občinskega _ * m IVAN CERKOVNIK, (1927), sindikalnega sveta f JUtfttflH&J^ W dosedanji predsednik občinske skup- Predsednik zbora združenega JiflHIl^&^il sčine dela občinske skupščine JOŽE PAVLIC, (1927), zaposlen v Gorenjski predilnici Podpredsednik zbora združenega dela občinske skupščine JANEZ MALOVRH, (1942), zaposlen v Jelovici Škofja Loka Predsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine TONE RAKOVEC, (1938), direktor Iskre v Idriji Podpredsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine FRANC JEREB, (1921), upokojen oficir JLA iz Ziri Predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine SLOBODAN POLJANŠEK, (1944), ravnatel j osnovne šole Ziri Podpredsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Inž. STANE PESKA R, (1939), zaposlen v obratu Iskra Železniki Nova vodstva Gorenjska, 29. aprila — V vseh gorenjskih občinah so bile dopoldne Prye seje na novo izvoljenih občinskih skupščin. Delegati vseh. treh zborov so na skupnih sejah izvolili Predsednika in podpredsednika skupščine, predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta občine. ločenih sejah pa so potem izvolili Predsednike in podpredsednike posameznih zborov občinske skupščine. Predstavljamo vam nova vodstva °bčinskih skupščin v posameznih °bčinah. JESENICE zaposlen na Gozdnem gospodarstvu Bled Podpredsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine JELKA VIĐALI, (1937), zaposlena v železarni Jesenice . Predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine TOMAŽ ERTL, (1932), zaposlen v železarni Jesenice. Podpredsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine SLAVKO MARKELJ, (1920), zaposlen v železarni Jesenice KAMNIK Bomo spet pili vodo iz Sore? V Škofji Loki dokončujejo orjaško čistilno napravo, vredno 480 milijonov starih din, ki obeta že hudo onesnaženi reki' povrniti izgubljeni sloves enega najlepših gorenjskih vodnih tokov Obsežen kompleks betonskih pretočnih kanalov, zapornic in jaškov tvori jedro mehansko-biološke čistilne naprave^ na Suhi. Ločani so vanjo investirali skoraj pol milijarde starih din. Če bo poslej Sora res spet takšna kot je bila nekoč, potem se je splačalo, pravijo. Pozno, a ne prepozno smo tudi pri nas spoznali, da po starem ne bo šlo več naprej. Spoznali smo, da praksa ni- v skladu s socialističnimi in humanističnimi načeli, ki skrb za človeka postavljajo na prvo mesto, pred dobičkarstvo in zaslužke, pred materialne dobrine in ekonomske apetite. Nenadoma so se nam odprle oči in zgroženi smo ugotovili, kako v »bistrih« alpskih rekah življenje naglo zamira, kako kopalce napadajo grdi izpuščaji, kako idilični tolmuni namesto temno zelenega dobivajo zamolklo rjav in vijoličast odtenek, kako je mehki prod Komu zapustiti trud dedov? Mislim, da spomladi vsi ljudje občutimo vznemirjenje ob prebujanju narave. Takrat se v nas drami že skoraj zamrli občutek povezanosti z naravo, v nas se drami nagon dedov, ki so spomladi vsekakor močneje kot zdaj mi — njihovi otroci — začutili in zaslišali klic zemlje, željno vsrkali v nosnice vonj na somcu ogretih in od aprilskega dežja spranih brazd, nato pa potopili roke v zrnje pripravljeno na setev. V mislih so že zamahnili z roko polno zrnja, v tistem večne/n zamahu, ponavljajočem se in obetavnem, ko zrna polzijo med prsti v žetev obetajočo zemljo. Morda še koga takole na spomlad ob misli na pest polno zrnja, ki jo je treba vreči po kadeči se rjavini, zaščemi dlan, marsikdo pa takega občutka niti ne prepozna več: sled je sicer ostala, pre-kril^t pa jo je bolj ali manj usedlina časa, naklonjenega drugačnemu življenju. Lažjemu in boljšemu ? Kdo bi to vedel? N In ko takole spomladi hodite mimo njiv, na novo zelenečih travnikov, cvetočih dreves, ko se ob pogledu na vse to ob svoji besedni revščini skušate spomniti besed in verzov pesnikov, ki so znali in mogli opisati svoj odnos do zemlje vse drugače — vas osupne in potolaži obenem stavek: »Tako mi je dobro tu na moji zemlji, da ne menjam niti z angleško kraljico!« V teh pomladnih dneh me je zaneslo h kmetijam, kjer gospodarijo kmetje, ki so že zdavnaj prekoračili šestdeseto leto, pa še vedno niso »dali vajeti iz rok«, gospodarijo po starem ali pa dopuščajo, da otroci prinašajo v kmetovanje »novotarije«, ki lajšajo delo, večajo dohodek in sploh spreminjajo obraz nekdanje kmetije v sodoben proizvodni obrat. MAČE Marija Pekovec kmetuje v Ma-čah pri Preddvoru. Po smrti svoje sestre pred desetimi leti živi sama pa dokaj velikem posestvu, vsaj pO površini velikem. V hlevu stoji le ena krava s teletom, hiša, v kateri rod Pekovčevih živi že okoli 600 let, bi bila potrebna popravila. Hišo varuje velika lesena plastika sv. Miklavža v bohkovem kotu, že vsa počrnela od teže kakih štirih stoletij. Pekovčeva Marija še sama opravlja vsa dela pri hiši in v hlevu, za večja dela, kot je oranje in podobno, pa mora najeti. Posebno zadnje mesece ji ni bilo lahko, ker je avgusta lani zlomila nogo v kolku. »Si mislite,« pravi, »neko dekle, menda se ji je strašno mudilo, se je zaletela vame, podrla me je, pa je šla noga.« Nato so minili meseci najprej v bolnišnici, nato pa še v zavodu za rehabilitacijo, da je spet lahko stopila na nogo. Ta čas pa so sosedi skrbeli za njeno živino. »Kar ušla sem skoraj zdravnikom, sem jim rekla, da se bom doma najhitreje pozdravila. Z berglo si malo po« magam, pa gre.« Gledam jo, veliko 4n krepko, kako v hlevu pokida pod kravo, ji nastelje in nakrmi. Nato odpre ogrado, da se vsuje izza vrat trop ovac na zelen breg pod hišo. »Samo še pri meni so ovce, nihče drug jih več nima v vasi. Navadila sem se jih in rada jih imam. Jeseni jih nihče ni ostri-gel, ko sem bila v bolnišnici, pa jih bo treba zdaj.« Stojiva zunaj in paziva na ovce, da ne zaidejo v škodo.-Pekovčeva je vedra ženska, ne tarna nad samoto. Res da pogreša sestro, zelo je bila navezana nanjo. Vendar pa je samota ne ubija. Nasprotno, prav živahnega duha je, z novicami na tekočem, saj je na njeni mizi vedno polno časopisov in revij? Samota? »Dajte no, prosim. Zdaj sicer nisem ravno razpoložena za petje, ko me še malo noga daje, vendar vam povem, da sem vedno tako dobre volje, da si kar prepevam. Kaj si ne bi? Kar poglejte! Kje je še lepše, ko tukaj pod gorami. Delo na kmetih je take vrste, da zahteva celega človeka, tako da si z delom pre-ženeš vse žalostne misli. Ne, tu ne tnoreš poznati dolgočasja, kot se rado zgodi mestnim lju- w m iLjjHk IBp Torek dem. Delaš, z naravo si, živiš. Kaj bo potem, ko ne bom mogla delati? Ne, s tem si še ne belim glave. Vem samo, da bom delala dokler bom mogla. Potem? No, potem pa se preselim v Preddvor v dom ostarelih, saj je blizu, zemljo pa bom dala občini. Imam nekaj sorodnikov, a da bi že sedaj prepisala kmetijo njim, ne mislim. LAVTARSKI VRH Jurij Benedik z Lavtarskega vrha je ravno v tistem poznem popoldnevu sej al oves na svoji rahlo v breg pripeti njivi. Čeprav ima že 71 let, je še vedno gospodar in sam pravi, da je edini gospodar med starimi na Lavtarskem vrhu. Pa misli še nekaj časa, vsaj dokler ga ne bo preveč ovirala noga, ki ga kar naprej boli, sejati na dokaj ravnih — v primerjavi z drugimi na Lavtarskem vrhu — njivah, precej skopih v rodovitnosti. »Dosti je treba gnojiti naše njive ifl travnike, če hočemo, da kaj zraste,« pravi. Ker so njive v bregu, vsak večji naliv spira prst v nižino. Pa divjad prihaja na to krčevino obdano z drevjem in objeda pridelek. Nič posebno velikodušna ni narava tu zadaj za Joštom, za vsak njen sad se je treba pošteno potruditi. Na kmetiji dela še gospodarjeva žena Štefanija, sin Franci z družlnp in sin Lado. • i »Franci bo potem prevzel kmetijo, smo že zmenjeni. Nobenemu se ne mudi, da bi kmetija že zdaj menjala lastnika. Vsaj dokler bom lahko tako delal kot sedaj. Saj se razumemo med sabo. Že sedaj veliko sam odloča, no, jaz pa tudi pravim, to pa naredimo tako in tako. Kasneje pa bo gotovo delal bolj po svoji glavi.« Sin. France se je že odločil, da bo ostal na kmetiji. »Rad imam to delo, sicer me ne bi bilo več tu. Dokler bodo oče gospodar, bomo verjetno delali še naprej brez po- sebno velikih sprememb, kasneje pa me mika, da bi prešel na pašno košni sistem, za katerega pravijo, da je za te hribovske kraje edini primeren. Poiem bo morda kmetija dajala toliko dohodka, da ženi ne bo več treba hoditi na delo v'tovarno. Brez traktorja kmalu ne bo več šlo, silos pa je tudi že v načrtu in ga bomo v kratkem postavili.« Benedikovi za sedaj nimajo skrbi, kaj bo s kmetijo v bodoče. Se več.— načrti so kar lepi in tudi uresničljivi. Tudi vnuki so že pri hiši: ni večjega zadovoljstva kot gotovost, da bo trud starejše generacije sprejela mlajša, ga varovala in skrbela zanj ter ga spet oplemenitila s svojim delom. ŠMARTNO ' Nenadoma pred dobrim tednom je Katarina Bolka iz Šmartnega pri Cerkjjah ostala sama na kmetiji. Mož je sicer bolehal že dolgo časa, posebno to zimo, zdaj pa Je kar naenkrat umrl. Z ženo sta gospodarila sama kakih pet let, prej pa je bil pri hiši še eden od šestih otrok z družino. ♦ »Kaj bo sedaj? Ja, gospodarila bom kar sama,« pravi Milharjeva mama, drobna delovna žena. »Rada delam na kmetiji, vse še lahko opravim, pri marsikaterem delu še kako mlado denem v koš. Bolj samotno mi bo sedaj,« pravi in solze ji orose oči, »pa bodo otroci bolj pogosto hodili k meni. Že tako so zdaj veliko pomagali, posebno kadar so bila večja dela na kmetiji. Posebno sin Ivan veliko pomaga, rad ima tudi delo na kmetiji in kar mislim, da bo potem on prevzel posestvo. Tudi hčere so tu blizu, le par korakov je do njih.« Kmetija ni velika, v hlevu stoji pet repov, vendar dela dovolj in preveč le,za eno žensko. Ampak Milharjeva mama je odločna. Delala bo tako kot je vseh 43 let, odkar je prišla k Milharju. Vse življenje sta se z možem trudila na tej kmetiji, zato ji sedaj ne pride na misel, da bi kaj prodala, kaj razdelila. Vse mora ostati skupaj. Z možem sta drago plačala, kar sta dokupila zemlje, zakaj bi potem ne ravnali z njunim trudom kot mu gre. Ampak Milharjeva mama ve, da bo kmetija ostala takšna kot je, celovita, čeprav so vsi otroci odšli. Pa niso daleč. In tudi vnuke imajo, med njimi nekatere še posebej veseli delo na kmetiji. »Moj štirinajstletni vnuk, kadar pride, kar ne zna iz hleva,« pravi Milharjeva mama in se smehlja. " L. M. 30. aprila 1974 setev prekrila ogabna, lepljiva sluz ... Sledili so »protiukrepi« v podobi zakonov, predpisov in odlokov o načinu boja zoper ogroženost okolja, ki pa jim je industrija postavila nasproti predračune izdatkov in pribila, da bi jo tako negospodarske naložbe ugonobile. Ampak plaz protestov, sprva tihih, pohlevnih, in nato zmeraj odločnejših, ni pojenjal. »POSKUSNI ZAJEC« »Kadar vlečete primerjave s tujino, kadar pretresate možnost modernizacije strojnih parkov, posodobljenja reklamnih prijemov, povečanja investicij v osnovna in obratna sredstva, povišanja plač, dnevnic, kreditov itd., bodite dosledni in povejte še, da so vlaganja v varstvo prirode v inozemstvu pet- do desetkrat izdatnejša kot v Jugoslaviji. Pri dnevnicah, denimo, je to razmerje le 3:1.« Gornja pripomba iz ust zrevolti-ranega odbornika ene od gorenjskih občinskih skupščin ni pred dvema letoma rodila niti najmanjšega odmeva. Poslovni možje so obsedeli tihi in nemi, saj je debata dosegla točko, ko kratkovidna pragmatska logika odpove. Navzlic naraščajočemu pritisku javnosti ni razen montaže ducata cenenih, dvomljivo učinkovitih filtrov v posameznih tovarnah nihče ukrenil ničesar. Občinske uprave in podjetja so previdno čakala, ne želeč prevzeti nase tveganj »poskusnega kunca«. No, prva, ki si je upala storiti odločilni korak, je bila na Gorenjskem Škofja Loka. Ločani,so v programu akcij ob tisočletnici komune vključili' tudi izgradnjo centralne čistilne naprave, ki naj bi Soro rešila odplak iz številnih kanalov, speljanih naravnost v strugo. Poskusno obratovanje je steklo v zač. aprila, dokončano pa bo orjaški kompleks betonskih labirintov in zajetij, zraslih sredi obrežnih ravnic pod vasjo Suha, usposob. v I. polovici julija. Za zdaj obratuje samo s polovično zmogljivostjo, kajti nanj še ni priključen traški cevovod. Kapacitete objekta znašajo 25.000 enot, kar pomeni, da zmore absorbirati »izcedke« teritorija, kjer živi 25.000 prebivalcev. Stroški so resda dosegli skoraj pol milijarde starih din, vendar sta projektant, znani strokovnjak inž. Igor Kos (Hidroinžiniring Ljubljana) ter izvajalec del, domači SGP Tehnik, očitno načrtovala dolgoročno, upoštevajoč ne zgolj trenutne potrebe, temve? razmere, kakršne bodo v Škofji Loki vladale čez dve ali tri desetletja. RECEPT IZ NARAVE Mehansko-biološki čistilni kompleks na Suhi je švicarska pogruntavščina, vendar nekoliko dopolnjen, in predstavlja prvi tovrstni eksperiment v Sloveniji. Podobnega razvijajo v Novem mestu, toda operativno sposoben bo malce pozneje kakor loški. Ni čudno, da častitljivo gorenjsko mesto postaja cilj romanj različnih delegacij od vsepovsod, ki si prihajajo ogledovat napravo, zbirat informacije in ugibat, ali ne bi kazalo ubrati enake poti. In kaj vidijo? Kot je mogoče ugotoviti že iz naziva, smo priče posrečeni kombinaciji mehanskega in biološkega izločanja fekalij, pri čemer zasluži zlasti veliko pozornost drugi del postopka, temelječega na nenavadni lastnosti aerobnih bakterij, sposobnih, da v rekordnem času razgradijo organske snovi. Edina pogoja sta primerna količina kisika in pravšnja temperatura. Če ju izpolnimo, sprožimo proces gnitja, popolnoma enak onemu v prosti naravi. Poraba energije je minimalna, s čimer se znatno poceni vzdrževanje sistema, ki spričo izredne stopnje avtoma-. tiziranosti terja stalno navzočnost enega samega človeka. Podrobnejša razčlenitev delovanja pokaže, da gre vsebina razvejane mreže podzemeljskih jaškov (potem ko doseže vstopni bazen) v osemur-nem razdobju skozi tri osnovne tehnološke faze: predčiščenje, čiščenje in odsedanje. V mogočnem zbiralniku, ki dovoljuje priliv 400 litrov v sekundi, brozgo najprej prečrpajo na rešetke. Slednje zadržijo večje, trde kose materiala, drobir pa obtiči v šiUasti kotanji. Obenem z intenzivnim izpihavanjem povzročijo izločanje maščob. Sledi odvajanje v čistilni blok in dalje v primarni usedalnik, kjer težje snovi polagoma zdrsnejo k tlom. Avtomatski rstrgal-nik jih potisne v poseben lijak, ki ga praznijo dvakrat dnevno. £a 30 do 40 odstotkov »redkejšo« tekočino pošljejo v sekundarni (biološki) usedalnik, poln mikroorganizmov, katerih delež mora zmanjšati vsaj 3,5 kilograma v kubičnem metru. Menda bi ta armada nevidnih požeruhov, rešena odvečnih primesi, kot koncentrat tehtala dve toni (!)• Da drobnim »brigadirjem« ne zmanjka kisika, poskrbi svojevrstna obrnjena turbina, potopljena v notranjost globokega kotla. Turbina nenehno vrtinči smrdečo »kavo«, ki ne sme nikdar obmirovati. Prezračeno mešanico potlej spustijo v bočne bajerje. Zgoščenina iz bakterij in produktov presnove (pravijo ji »živo blato«) potone na dno, da bi jo — prav kot prej »mrtvo blato« — samodejni strgalnik lahko postrgal v lijak, od koder po zaviti cevi, ako odprejo ventile, zdrkne v odlagalno kad — gnilišče. Medtem vrhnjo plast čiste vode preusmerijo v reko, saj ni obdržala v sebi niti desetino prvotnih škodljivih dodatkov. Skoraj pitna je, trdijo konstruktorji. GROŽNJA V PODOBI KEMIKALIJ In kam mislijo spravljati v kadeh nakopičeno »umazanijo«? Po dvaj- Inž. Igor Kos: »Potreben bo reden nadzor tovarniških filtrov in pre-strezalnikov kemikalij, kajti vdor strupov v kanalizacijo bi za precej časa ohromil postopek razgrajevanja organskih snovi.« setih dneh gnitja pri 30 stopinjah Celzija bo pristala v shranjevalnih silosih. Dva so postavili — in neobhodno potrebna sta, kajti dnevni »pridelek« znaša 10 kubikov odpadkov; osušeni tvorijo odlično gnojilo, ki je naprodaj kmetovalcem. Zdaj, ko smo nanizali osnovne podatke o centralnem škofjeloškem krematoriju odplak, iz* dajmo še, česa obstoječi objekt ne zmore. Inž. Kos je poudaril, da bi prisotnost kislin, detergentov ali kakršnihkoli sorodnih kemi-kalij v kanalizaciji utegnila povzročiti pomor biologije v prej omenjenem kotlu. Najmanj tri tedne bi trajalo, preden bi se spet namnožila in dosegla »obrato* valni« nivo. Zgolj obstoj suškega giganta torej ne daje stoodstot-nega jamstva, da bodo Selščica in Poljanščica v spodnjem toku ter Sora med sotočjem in Medvodami poslej vedno neoporečno čiste, nenevarne plavalcem, lju-' biteljem vodnih športov, ribam» rakcem in algam. Poleg rednih analiz in kontrole izplak najbolj sumljivih industrijskih obratov, ki so v preteklosti mimo zasilnih« provizoričnih lovilcev nekaznovano odcejali ubijalske strupe ter dušili rečno favno in floro> namerava Tehnik pospešiti priprave na gradnjo istovrstnega* dasi skromnejšega sistema v Železnikih, in zahtevati izdelavo ustreznih načrtov za žirovsko cono. Predlaga tudi, naj klavnica Kmetijskega gospodarstva Škofja Loka preneha zlivati živalsk0 kri naravnost v kanalizacijo: ob konicah je nesnaga v zbiralniku motno rdeče obarvana in celo v idealnih pogojih je zaradi pr£na-sičenosti aerobhi organizmi n® uspejo do kraja »predestilirati«- s Namesto zdlcljučka sklenimo pri' čujoči članek z optimistično domnevo, da bo Sora kmalu dosegla prvo-do drugo kvalitetno kategorijo, ki bi * ji zbrisala mračni sloves žrtve pobesnele civilizacije in ki bi k zelenim obalam znova privabila • ribiče, nedeljske izletnike, pristal »mokrih« užitkov ... Danes nihČ? brez nelagodnih občutkov ne zabrede vanjo: poleti, če ni dežja, s? namreč neredko »preseli« v tretj'-najnižji kakovostni razred. »Sramota!« vzklikajo sivolasi očaki. Y mladosti so pogosto hodili k rekj gasit žejo. Bo našim otrokom kdaj dovoljeno privoščiti si enako razkošje? Besedilo: I. Guz^lj Foto: F. Perdan Tekstilna tovarna Sukno Zapuže proizvaja vse vrste blaga za ženske iz 100% čiste ruriske volne ter volnene odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah na Primskovem in na Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnovejše vzorce ženskega in moškega volnenega blaga tej: volnene odeje vseh vrst in kvalitet. Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi nekaj zase. Tekstilna tovarna Sukno Zapuže Vsem delovnim ljudem čestitamo za praz nik dela Konfekcija Mladi rod Kranj Pot na kolodvor 2 TOVARNA OBUTVE TRŽIČ pomla poletje Prešernovo gledališče P Kranj v čestita vsem r. cenjenim abonentom in obi- I skovalcem za praznik dela vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za praznik dela — L maj in jim želi še vnaprej veliko delovnih uspehov. Ob L maju čestitamo in želimo veselo praznovanje in obilo delovnih uspehov vsem prijateljem, znancem in gostom ter se priporočamo za obisk Gostišče »Tulipan« Ažman Lesce N*V< Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem Čestitamo za praznik dela. Skupščina občine Kamnik in družbenopolitične organizacije: Čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za 1. maj — praznik dela Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKSj Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin Samopostrežna restavracija Kranj čestita vsem občanom za praznik dela. Cenjene goste obveščamo, da 1. in 2. maja ne obratujemo Stanovanjsko podjetje Tržič vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela in jim želi še vnaprej čim več delovnih uspehov □raa Grad komunalno gradbeno podjetje Bled TOZD Komunala TOZD Gradnje čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik dela in želimo uspešno sodelovanje Žito Ljubljana DE Vesna Kamnik Priporoča cenjenim potrošnikom obisk v poslovalnicah: čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela — 1. maj SLAŠČIČARNA, TITOV TRG 11 PEKARNA, KIDRIČEVA 8 SLAŠČIČARNA, KIDRIČEVA 34 BIFE V PRODAJALNI METALKA IN SLAŠČIČARNA-BIFE V ISTI STAVBI BACHUS BAR »ŠUMI« KO PRIDETE V KAMNIK, OBIŠČITE NAŠE POSLOVALNICE! Občinski sindikalni svet Jesenice Skupščina občine Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenic« Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZMS Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik dela in jim želimo veselo praznovanje __:__v Na oni strani »demarkacijske črte« Sredi velikih naporov vseh demokratičnih in naprednih sil v svetu, da bi ohranile mirno sodelovanje med narodi in državami, okrepile enotnost vsega svetovnega prebivalstva in zagotovile trajni mir na zemeljski obli, so se ponovno obudili apetiti italijanskih revanšističnih in ireden-tističnih sil po delu našega ozemlja. 15. februarja je namreč italijansko ministrstvo za zunanje zadeve sporočilo veleposlaništvu SFRJ, da je odločitev o postavljanju topografskih plošč na naši strani v nasprotju z mirovno pogodbo med obema državama (1947) ter londonskim sporazumom iz leta 1954. S tem je italijanska vlada ponovno posegla po sredstvih iz časov hladne vojne, kar pomeni, da sprejema gesla revanšističnih in fašističnih elementov v svoji deželi in krepi njihov položaj nasproti italijanskim demokratičnim silam. ' Istočasno so se v severnem Jadranu in severni Italiji začeli manevri pakta NATO, v katerih prvič sodelujejo večje pomorske enote ZDA (Šesto ladjevje). Odgovor prebivalstva Jugoslavije na italijansko noto je dokazal moralno trdnost in pripravljenost naših ljudi na obrambo domovine pred pritiski na ozemeljsko nedotakljivost in varnost naše države. Ti pritiski naj bi namreč zbudili dvom o naši neuvrščeni zunanji politiki in samoupravnih socialističnih notranjih odnosih. Nota italijanske vlade pomeni neposredni napad na našo neodvisnost in mir v svetu, napad na našo politiko, ki med drugim izhaja iz prepričanja, da so narodnostne manjšine most med državami in da je treba spoštovati njihove pravice. Narodnostne manjšine nikakor niso nepotrebno zlo, kot nanje še mnogi gledajo, ampak trajen dejavnik zbliževanja in sodelovanja med narodi. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji je ena najvažnejših postavk v odnosih med sosednjima državama. Toda pravice te skupnosti se rešujejo prepočasi in le delno. Zakaj? Odgovor je zapleten, saj izhaja iz zapletenosti odnosov med političnimi subjekti znotraj italijanskega političnega sistema. Neizpodbitno je naslednje: ravnanje italijanske vlade v zvezi z nekdanjo cono B svobodnega tržaškega ozemlja je tesno povezano z odnosom do slovenske narodnostne manjšine v Fur-laniji — Julijski krajini. Vzroki opredelitve italijanske vlade do obeh problemov imajo skupne korenine in so v marsičem istovetni. S tem zapisom želim zaokrožiti podobo obeh problemov, kolikor je to seveda mogoče in poiskati izvore njunega nastanka. DIPLOMATSKA IGRA Note italijanske vlade in odgovori jugosloVanske vlade so bolj ali manj poznane stvari, vendar si vseeno osvežimo spomin s kronološko zgoščenim pregledom diplomatske »igre«. 21. februarja 1974 so na italijansko ministrstvo za zunanje zadeve poklicali jugoslovanskega veleposlanika M. Pavičeviča in mu izročili verbalno noto italijanske vlade. V njej ministrstvo za zunanje zadeve Italije sporoča našemu veleposlaništvu, da so bile postavljene na jugoslovanski strani, blizu razmejitvene črte s cono B kovinske plošče z napisom »SFR Jugoslavija — SR Slovenija«, kar da nima prave osnove v nobenem ustreznem sporazumu z italijansko vlado in je v flasprotju z mirovno pogodbo med obema državama ter londonskim sporazumom. Po teh sporazumih jugoslovanska suverenost ni bila nikoli razširjena na italijansko ozemlje označeno kot cona B neuresničenega svobodnega tržaškega ozemlja. Ob tej priložnosti je bilo ustno izraženo naše opozorilo, da stališča note resno ogrožajo prijateljske sosedske odnose med državama, s tem pa tudi stabilnost v terri delu Evrope. Vztrajanje na teh stališčih bi pomenilo, da postajajo težnje ire-dentistov in fašistov sestavni del uradne politike italijanske vlade. Z izgovorom ali opravičilom, da note niso odobrili vsi pristojni na italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve, so noto razglasili za neobstoječo. 22. februarja so veleposlaniku Pavičeviču predali ustno de- maršo z nespremenjeno vsebino, ki je bila hkrati preklic note. Zato je naša vlada zahtevala, da ustno sporočeni sklep o preklicu note objavijo tudi v pismeni obliki. 11. marca je italijanska vlada izročila našemu veleposlaniku novo noto, v kateri pa je ostala pri odkritih zahtevah po jugoslovanskem ozemlju. Jugoslovanska vlada je označila to stališče kot grob napad na ozemeljsko integriteto SFRJ in je nanj najodločneje reagirala. Po štirih dneh je italijansko veleposlaništvo v Beogradu dobilo protestno noto z opozorilom, da je v nevarnosti nadaljnji razvoj sosedskega sodelovanja na podlagi splošno sprejetih načel o nevtnešavanju, spoštovanju suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti v odnosih med državama. Italijanska vlada je odgovorila z noto z dne 18. marca. V njej se »čudi« nad protestom jugoslovanske vlade in pravi, da v londonskem sporazumu ni nobenega določila v zvezi s suverenimi pravicami nad cono B in da razlike med Italijo in Jugoslavijo v vrednotenju pravnega naslova, na podlagi katerega se uresničuje civilna uprava nad cono B svobodnega tržašk^a ozemlja, nikakor ne ogroža ozemeljske nedotakljivosti SFRJ. Glede na to, da se italijanska vlada tudi v tej noti ne odpoveduje odkritim ozemeljskim zahtevam, je jugoslovanska vlada izročila italijanskemu veleposlaništvu še eno noto, s katero ponovno opozarja vlado sosednje države na londonski sporazum, ki po mednarodno pravni poti točno opredeljuje suverenost obeh1 držav nad spornim ozemljem. Nameni italijanske vlade v» tej diplomatski igri so povsem jasni. Na nerazumljiv način proglaša cono B za italijansko ozemlje. S tem pa zahaja v hudo protislovje, ko na drugi strani govori o spoštovanju mednarodnih pogodb in teritorialne integritete SFRJ! LONDONSKI SPORAZUM Vse te mahinacije italijanske vlade so mogoče zato, ker italijanski parlament londonskega sporazuma doslej še ni potrdil in tudi v Uradnem listu Italije še ni bil objavljen, čeprav je od podpisa sporazuma preteklo že skoraj politih dvajset let. 5. oktobra 1954 so se namreč v Londonu sestali veleposlaniki ZDA, Velike Britanije (Združenega kraljestva), Italije in Jugoslavije in podpisali sporazum o ureditvi tržaškega vprašanja. Po dveh tednih je bil ta sporazum potrjen v Zvezni skupščini SFRJ in objavljen tudi v Uradnem listu Jugoslavije. Sporazum obsega devet točk. V prvi je govora o tem, da so se vlade omenjenih štirih držav posvetovale o iskanju izh6da iz nezadovoljivega položaja v zvezi s cono A in B. V naslednjih osem točk pa so strnili najpomembnejše praktične dogovore. In sicer, da bosta vladi ZDA in Velike Britanije umaknili svoje vojaške sile s področja severno od meje, ki jo z obmejnimi popravki, predvideva sporazum (na zemljevidu, ki je bil priložen dokumentu, je bila meja točno začrtana). Italijanska in jugoslovanska vlada pa -bosta takoj potem razširili svojo civilno upravo na področje, za katero bosta odgovorni. Vladi bosta tudi imenovali komisijo za razmejitev ter začeli pogajanja v zvezi z ureditvijo drobno obmejnega prometa in drugih pomembnih zadev. Sporazum o soglasju so podpisali predstavniki vseh štirih držav in ga poslali tudi Varnostnemu • svetu OZN. Na podlagi skupnega namena ita-, lijanske in jugoslovanske vlade, da zagotovita pravice vin človekove osnovne svoboščine brez rasne, spolne, jezikovne ali verske diskriminacije na področjih, ki preidejo pod njuno upravo po določbah tega soglasja, je bil dosežen sporazum glede osnovnih pravic in svoboščin prebivalcev na področju obeh držav, ki je dobil svojo formalno obliko v posebnem statutu. Seveda ni nobenega dvoma o zgre-šenosti stališča italijanske vlade, ki londonski sporazum nekako po svoje interpretira, čeprav le-ta jasno in nedvoumno »opredeljuje suverenost obeh držav nad dotedanjo cono A oz. B. Zato sta protest jugoslovanske vlade in ogorčenje vseh demokratičnih ter naprednih sil razumljiva in utemeljena. Na podlagi mirovne pogodbe med obema državama in londonskega sporazuma je bila točno določena meja med SFRJ in republiko Italijo. SFRJ je tako postala suverena nad območjem Kopra in Buj in tq ne more biti več predmet nikakršnih razgovorov. Će se Italija še želi držati obče sprejetih načel nevmešavanja in vzajemnega spoštovanja suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti, potem mora priznati pravno in dejansko stanje in se o tem uradno in nedvoumno izreči. Državljani SFRJ pač ne bomo dovolili nobenih posegov po našem ozemlju. Ne glede na to, ali je sedanja meja pravična ali ne, smo nanjo pristali in naša dolžnost je, da jo branimo. Će pa je naši sosedje ne priznavajo in jo imajo še vedno samo za demarkacijsko črto, potem je naloga njihovih naprednih sil, daj prispevajo k odpravljanju tega nevzdržnega stališča. SLOVENSKA MANJŠINA V ITALIJI Odkrite zemeljske zahteve naših sosedov potrjujejo obstoj nazadnjaških in fašističnih elementov znotraj italijanskega političnega sistema, ki so svojo moč dokazovali in jo še dokazujejo v odnosu do slovenske narodnostne manjšine. Fašizem je obsodil Slovence v Italiji na smrt in jih je brezobzirno in kruto preganjal. Vzel jim je vse, kar so imeli. Poteptal je vsa zagotovila, ki so bila dana Slovencem ob razširitvi italijanske države v te kraje po koncu prve svetovne vojne. Vendar danes, trideset let po zlomu fašizma, še vedno niso priznane nekatere osnovne pravice in zaščitne norme v duhu ustave, deželnega statuta, mednarodnih sporazumov in načel Listine o pravicah človeka. Cilj Slovencev v Italiji je, da bi postali enakopravni državljani na vseh področjih, od najrazličnejših organov in javnih služb do gospodarstva. Za to pa je prvi pogoj svobodna uporaba slovenskega jezika. Brez urejenega vprašanja manjšine ni dobrih sosedskih odnosov. Pripadniki narodnosti, ki živijo na mešailem področju, so najbolj neposreden. nosilec ustvarjanja dobrih odnosov med državama. Svobodno prepletanje tokov v gospodarstvu, kulturi in vseh drugih oblikah skupnega življenja, je trajna osnova za razvoj dobrih odnosov. Manjšina se mora uveljaviti kot samostojni in tvorni dejavnik sožitja. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji je izpostavljena vsestranskim pritiskom in zatiranju. Zato je potrebno odpraviti položaj, v katerem se krepijo nazadnjaške in zati- ■ ralske sile. Narodnostna skupnost se mora razvijati svobodno v okviru konkretnega političnega sistema. STRAH PRED DESNICO Kaj je torej tisti skupni imenovalec navedenim problemom? V širšem smislu je to izvirnost, posebnost italijanskega političnega sistema, ki se kaže v razdrobljenosti političnih interesov, v procesu stalnega spreminjanja razmerja sil in v vladnih krizah^ ki so logična posledica takšnega političnega položaja. Na političnem prizorišču Italije se vlade neprestano menjavajo in doslej še niso sestavili koalicije, ki bi ustrezala interesom vseh strank oziroma političnih subjektov. V ožjem smislu pa je to delovanje desnice, ki se je v zadnjih letih zopet okrepila in se razvila v resno protiustavno in protidemokratično silo. Svojo dejavnost neprestano krepi v snferi nasilnega premika političnega težišča dežele proti desni. Deluje kot protiutež poskusom zbliževanja in združevanja demokratičnih sil. Neofašizem, iredentizem, revan-šizem in druge skrajne oblike desničarskega gibanja so tisti dejavniki, ki jih moramo upoštevati pri opredeljevanju vzrokov.za »vrenja« v odnosih med Italijo in Jugoslavijo. Italijanska desnica je namreč tako močna, da lahko vedno ogrozi pozicije vlade, ki mora zato imeti nekakšne ventile, da se obrani teh groženj. In sedaj smo pravzaprav pri jedru celotne problematike. Poenostavljeno rečeno sta manjšinski problem in odkrita ozemeljska zahteva konkretni obliki takšnih ventilov. Vlada z njimi pridobiva naklonjenost desnice in tako ohranja svoje pozicije, ker je prešibka, da bi se lahko uprla opoziciji. Če pa temu dodamo še gospodarski vidik, potem dobi vprašanje še večje razsežnosti. Napad na ozemeljsko integriteto SFRJ je namreč v tem primeru tudi odvračanje pozornosti javnosti od perečih gospodarskih problemov dežele. . Desnica je torej tista sila, ki podtalno gospodari v italijanski politiki in povzroča posredno celo konflikte mednarodnega pomena. Čeprav se med demokratičnimi silami v Italiji krepi antifašistična usnjeritev, pa še vedno obstaja nevarnost tako imenovanega obrata v desno, ki ga je delno izvedla Že krščanska demokracija in ki se je pokazal pred dvema letoma v vzpostavitvi organske vlade desnega centra, kateri je predsedoval An-dreotti. Marjan Gabrijelčič Storitveno in proizvodno podjetje cREinn Kranj \ razglaša naslednja prosta delovna mesta: I. TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije s servisom 1. 4 stfugarjev. 2. 3 rezkalcev 3. 5 strojnih ključavničarjev 4. 4 ključavničarjev-varilcev 5. 6 delavcev za delo v proizvodnji 6. 1 delavca za 4 ure dnevno za čiščenje delavnice Pogoji: * 'i pod 1.: poklicna šola kovinarske stroke-strugar in eno leto delovnih izkušenj; . pod 2.: poklicna šola kovinarske stroke-rezkalec in eno leto delovnih izkušenj; pod 3.: poklicna šola kovinarske stroke-strojni ključavničar in eno leto delovnih izkušenj; pod 4.: poklicna šola kovinarske stroke-ključavničar z izpitom za varilca in eno leto delovnih izkušenj; pod 5.: nedokončana osnovna šola in veselje do dela v kovinarski stroki; pod 6.: nedokončana osnovna šola — lahko je upokojenec. II. TOZD Transport 1. prometnega disponenta 2. referenta za tahografe 3. referenta za reklamacije * % Pogoji: pod 1.: srednješolska izobrazba ekonomske, komercialne ali prometne smeri in tri leta delovnih izkušenj na področju prometne operative ali komercialnega poslovanja; pod 2.: srednješolska izobrazba prometne smeri in dve leti delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu; pod 3.: srednješolska izobrazba ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj v cestno prometni dejavnosti. III. TOZD Promet 1. 3 sprevodnikov Pogoji: pod 1.: uspešno končana osnovna šola, starost nad 17 let. Kot poseben pogoj je uspešno opravljen preizkus znanja iz osnov računstva in znanja slovenskega jezika.- IV. TOZD Remont 1. prodajalca naftnih derivatov 2. čistilke avtobusov Pogoji: pod 1.: uspešno končana osemletka, starost nad 20 let in eno leto delovnih izkušenj; * pod 2.: nedokončana osnovna šola, starost nad 17 let. Nudimo stimulativne osebnie dohodke. Delavci bodo sprejeti na delo s polnim rednim delovnim časom za nedoločen čas in s posebnim pogojem poskusnega dela 3 mesece. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo pismene vloge v 15 dneh po objavi razglasa na kadrovsko organizacijski oddelek podjetja, kjer lahko dobijo vse potrebne informacije. Poleg tega podjetje objavlja za šolsko leto 1974/75 naslednja prosta učna mesta: I. TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE S SERVISOM 1. 8 za poklic strojni ključavničar 2. 5 za poklic strugar 3. 2 za poklic rezkalec II. TOZD REMONT 1. 10 za poklic avto mehanik v 2. 3 za poklic avtoličar 3. 2 za poklic avtoelektričar 4. 4 za poklic avtoklepar 5. 1 za poklic ključavničar 6. 2 za poklic avtotapetnik III. TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL 1. 6 za poklic avtomehanik "2. 2 za poklic avtoličar 3. 1 za poklic avtoklepar IV. TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM 1. 4 za poklic kuhar 2. 4 za poklic natakar 3. 1 za poklic frizer-damski Učna doba za vse poklice traja 36 mesecev. Pogoji: uspešno zaključen osmi razred v tem šolskem letu, zdravstveno sposobni za opravljanje poklica in ne starejši od 18 let. Prošnje za sprejem sprejema kadrovsko organizacijski oddelek do 20. maja 1974 J (m) metalka prodajalna Kamnik, Ulica Borisa Kidriča 35 a vam nudi: kompletni instalacijski material, gradbeni material, orodje in stroje, gospodinjske potrebščine, vse vrste profilnega železa in pločevin, stavbno pohištvo. Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in čestitamo za 1. maJ — praznik dela, Zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik čestita občanom za 1. maj — praznik dela Tovariško srečanje invalidov Škofja Loka — Prejšnjo soboto je bilo'v Škofji Loki tovariško srečanje članov osnovrflh organizacij zveze civilnih invalidov vojne. V počastitev dneva invalidov, uštanovitve Osvobodilne fronte in praznika dela so se srečali civilni invalidi vojne iz novomeščanske, ljubljanske in kranjske organizacije. Kranjska organizacija združuje invalide cele Gorenjske. Na srečanju so se-pomerili za prehodni pokal, ki ga je dala kranjska organizacija, v kegljanju. Prvo mesto in pokal je osvojila organizacija zveze civilnih invalidov vojne Novo mesto, druga je bila kranjska organizacija, tretja pa ljubljanska. V prihodnje bodo pripravili podobna srečanja. A. Z. Upokojenci na izletu Radovljica — Letošnji program izletov so radovljiški upokojenci začeli z obiskom bolnice »Franje« pretekli torek, '23. aprila. Med vožnjo po Poljanski dolini so stopili pogledat Tavčarjevo domačijo na Visokem, spominsko šolo in pokopališče v Cerknem; nato pa so si ogledali še muzej v Idriji ter botanični vrt v Volčjem potoku. Večina izletnikov je bolnico »Franjo« tokrat prvič videla Zanje je bilo to še posebno doživetje; ganjeni so bili. Vsem se je nepozabno vtisnilo v spomin' povsem naključno srečanje z dr. Franjo Bojc-Bidov-čevo in z dijaki medicinske šole iz Gorice. Z njimi je prišla urejat barake. Razveseljivo je bilo videti fante in deklet,a, s kakšno vnemo so nosili, stepali in zračili ležišča ter ustvarjali red. V Cerknem jim je šolo razkazal ravnatelj; prisostvovali so celo pouku in za vse so bile sodobne učne metode zanimiva novost. Časa za ogled idrijskega muzeja, botaničnega vrta v Volčjem potoku in kosilo je bilo nekaj manj kot je bilo predvideno. Nekaj udeleženk izleta je namreč šlo k pogrebu članice društva in so zato hiteli domov. A. H. Pomladna metla Kamnik — Turistična društva iz Kamnika, Motnika in Kamniške Bistrice so v posebnem proglasu pozvala občane, naj v aprilu in maju očistijo okolje. V tem času pred turistično sezono naj bi temeljito počistili ceste, trge, ulice in parke, uredili okolice hiš in poslovne lokale. Vsi občani in delovne organizacije pa naj bi skrbeli za boljšo čistočo okolja. Kamnik se zadnje čase razvija v turistično mesto in prav sloves čistega mesta bi mu k temu še bolj pripomogel. Posebno pozornost bo treba posvetiti bregovom Kamniške Bistrice in Nevljice, ki so postali prostor za odlaganje odpadkov in vse odvečne nesnage. Kamničani tudi pričakujejo, da bo z izgradnjo kolektorja in čistilnih naprav, ki jih gradijo skupaj z domžalsko občino, problem umazanih vod v obeh rečicah rešen. -tj Darilo Zdravku Hlebanji Mojstrana — Nekdanji smučarski tekaški as Zdravko Hlebanja je izredno uspešno nastopal na prvem smučarskem tekaškem maratonu v Črnem vrhu nad Idrijo. Bil je daleč najboljše uvrščeni kmet! Hkrati pa je«dokazal, da med veterani našega smučarskega teka in tudi med mlajšimi vrstniki še ni za »staro šaro«, čeprav zaradi obilice dela na kmetiji časa za smučarijo nima preveč. Zdravko Hlebanja iz Mojstrane, prijatelji in znanci ga poznajo tudi pod imenom Drček, je bil prijetno presenečen, ko je zvedel, da ga je Strojna industrija SIP iz Šempetra v Savinjski dolini za njegovo dobro uvrstitev na tekaškem maratonu tako bogato nagradila. Strojna industrija iz Šempetra, ki izdela letno okrog tisoč kosilnic, 8000 obračalnikov, 3000 samonakladalnih prikolic in 1500 nakladalcev in trosilcev hlevskega gnoja, je podarila Drčku obračalnik in zgrabljalnik za seno »Maraton — 140 B«! Ko bo dobil Zdravko Hlebanja še naročeno BCS, bo njegovo kmečko delo precej olajšano! vitev vplinjača, hitro polnjenje akumulatorjev in merjenje kompresije. Novi prostori so dali kranjskemu društvu pravi polet. Vozniški tečaji se vrste neprekinjeno celo leto, tako da opravi tečaj letno preko 900 tečajnikov. Veliko lažje delo je zdaj za vse, ko so združeni pod eno streho, tako vozniški tečaji, tečaji prve pomoči, psihotesti in izpiti. Enaindvajset inštruktorjev se trudi s tečajniki-novinci, pri pouku pa uporabljajo 19 avtomobilov zastava 750. »Najlepše in najbolj hvaležno delo pa je z otroki,« nadaljuje Miro Kočevar. »V sodelovanju z vrtci organiziramo tečaje iz prometne vzgoje za predšolske otroke. Ti so ob tako naraščajočem prometu najbolj potrebni pravega poduka. Pri vodstvih vrtcev smo naleteli na zelo lep odziv in za vsako tako našo akcijo imajo polno razumevanja. V bodoče bomo s to vzgojo še nadaljevali in upamo, da bodo naši otroci tako bolje obvarovani pred prometnimi nezgodami.« »Kaj pa družabno življenje društva?« »Na splošno opažamo, da ni več tistega pravega navdušenja za organiziranje izletov, piknikov itd. kot je bilo to prva leta delovanja društva. Vsi imamo premalo časa. Vendar bomo poskusili v bodoče z intenzivnim delom pri mladini, ki se navdušuje za motorni šport. Sicer vsako leto pošljemo svoje predstavnike na razne prireditve, kakor rally Sutjeska, razne motokrose itd. Vendar je vse to le premalo. Ta šport je po eni strani postal precej drag in stagnira tudi zunaj, ne samo pri nas.« In še nekaj novega pripravljajo v kranjskem AMD: pravno službo. V Ljubljani jo že imajo in se dobro obnese. Letna članarina pri AMD znaša 100 din. Članarina res ni velika, če pomislimo, da smo na cesti vsak trenutek potrebni pomoči tega društva. Zato naj ne bo voznika, ki ne bi bil član AMD. Včlanite se lahko vsak dan v društveni pisarni AMD Kranj — Koroška cesta — Zlato polje — od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. - Vsem članom in lastnikom motornih vozil čestita za praznik dela in jim želi varno ter srečno vožnjo. i v___/ Voznik, si član AMD? da^ranjsko avto-moto društvo ima StevM že .1600 članov, vendar je to iw . Siede na število voznikov sei0°rn'h vozil v Kranju in okolici v°2n V majhno- Občutek imaš, da ^ran' u Vse Prema'° 0 delu tias js£ega in avto-moto društev bi ti vozniki poznali vse ^Mn?^' k' jih *ma danes član Čilj se ')rez premišljanja vklju-orK V .to> danes eno izmed največjih *tn,zacij v Jugoslaviji. v'0z V3\aj meja naše države so' ijl *jlki veliko bolj organizirani jih poznajo ugodnosti, ki K0>. Ut" taka organizacija,« pravi KranVar ' Miro- sekretar AMD §ofeM. Zahodni Nemčiji se VoJp1, vćlanijo še preden kupijo fo>tr Poglejte samo, kako je to vi *bno za naše ljudi že zaradi t>rav.e službe. Slovenci smo že b0(j * Moderni nomadi, Vsepov-8e ti 8vetu nas je polno. Pa naj tuj j ,na cesti kaj naredi! Saj si v k %i 8« eli čisto iz«ubljen. Da bi ^ko* fre8krbel pomoč, je hudo Ofg ker nisi član tamkajšnje SUeto^cije, na svoje je pa pre-^MD a8a zadeva. Za člane JuPB po8krbi Avto-moto zve-i^ugoslavije tudi zunaj naših e se našemu vozniku M ^ ^soltu........ ^^ Obrtno podjetje Tržič priporoča svoje mizarske, pleskarske storitve, polaganje parketov, plastičnih mas in plastičnih ometov. Obenem čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela. primeri nesreča, pokliče najbližjo avto-moto organizacijo in na osnovi kreditnega pisma, ki ga dobi član pri nas, njihova vlečna služba odpelje vozilo, voznik pa lahko poravna stroške vleke v dinarjih, ko se vrne domov. * Zgodilo se je že, da se je nekdo kar po teleprinterju včlanil v AMD, da so mu potem pomagali.« »Pa ni samo to,« nadaljuje Miro Kočevar, »v novih prostorih smo uredili mehanično delavnico, v kateri opravljamo servise vozil, tekoča popravila na motornih vozilih, kontrolo in nastavitev luči, menjavo avtoplaščev, centriranje avtokoles in vsa kleparska in avtoličarska dela. V turističnem biroju dobi lahko voznik vso potrebno literaturo za potovanje, avtokarte, bone za bencin, zelene karte, na podlagi veljavnega vozniškega dovoljenja dobi : voznik mednarodno vozniško dovoljenje, kreditno pismo itd. Za naše Člane so vse te storitve cenejše, nekatere tudi do 50 %!« V novem domu. deluje tudi' tehnična baza, ki opravlja vlečno službo, službo »Pomoč-informacije«, tehnične preglede motornih vozil, test motorjev, pregled zavor in spodnjega ustroja, pregled vžigalnih svečk in nastavitev vžiga ter nasta- Občinski sindikalni svet Radovljica Skupščina občine Radovljica Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinska konferenca SZDL Radovljica ZZB NOV Radovljica Občinska konferenca ZMS Radovljica Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica _J čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik dela Od deske do pohištva Obisk v tovarni pohištva Alples v Železnikih — Kako se rodi izdelek? — Pot od iverice do končnega izdelka Od deske do pohištva! To naj bi bil delovni naslov reportaže za prvomajsko številko. Tak je bil dogovor na seji redakcije že pred časom. Zanimiva tema, kajne? Tudi meni se je zdelo ^ako! V hipu sem se spomnil na nekdanje »tišlar-je«, obrtnike, ki jih je imela skoraj vsaka večja vas. Še prav dobro se spominjam maturantskega izleta, že kar nekaj let je od tega, ko sem v eni od ozkih ohridskih uličic, doli na jugu Makedonije, imel priliko videti več mizarskih' delavnic. Majhen, nekaj kvadratnih metrov velik prostor, tako tesen, da je celo del deske moral gledati skozi vrata, ob njej pa se je s skoblom v vročem julijskem soncu potil mojster ter ustvarjal vragsigavedi kakšno umetnijo, to je bila podoba male »tovarne pohištva«. Tu so nastajali načrti, tu so se ustvarjali izdelki, tu se je pohištvo tudi prodajalo. Omare, mize,, stoli, postelje". Mesec dni ali pa-še kaj čez je rabil tak mizar rokodelec za izdelavo kompleta pohištva. Fant ali dekle, ki sta se pripravljala na poroko, sta vsaj nekaj mesecev prej morala'naročiti »opravo«, če sta jo hotela dobiti pravočasno. Pa danes? Ja, danes je drugače! Greš v trgovino, izbereš, kupiš in že pelješ domov. Kako pa taka spalnica, dnevna soba, predsoba ali kak drug del pohištva sploh nastane? Tudi meni ni bilo povsem jasno, dokler nisem obiskal tovarne pohištva Alples v Železnikih. Orjaški gigant, ki je pred leti zrasel v srcu Selške doline, zdaj kar na tekočem traku »bruha« iz sebe komplete spalnic, predsob, dnevnih sob, otroških sob in drugega pohištva. »Tale naslov 'Od deske do pohištva'« je dejal vodja oddelka za razvoj in investicije inž. Jože Demšar, »pa ne bo čisto držal. Osnovna plošča za1 izdelavo pohištva je zdaj iverica, iverica pa je kakopak prav tako kot deska iz lesa. Potem med osnovne materiale prištevamo še furnir in PVC materiale, ftied ostale pa okovje, lepila, lužila. Skratka pri izdelavi pohištva se uporablja okrog 2000 različnih elementov.« ROJSTVO IZDELKA Kako se izdelek pravzaprav rodi? Pot niti ni trfko kratka. Najprej razvojni oddelek, v katerem so zaposleni oblikovalci in arhitekti, pripravi svoje dizajne, oblike in načrte. In kaj je pri tem posebno važno? Predvsem je tu pomembno tesno sodelovanje oblikovalcev s tehnologi in konstruktorji zlasti zato, da je izdelek čimbolj prilagodljiv obstoječi . tehnologiji. Vedno obstaja nevarnost, da, recimo, oblikovalec naredi načrt, ki ne bi bil izvedljiv. Zato je res pomembno teamsko delo, delo tehnologov, konstruktorjev ter oblikovalcev z roko v roki. Ko oblikovalci določijo obliko, ima v naslednji fazi besedo vzorčna delavnica, katere delavci so odgovorni za izdelavo vzorca. Ce tega vzame za svojega trgovina, prodajna služba, če je všeč kupcem, se nato sprejme odločitev, da se bo v določeni terminski enoti izdelek proizvajal in se takoj vnese v proizvodni olan. Preden gre v redno proizvod-ljo, so možni Še razni popravki, tisti, i jih 'zahtevata trgovina in proiz-odnja. Izdelek je tako rojen. Vso izdelano dokumentacijo dobi v roke priprava dela, ki ima za nalogo izdelavo delovne dokumentacije: tovarniški načrti (kosovnice), tehnološki načrti po posameznih fazah dela, norme, materialna lista, prirezovalna lista in tako naprej! Ko je vse to urejeno in ko je kupljen za ta izdelek določen in potreben material, se nalog pošlje v proizvodnjo. Na vrsti je še izdelava proizvodne dokumentacije in izdelek je mogoče ,.-ačeti proizvajati! PO TOVARNI »Iveric ne izdelujemo doma, impak jih kupujemo drugod,« je dejal inž. Jože Demšar, ko sva se preselila na ogled tovarniške hale. »Z nakupom pa so vedno težave. ^Uvažamo jih, kupujemo doma in še vedno je čutiti primanjkljaj!« Iverice torej.pripeljejo tovornjaki po Selški dolini in jih odložijo v 8 111 <4 <8* glavnem skladišču. Od tu se jih del takoj preseli v tovarniške prostore, saj morajo biti, preden gredo v proizvodnjo, nekaj časa na določeni temperaturi, ali kot pravijo v Alp-lesu, da se morajo »aklimatizirati«. Iz skladišč iveric jih viličar, za človeka bi bilo to prenaporno in bi se prehitro iztrošil, prenese na začetek proizvodnega procesa. Orjaški s troj, ki mu strežejo štirje fantje, iverice avtomatsko razreže na želene formate, takšne, kakršni bodo za neki izdelek potrebni! Hkrati pa jih delavci že zlagajo na velike kupe v medfazno skladišče. Na vrsti je lepljenje folije in furnirja na vse pravilno razžagane kose iveric. Z ustreznimi lepili in pod pritiskom tako plošče dobe nase folijo različnih barv, od oranžne do rjave 'Z različnimi odtenki, ali furnir, ki ga je še prej potrebno pripraviti iz posameznih elementov, ukrojiti in sestaviti določene površine. Tako ploščo, obdano z-enim od omenjenih materialov, je ponovno treba ohladiti ali »aklimatizirati«. STROJ DOLOČA TAKT Plošče iz medfaznega skladišča gredo na avtomatsko linijo za mehanično obdelavo. »Tu stroj določa takt, ki odloča,« je dejal inž. Jože Demšar. »Človek je pri tako zahtevnih opravilih premalo zanesljiv!« Ves postopek je končan v kratkem času: obrezovanje, rezkanje, vrtanje, robno forniranje — s furnirjem ali PVC, brušenje spodaj in zgoraj. Vse to so izredao precizni stroji. Samo podatek: dva izmed teh strojev sta stala skupno 270.000 mark. Kajpak je vse avtomatizirano. Vsega nekaj ljudi dela na celotni liniji. No, tu se delajo večje serije elementov. Manjše in dopolnilne se na drugem koncu dvorane v glavnem delajo posamično. Priprava linije je prezahtevna in neekonomična za manjše količine. Spet je na vrsti skladiščenje v medfaznem skladišču! Tu je tudi kontrolna točka. Natančne ženske oči in občutljive roke pri priči odkrijejo vsako pomanjkljivost, ki bi se prikradla na izdelek. »Ali kaj duhate? Vam morda smrdijo laki?« me je pobaral inženir Demšar, ko sva prispela v lakirnico. Nikakor nisem mogel odgovoriti pritrdilno, saj ni bilo mogoče zaznati nikakršnega zadaha po kemikalijah. »Zračenje odlično deluje in tudi nad čistočo se ne gre pritoževati. Mislim, da je za zaposlene v tem oddelku res dobro poskrbljeno,« je menil. Ves proces v več deset metrov dolgi dvorani poteka avtomatsko. Delavce, ki delajo tu, bi skoraj lahko preštel na prste ene roke. Tu se surovi kosi najprej očistijo, potem prvič lakirajo ali lužijo, osušijo, drugič lakirajo ali lužijo, osušijo, brusijo, končno lakirajo, sušijo in na koncu še čistijo! Pri vsem tem pa se niti kapljica laka ne strese po tleh. Povsem drugače kot pri ročnem ali kakem drugem strojnem lakiranju! POHIŠTVO JE IZDELANO Iz lakirnice gredo posamezni deli v montažo. V prostorni dvorani je več montažnih linij, tekoči trak, ki posamezne dele nosi na želeno mesto. Vsak delavec ima točno določeno operacijo, ki jo mora opraviti čimprej, da ne pride do zastoja. Gibki prsti deklet in fantov privijajo vijake z izvijači, ki jih je nad linijo brez števila. Na drugem koncu pa se že polnijo kartonske škatle z različnimi izdelki. Pohištvo za predsobo, dnevno sobo, spalnico, pohištvo arthur, mladinsko pohištvo mihec in kaj vse bi še lahko naštel je pripravljeno za prevoz do trgovin. To je bil seveda obisk le enega obrata v Alplesu. Obrata za izdelavo pohištva! Prav gotovo pa bi bil vsaj tako zanimiv tudi obisk v proizvodnji fonskega pohištva, na moderni žagi ali pa v obratu za izdelavo podbojev. > V kratkem času je bilo moč spoznati veliko razliko med nekdaj in danes. Nekdaj male mizarske delavnice je zamenjala sodobna industrijska proizvodnja v prostornih in zračnih halah, prostorih brez prahu, ob modemih strojih, sodobnih pripomočkih, ki vse bolj zamenjujejo človeka ali pa ga tudi vse bolj razbremenjujejo. Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan »SSI ,11' P'*1..... ..................""'«"1".""^"....... V ' 1 /V: .......................................................................................-......................-.........——— Delovni kolektiv čestita vsem občanom in poslovnim sodelavcem za 1. maj — praznik dela Iskra tovarna industrijske opreme Lesce v Združenem podjetju Iskra Kranj industrijska pnevmatika, industrijska hidravlika, cenena avtomatizacija na osnovi mehanike, pnevmatike in hidra v-- like < Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela v VstiuUL Za dobro počutje v prazničnih dneh — na izletu — na pikniku skrbi veleblagovnica Globus z veliko izbiro opreme za kampiranje. Čestitamo za 1. maj praznik dela. INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV KRANJ JUGOSLAVIJA Izdelujemo: stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo Vsem delovnim ljudem čestitamo za praz nik dela 1. maj ' * Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik OF in praznik dela ter jim želimo veliko delovnih uspehov Občinski sindikalni svet Tržič Občinska konferenca SZDL Tržič Skupščina občine Tržič Občinska konferenca ZKS Tržič ZZB NOV Tržič Občinska konferenca ZMS Tržič Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Tržič Gradbeni material zlasti vse vrste opečnih izdelkov, armaturne mreže, kritino — salonitne in betonske strešnike, apno, parket Vsem občanom prodajamo po konkurenčnih cenah. dela V svojih vrtnarskih obratih na Bledu in v Radovljici nudi ves za spomladansko saditev potreben sadilni material. čestitamo za praznik Kmetijska zadruga Bled Kolektiv zdravstvenega doma Kranj z enotami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču čestita občanom za praznik dela Aerodrom Ljubljana- PULA tržiška tovarna kos in srpov • tržiš Proizvaja: kose, srpe, mačete, grablje, pleskarske lopatice, zidar-■ ske ometače, gladilne ometače, japan lopatice v garniturah, dleta, rezila za obliče, avto-camp lopate, gumarske nože, mreže za okna in vrata, kompletne kose za kosilnice, kosilne nože, podložne ploščice, reporezne nože, zelarske nože, zobe za brane, zobe za grablje, nože za kombajne, okopače za kultivatorje, kline za slamoreznice. Vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela M*M Servisno podjetje W Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 čestita vsem svojim prijateljem in delovnim ljudem za praznik dela 1. maj Se naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-instalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska, električarska in pečarska. Gospodinjski birjK šivanje oblačil po meri, pobiranje zank in izdelava gumbov. Cenjene stranke obveščamo, da opravljamo tudi vodovodne in električne instalacije v novih in starih stavbah Kmet Peter Kunstelj z Bohinjske Bele o sebi, svojem delu in družbenem položaju kmečkih ljudi Enakopravnost ne prihaja sama od sebe Kunstljeva domačija z značilnimi skalnimi stenami v ozagiju. Gospodarsko poslopje je prav tako utesnjeno na drugi strani ceste proti Bohinju. »Kmetje smo del delavskega razreda, nosilca družbenega razvojct. Nikdar se nisem zaradi tega, ker sem kmet, čutil zapostavljenega,« pravi Pogosto razmišljam in pišem o napisanih in izrečenih besedah o izenačevanju delavcev in kmetov. Kot dijak in študent sem doma na kmetiji večkrat sledil razpravam o tem in na osnovi spoznanj in znanja, ki sem ga pridobil v šoli, dajal po svojih močeh k tem pogovorom svoj delež. Zavidanjem, češ: tebi je lahko, ti si kmet, ali obratno: lahko ti je, v tovarni si osem ur, potem pa si prost, sem bil priča. Spoznaval sem, da tako pristransko besedičenje ne vodi nikamor, še najmanj pa k temu, da do takih pogovorov ne bi več prihajalo. Tudi potem, ko serrf prijel za novinarsko pero, se začel zanimati in pisati o kmetijstvu, se srečavati s kmetijskimi strokovnjaki in trdimi gorenjskimi kmeti, sem poslušal pogovore o neenakem položaju kmeta v primerjavi s položajem delavca. Kot golobradi fantč, ki ni doživel najtežjih časov narodnostne zgodovine, sem bil najbolj navdušen nad mislimi: delavec in kmet sta z roko v roki krvaveč izbojevala zmago! Prav to zgodovinsko izročilo in resnica morata biti vodilo za razprave o enakopravnejšem položaju kmeta! Menim, da so družbene spremembe pri nas vplivale na razpoloženje in zavest kmečkih ljudi. Ne želim opozarjati na revolucionarna stališča ustave in dokumentov družbenopolitičnih organizacij o položaju kmeta, kmečkega prebivalstva in vasi. Dovolj zgovorni dokaai so srečanja s kmečkimi ljudmi. Veliko manj besed je o zapostavljanju ih veliko več o družbeni skrbi, da bo položaj teh ljudi enkrat res tak, kakršen je zapisan v ustavi in drugih dokumentih. Pogostejša sta samozavest in prepričanje, da je to, kar smo sedaj premaknili v kmetijstvu, le začetek in da bomo v prihodnje lahko z malo več odločnosti naredili še več. Spomnimo se, da smo v nekaj letih, ko je kmetijstvo prodrlo v ospredje družbenih prizadevanj, odpravili številne slabosti iz preteklosti. Predvsem pa nam je v tem času uspelo kmeta v marsičem izenačiti z delavci. Nismo obtičali pri zapisanem načelu, da je kmet enakopravni član družbene skupnosti, temveč smo šli dlje. Sprejeli smo zakon o združevanju kmetov in opredelili položaj kmeta. Lani smo izplačali orve, čeprav skromne kmečke pokoj-line, razen tega pa kmetje po novem :udi pri zdravstvenem varstvu niso la slabšem od delavcev. Pomembna novost za kmete-kooperante je pokojninsko in invalidsko zavarovanje v takem obsegu, kakršen velja za delavce. Ob vsem tem pa niti ne omenjamo pravic, ki jih daje nova ustava, občinski statuti in statuti krajevnih skupnosti. Vsaka, pa naj bo še tako majhna pridobitev, daje kmetom več volje do dela, več samozavesti in zaupanja in vedrejši pogled v prihodnost. -Tega ne bi kazalo nikdar zanemariti... S podobnimi, bolj prosto povedanimi besedami, kakršne sem zapisal v uvodu, sem v prostorni kmečki izbi, na Bohinjski Beli 80 nagovoril osivelega 63-letnega bohinjskega kmeta Petra KUNSTLJA. Možakar, ki mu ob prvem srečanju prisodiš, da je kmet, je napravil name ob srečanju pred leti na blejskem Gozdnem gospodarstvu močan vtis. Enake vtise so mi opisovali ljudje, ki so Petra Kunstlja od leta 1948 dalje srečavali kot odbornika okrajnega odbora na Jesenicah, člana kranjske Zadružne zveze, odbornika zbora proizvajalcev radovljiške občine, predsednika odbora za gospodarstvo Gozdnega gospodarstva Bled, člana kmečke sekcije pri občinski konferenci SZDL Radovljica itd. Kot takega ga poznajo predvsem Bohinjci in kmetje gornjega dela Gorenjske. ' ' Na naključje torej, da so ob 1.maju, delaskem prazniku, pogovarjam prav z njim. In to predvsem o položaju kmečkega človeka in vrednotenju, značaju ter prizadevanju njegovega dela. Preudarne besede vrejo iz Petrovih ust. »Kmet in delavec se izenačujeta in prav.je tako. Vendar, dobro veste, da je naše delo skromno, slabo plačano. Krepka prek osem ur moramo potegniti naš šiht in presežene ure plačati kot nadure, da mogoče dosežemo minimalni dohodek delavca, zaposlenega v industriji ali kje drugje. Ko smo pred leti kosili na koSenici, sem zračunal, da je potrebna ura efektivnega dela, da pride na skedenj 7 kg sena. Pa je treba travnik poprej potrebiti, seno ročno pokositi, sušiti in ga na hrbtu znositi v svisli na košenici. Krma s tem še ni doma na skednju. Štiri ure sva letos s sinom vozila seno od svisli do doma, pa ga je bilo pod streho bore malo. Le od 350 do 400 kilogramov! Nočem nikogar podcenjevati ali precenjevati, vendar za nas ni resnične nedelje, ne praznika. Prvi maj naj bo praznik vseh delovnih ljudi, tudi kmetov. Pa kaj, ko takšen dan največ naredimo. Vsi smo doma. Za 64-letno ženo Angelo in zame so namreč marsikatera opravila pretežka. Že tako sem vsak dan najmanj 4 uro. v hlevu. Ko delavec zboli ali mora na primer na sestanek, najdejo v tovarni nadomestilo. Osebni dohodek, čeprav mogoče okrnjen, mu je zagotovljen. Kaj če zboli ostarel in osamljen kmet? Kdo bo med boleznijo skrbel za posestvo? Veliko sem hodil po sestankih. Spominjam se, da sem imel sejo na primer ob osmih zjutraj, pa sem pred tem doma že 30 arov njiv zoral.« Povojni položaj našega kmeta so nekateri radi primerjali s predvojnim. Na ta način so skušali »ugotavljati« napredovanje ali celo nazadovanje kmetijske proizvodnje. Petru Kunstlju se taka primerjava ne zdi preveč posrečena. Povojno kmetijstvo se razvija \ povsem drugačnih pogojih. »Predvojni položaj kmeta se s sedanjim ne d& primerjati. Kdor to taji, ni realist in njegove misli niso poštene,« zatrjuje Peter Kunstelj. »Kmetje smo del delavskega razreda, nosilca našega družbenega razvoja. Nikoli nisem mislil drugače in nikdar se nisem zaradi tega, ker sem kmet, čutil zapostavljenega. Če bi bili kmetje složnejši in če bi pozabili razprtije, bi lahko dosegli še kaj več. Preveč smo malenkostni in preradi drug drugemu zamerimo. Član raznih občinskih in republiških odborov ter komisij sem bil. Kjerkoli sem povedal to misel, mi niso oporekali.« JI Peter Kunstelj: »Poraba, umetnih gnojil na hektar se pri nas sicer povečuje. Vendar je ta ugotovitev varljiva. Veliko je še zemlje, posebno tu pri nas, kjer ni posejanega niti kilograma umetnega gnoja. Ni boljše zaloge za primer vojne in SLO kot dobra, zagnojena zemlja!« Povedal sem vam že, da je bil sogovornik prijaznega pogleda še posebno v preteklih letih vnet družbenopolitični delavec in zagovornik enakopravnega vključevanja kmetov v družbo in samoupravo. Njegovo pripovedovanje je rezultat dragocenih družbenopolitičnih izkušenj. »Zmotno je mnenje, da za kmeta nista potrebni družbena in politična aktivnost! Še bolj kot doslej se moramo kmetje vključevati v samoupravne organe kmetijskih organizacij, skupščin in krajevnih skupnosti ter tam pojasnjevati probleme. Za njihovo razreševanje moramo biti v prvi vrsti zainteresirani sami. Prepogosto prepuščamo pobude drugim, ki jim razvoj kmetijstva ni tako pri srcu in od njegovega razvoja, niso do take mere neposredno odvisni. S tem ne pridobivamo na enakopravnosti pri samoupravljanju in v družbi nasploh.« , Pogovarjava se o nekaterih novih kmetijskih zakonih, o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju.' Peter Kunstelj pozdravlja »te korake k izenačevanju delavcev in kmetov«. Veliko raje pa bi jih pozdravil leta ali desetletje prej, da bi jih uživali tudi stanovski tovariši, ki so prav tako kot on in tisoči njemu enakih kmetov v Sloveniji prispevali k izgradnji domovine in dali večkrat na škodo kmetijstva mladi industriji ceneno hrano in delavce. Će je kdo zaradi tega in poštenega prispevka NOB zaslužil socialno in ekonomsko varnost, potem smo to kmetje, pravi Peter Kunstelj. Čeprav je prevzel kmetijo leta 1934, ko je bil star 23 let in je »gospodarila« ena največjih gospodarskih kriz v zgodovini, ga danes posestva ni sram predati potomcu. Kunstljeva domačija na Bohinjski Beli jje spravila h kruhu pet otrok: Angelco, Majdo, Jožeta, Petra in Janeza. »Nikoli nisem vplival nanje ali jih silil, naj gredo v kmetijstvo. Le doma so vedno delali, pomagali in še sedaj pomagajo. V dušo pa se jim je vrezala ljubezen do kmetijstva, do zemlje, do doma. Na račun vseh teh so se izšolali in v Ljubljani stanovali pri .sorodnikih. Štipendije sta dva dobila šele na koncu šolanja, ker smo imeli previsok katastrski dohodek. Danes ni več tako strogih omejitev in razlikovanja. Kmečki otroci so enaki delavskim. To je velika pridobitev za našo družbo in Sin Janez Kunstelj. Njegovo veselje do kmetije je odvisno tudi od razmer, v kakršnih se bo razvijalo kmetijstvo in pogojev za življenje in dohodek kmečkih ljudi. kmetijstvo, ki so mu najbolj črnogledi prerokovali vsemogoče . ..« Janez, najmlajši sin, star 28 let, zaposlen na Gozdnem gospodarstvu Bled, za katerega kaže, da bo nasledil očeta,.ni še nikdar vprašal, kaj bo dobil. Če že drugega ne, bo prevzel trpljenje in delo, vendar v prepričanju, da je storil oče vse za napredek domačije. V resnici je naredil Peter Kunstelj z Bohinjske Bele še veliko, veliko več. Nikdar mu ni bil mar le svoj dom, kjer je bohinjska cesta ločila stanovanjsko hišo od gospodarskega poslopja in onemogočila razširitev le-tega. Njegov . pogled je segal in sega mnogo dlje. Kmet prihodnosti, kmet proizvajalec, delovni človek in samoupravljavec, je njegova vizija in želja ob 1. maju. Kdaj bomo to uresničili, je odvisno že od dneva današnjega! Besedilo: J. Košnjek Fotografije: F. Perdan Bi lahko dobil veterinarja Janka Habjana? sem prejšnji teden večkrat po telefonu spraševal v Žiri. Kot zakleto sem nazaj vedno dobival enake odgovore: »Ga ni! Je na terenu!« Kajpak me je časovna stiska prisilila, da se sam potrudim do Žirov. »Zares veliko srečo ste imeli, da ste me našli doma! Te dni sem izredno zaposlen!« tako me je Janko pozdravil, ko sem ga poiskal, da bi se dogovorila o najini akciji! Pravzaprav niti ni šlo za akcijo, pač pa sem z njim želel dežurati delček dneva, preživeti dan, kakršen je za njega vsak delovni dan v letu. »Kar jutri se lahko dobiva,« je dejal in že sva bila dogovorjena. Naslednji dan malo po osmi uri zjutraj sem ponovno potrkal na vrata njegove nove hišice, ki si jo je postavil v strogem centru Žirov. »Dovolj dela bova imela,« je dejal, ko mi je odprl vrata, »štiri obiske imam že naročene. Lahko star-tava?« Seveda "sem bil pri priči za to! Sedla sva v njegovega fička in se odpeljala! Za začetek ne posebno daleč! Že po nekaj sto metrih vožnje sva se ustavila na en&m od staro-vaških dvorišč. Vhod v hlev je varoval rejen kosmatin. Vse je kazalo, da volčjak ni ravno od muh! Janko je vzel iz avtomobila torbo z zdravili in drugimi pripravami, prav takrat pa se je na pragu domačije pojavil gospodar, ukrotil psa in že smo imeli prosto pot skozi hlevska vrata. »Nič hudega ne bo, mislim!« je dejal zdravnik. »Še vedno ni opaziti slabokrvnosti!« Lastnik je. bil namreč pred nekaj dnevi opazil, da je voda krave pomešana s krvjo. »Če so vmes ledvice, bo dobro,« je pripomnil Janko, »če je mehur, pa bo malo teže!« Nekaj injekcij je dobila re-jena telica. »Pa malo čajčke boste morali kuhati,« je veterinar opozoril gospodarja, ko je napisal recepte. Še obljuba, da se bo \ prihodnjih dneh Dan Veterinar Janko Habjan, doma iz Dražgoš v Selški dolini, se je pred dvanajstimi leti odločil zC Žiri — Število obiskov narašča — Ljudje znajo ceniti delo ponovno oglasil :in pozanimal uspeh zdravljenja in že sva ponovnf* zapregla »plavca«! Najin naslednji cilj je bil več kilometrov oddaljen) Žirovski vrh. Brzela sva po novi asfaltirani cesti proti Račevi in pomenkovala o marsičem! Vmes J^ Janko odzdravljal domačinom, ki j1*1 je srečeval med potjo! T.oda vsake lepe stvari je enkra, konec! Tudi z asfaltom je v Račevi-Fičko je začel poskakovati po kota' njah.in gristi v hrib! »Slabo imamfj plačane kilometre,« je pripomn1 Janko. »Poglejte, po kakšn ih poteh se vozimo! Komaj fička upa111 vzdrževati z denarjem, ki ga dobi**! za kilometrino, za vsak drug avto o moral prispevati iz svojega žepa;' Močna, na videz trdna kmetij? precej v hribu je bila najin drugi ciUj Primer pa povsem podoben prvem.11: V vodi krave- so domači pred dnev opazili kri. Spet injekcije, ponovn0 čaji! »Ta nadloga je pa kar prihiši?* je dejal' Janko, »ne vem kolikokra sem tu že zdravil podobne primere- Še pozdrav in že sva se spuščaj® nazaj proti Račevi. Na kmetiji f' ob cesti sva se ponovno ustavil*" Krava ima težave z nogo, je vedel* povedati gospodinja. Šli smo v hlev: Gospodinja in sosed, ki je pr'he mimo, sta dvignila zadnjo okončin^ Janko pa je z raznimi kleščami J? rezili začel spodrezovati parke*j »Nič ni gnojno,« je končno ugotpvj^ »verjetno si je nogo le rhalo zvila-Sedli smo še v prostorno krneči hišo na kratek pomenek ob Šilc domačega. Gospodinja je pripoved^ vala o svojem naraščaju, o ten): kakšne skrbi ima zdaj, ko najstarej* sin obiskuje osmi razred in se " moral odločiti za poklic. Toda n^n1 se je mudilo dal je . .. V načrtu sva imela Razpotje, kjf' bi bilo treba osemeniti telico. Tp® ne! Iz Sovodnja so klicali, je dej® Kaj je to, zabava? ^ nedeljo je mladinski aktiv v dvorani kulturno umetniškega društva priredil mladinski ples. Prireditev je bila zelo obiskana. Na njej so člani mladinskega aktiva obiskovalcem prodajali alkoholne in brezalkoholne pijače. Po ugotovitvah so prodali 15' zabojev piva, 4 zaboje brezalkoholnih pijač (oranžada, s°ki) in nekaj steklenic žganih pijač (vinjak in likerji). Pivo so nabavili po 2.70 dinarja za steklenico in prodajali po 4 dinarje. Za točilno mizo so uporabljali staro pisarniško mizo v kotu dvorane. Tekoče vode ni bilo. Tudi cenika pijač ne. Steklenice in zdrobljeni plastični kozarci So ležali ob stenah dvorane in po kotih. Dvorana je bila zelo zakajena in nePrijetno je zaudarjalo. Opaziti je bilo tudi večje štčvilo močno alkoholizi-ranih mladincev. ~ ' dovoljenja za točenje alkoholnih in drugih pijač prireditelj ni imel. Ker spada neposredno izvajanje predpisa, ki določa prekršek, v vašo pristojnost, vam zadevo odstopamo v nadaljnji postopek. . Hladno in na videz neprizadeto je izzvenel dopis, ki sem ga prebral M pisarni tržnega inšpektorja Ivana Upeja v Kranju. In kako drugače n.aj bi tudi zvenel? Bile so to ugoto-^tve, ki so v nasprotju s predpisom, fredpis namreč določa, da mora lrneti prireditelj v takšnih primerih vidnem mestu objavljen cenik. °rostor za prodajo (recimo pijač) •flora biti primerno urejen in oprem-Uen. Skratka potrebno je dovoljenje prodajo alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Kakšen naj bi bil red in Počutje na mladinskem plesu, pa Najbrž tudi ni treba posebej razlagati. . Minulo nedeljo popoldne sva z ♦nšpektorjem Ivanom Čipejem sedla v avto in se zapeljala po kranjski občini. Nameravala sva obiskati mladinske plese. Zakaj? Skušala sva Ugotoviti, kaj je to zabava, kako se danes mladina zabava oziroma kako se lahko zabava. ZALOG V Cerkljah sva izvedela, da se ples začne šele ob 19. uri in da doslej ne prireditelj ne nihče drug ni imel težav glede reda. V Zalogu pa sva že od daleč videla, da- sva prišla prav. Kakšnih sto avtomobilov različnih znamk in registracij je bilo parkiranih pred dvorano. Bil je ravno odmor in čez cesto so se mladi odhajali hladit v gostilno. »Kam pa naj bi šel ob nedeljah? Že štiri leta hodim na plese in najraje tja, kjer igrajo Trgovci. Bil sem že v Šmarci, vendar tam se radi tepejo. Ne maram izgredov. Tukaj ne točijo pijače in tudi razgrajači, takšni kot so prihajali v Šenčur, sem ne pridejo. Če kaj popijem? Seveda, nasproti je gostilna in tam popijem oranžado ali pivo. Všeč mi je v Zalogu, le dvorana je premajhna,« pravi Franc Beguš iz Lahovč. Malce temno in zakajeno je bilo v dvorani. Res premajhna dvorana. Vendar, da le je, sem menil, ko sem se sprehodil med plesalci. Vodja ansambla Trgovci mi je« pokimal in me spomnil, da imajo drugo nedeljo v maju jubilejni koncert ob 10-let-nici obstoja. »Mislim, da bi nas mlade za veliko prikrajšali, če bi prepovedali plese. Najbrž bi bilo potem v gostilnah še več gneče. Pri nas je vedno red. Pijače ne prodajamo. Saj se mladi lahko tudi brez pijače zabavamo,« meni Peter Jenko iz Potoka pri Komendi. Jožica iz Voklega pa je povedala, da • gre vsako nedeljo na ples, ker se ji zdi »fletno« in zato ker igra ta ansambel. »Če imamo kaj dosti prometa zaradi plesa. Saj vidite, kako je živo. Sama mladina. Ni nam dolgčas. Velikih dobičkov pa ni. Največ pijejo oranžado, sok in pivo, pa malo vina in kakšen vinjak,« nama je zaupala Nada Bolka. STRAŽIŠČE Odpeljala sva se proti Srednji vasi pri Šenčurju. Pri Jančetu, sem se spomnil, so mladi včasih tudi radi zaplesali. »O plesov pa nimamo več. Že včasih nismo bili nič kaj zanje. Bilo je veliko vpitja in drugih težav. Saj so, ga še v Šenčurju zaradi neredov prepovedali; Veste, imamo brez plesov dovolj dela,« je povedala prijazna gospodinja. Dvorana v Šenčurju je samevala. Kaj pa Kokrica? Bilo je prazno. Je bil morda v soboto, ali pa sva bila sploh prepozna. Nekdo v Zalogu je rekel, ^a so ga tudi na Kokrici morali zapreti. Tako kot v Naklem, kjer so menda najprej nehali prodajati alkoholne pijače, potem, pa so ga morali sploh ukiniti. - Tudi v disco klubu v Stražišču ni bilo nič. Da je najbrž odprt ob sobotah, sva zvedela v bifeju Pri Matotu. »Če bi tisti posamezniki, ki delajo nered, vedeli, da s tem ne škodijo le organizatorju plesa ali prireditve, marveč predvsem sebi, tega prav gotovo ne bi počeli. Jaz sem prvi za to, da se pri- ankova žpna, učiteljica n^ žirovski k j s*?er Pa njegova desna roka, ki, adar je le doma, beleži vse pozive in ko se mož vrne s terena, sporoča Jemu. Odpeljala sva se torej proti povodnju. Petnajst kilometrov je ,uo pred nama! Več kot dovolj časa za kratek portienek. Janko je doma iz Dražgoš. »Prav i* ^ajdjučju sem si izbral ta poklic,« 1 '%al. »Dolgo sem se odločal, no, jotem pa šel in se vpisali Takrat Ljubljani še ni bilo fakultete, zato študiral v Zagrebu. Po konča-v ^ šolanju sem bil nekaj mesecev Rogatcu, zdaj pa že dvanajst let am v Zireh. Uradno moj teren 0Lv?ga področje nekdanje žirovske ^ često pa se moram ,stegniti' je .te meje. Kadar sem dežuren ni,.njoja. vsa Poljanska dolina. Ne, Kakor mi ni žal, da sem se odločil p0^a Poklic! Pa tudi v kraj sem se že ra? ° ma vrasel! Z vsemi se dobro «zumemo, kako tudi ne, saj so tod jpa dobri ljudje.« Prih° pra^n* makadamski cesti sva do u Povodnja! Kako naprej §al metije na Mrzlem vrhu? Vpraša a s^a in skrivnost je bila kmalu Že 0z'jana- čez nekaj minut sva se postavila ob pravi domačiji. Struja o mrzel veter naju je pozdravil 8]^ VzPetini, toda kmalu smo se y ^Pno z gospodarjem umaknili k0narn° zavetje hleva. Povsem na dva°U v ograjenem delu sta ležala pfjL Prašiča. Prvi' se je ob našem fieirik dvignil, drugi je še vedno b0« ■ 0 le.žal ob ogradi. »Aha, tale *aČeiJe vedel Janko in že ri(je jneriti temperaturo. »Enainšti-to,,*'« Je nekaj kasneje odčital na Več i?eru' >>0- tudi kako desetinko Priti-En nameri1' Ce bi še tiščal,« je ko mu je gospodar omenil, Vef pjtttraj nameril dve desetinki Začg^pečica bo! Pravzaprav je šele »Dob <( se Je gasila diagnoza. kliCap°> da ste me pravočasno po-Pripr l'<( je. dejal Janko in že začel sevef4 Jati injekcije. Vmes smo njet^a Ugotavljali, da so tako zgod-v8eiJi !zbruhu bolezni kriva predla Ve'uka nihanja v temperaturi. e boste pritekli za menoj, če bo prašič čez dve uri bruhal,« - je še opozoril Janko lastnika. »Za to bo kriv domač penicilin! Imel sem že take primere!« Malo smo se še* pomenkovali v hiši, gospodar je plačal račun in že sva se zapodila v sosednji hrib proti Lanišam. Gospodinjo bosta našla doma, nama je dejal gospodar, ki sva ga malo prej srečala v Sovodnju. Toda gospodinje ni bilo. Le stari oče in mati sta bila pri hiši. Kljub temu smo se pri priči domenili. »Prinesite malo tople vode,« je Janko dejal mami, »in vse bo v redu!« V nekaj minutah je pripravil vse potrebno za majhno operacijo bule, ki je eni izmed krav zrasla na vratu. Žival je trdno privezal za nosnici in ji za-' 'rezal z nožem v vzboklino. »Nič gnojno še ni,« je ugotovil, ko se je iz bule pocedila kri. Po kratkem postopku je bila rdeča tekočina zaustavljena in že sva se prek Sovod-nja odpeljala proti Zirem. »Osemdeset do sto obiskov mesečno opravim,« je dejal Janko ob povratku, »poleg tega pa pride še kakih šestdeset krav za osemenitev! Mesečno prevozim blizu 2000 kilometrov. Ce veste, da se vozim po asfaltu zelo malo, je to lepa štćvilka. Moram tudi pripomniti, da se je število obiskov v zadnjem času izredno povečalo! Živina je vse več vredna in tudi ljudje vedno bolj cenijo naše delo! Videli ste danes, da ljudje vedno kličejo zdravnika pravočasno. Mnogo več berejo, več vedo sami, kaj je v primeru bolezni treba ukreniti. Veliko se je spremenilo v teh dvanajstih letih!« S potjo na Razpotje in Gornji Vrsnik, v vasi visoko nad Žirmi, kjer je bilo potrebno osemeniti še dve telici, se je moje dežuranje sredi popoldneva končalo. Le še zanimivost letošnje novoletne noči mi je zaupal Janko. »Dežuren sem bil. Ponoči ob pol treh na prvi dan letošnjega' leta so me klicali iz Farjega potoka v Selški dolini! Kaj sem hotel. Sedel sem v avto in se odpravil na pot 62 kilometrov daleč. Teliček je bil žal že mrtev, krava pa je ostala živa!« Tako je delo veterinarja. Na voljo mora biti noč in dan! J. Govekar reditve, kjer je nered, prepovejo. Škoda je le, da zaradi redkih posameznikov potem ostane brez razvedrila večina. Nič nimam proti alkoholu, čeprav jaz ne pijem žganih in drugih alkoholnih pijač. Kdor pa včasih popije in do mere, pa tudi ne more biti narobe.« Tako mi je zaupal Urh Davorin iz Stražišča, ki gre ob petkih in sobotah rad na ples, to nedeljo pa je bil s skupino fantov in deklet v bifeju. Lastnik lokala Mato pa pravi, da tudi tisti, ki alkohol prodaja, lahko greši. »Res je, da vsak. sam odloča, kaj in koliko bo popil in zapravil, toda pri meni je določena meja. Včasih se kdo razjezi, ker mu nočem več postreči z alkoholom. Pa naj nikar več ne pride, če bo naslednji dan, ko bo lahko zdravo premislil, še vedno enakega mnenja.« MAVČIČE Tudi v Bitnjah je bil včasih ples. Pa je menda doživel enak konec kot v Šenčurju in v Naklem. V disco klubu v Creini nisva imela sreče. Popoldanska predstava, kot so nama povedali, se je ravno končala, večerna Se pa začne šele ob devetih. Novinar in občinski tržni inšpektor, sva se predstavila v Mavčičah. Ansambel Turisti je skrbel za veselo razpoloženje. Tudi pri zasilnem bifeju je bilo živo. Vse vrste pijač in kava — sodeč po ceniku — po normalnih cenah. »Tretjič sem na tem plesu. Všeč mi je glasba, ne počutim pa se najbolje, ker je tako zakajeno. To, da točijo alkohol, me pa ne moti. Jaz ga ne pijem. Neredov pa doslej še ni bilo.« Tako Dani s Kokrice, France, ki dela v Ibiju, pa pravi, da pride rad v Mavčiče, ker je bolj domače kot v Kranju ali kje drugje. »Danes je četrtič ples, odkar ga prireja gasilsko društvo. Prej so ga prirejali mladinci. Alkohol? Imamo dovoljenje. Prodajamo pa ga zaradi dobička. Drugače se ne bi splačalo. Sto starih tisočakov nam ostane od vsake prireditve. Tako bomo nekaj zbrali za iiovo motorno brizgal-no, sedanja je namreč od 1934. leta. Vsi delamo prostovoljno in tudi red, če bi bilo treba. Vendar doslej še ni bilo nič. Če pa bi prišlo do težav, bi ples takoj ukinili.« Tako sta govorila Jože Stenovec in Milan Jeras, oba od prostovoljnega gasilskega društva Mavčiče, ki sta naju že nekaj minut po prihodu našla. In še skok do gostilne na Bregu. Same starejše, zaključene družbe. Stregla je 21-letna Vera sicer doma iz Murske Sobote. »Če bi bila danes prosta, kaj bi delala? Ne •vem. Najbrž bi se učila. Izredno sem vpisana na administrativni šoli. Sicer pa ob sobotah in nedeljah rada delam. Dan med ljudmi hitro mine. Ob četrtkih, ko sem prosta, pa se dobim s pri- jateljicami, kramljamo lokalu.« Takrat rade r kakšnem po-mirnem Strinjam se, da je takšen bežen nedeljski popoldanski prelet po plesih in lokalih preskromen za kakšne poglobljene ocene. Vseeno pa daje neko sliko, sestavljeno Iz pestrega mozaika. Veselje in zabava ni le poosebljena lastnost mladih. Zabava tudi ni zgolj ples, čeprav je pri mladih nedvomno med priljubljenejšinti oblikami. Pa vendar sta bila to popoldne v občini le dva mladinska plesa, na obeh pa je bilo okrog 450 mladincev. In kje so bili ostali? Težko vprašanje. Nedvomno bi še marsikdo zaplesal, če bi imel kje in kulturno. Tako pa se je po eni strani plesna sezona že končala, po drugi strani pa je kar lepo število^ plesov propadlo. Če odštejem vse vtis: veliko se gradi, toda vse lg.manjših dimenzij in nizko. Atene I pravzaprav v nekakšni nizki, poviti kotlini, iz katere se strmo l 'Kata Akropola in za njo visok hr'K Z *menom Lyka.vitos. Na vrh iba pelje žičnica. Cim prej se ^.'vzpeti tjale gor k tistile pravoslav-. cerkvici, si mislim, pa se bo v nt£nah lahko znajti. hot f h°tel JAS0N J"e moderen e' B kategorije v središču Aten, ok < u trga 0monia, ki je bil tam in novembra zatrpan s tanki Kp.Jfojsko. No, prav so imeli pri nriu ASU- V Atenah je ob našem dn k vla(Jal red in mir 0 hudih asf i S°' le sledi gosenic na praa'tu, na novo postavljena in -vh' iar 1 m>nijem prebarvana vrtna tete £ 'Vrata P°litehnične fakul-v tank se je enostavno zaletel ^jal Zn° °8rajo, j° predrl in zapeka V '^udente, ki so demonstrirali in .°^rajo. Streljanje je bilo strašno AteTP-ek- To s0 d°g°dki' ki se Jih dentj k1- 1 ?rozo spominjajo. Štu-Po t i' SO veliko ranjenih, so naj .. ef°nu prosili vse ambasade, koleJ-m Pridejo na pomoč. Njihovi" r°čjih1 S° v krv* urrnrali v na- ' Tod a vojska je postavila le2ri| vseh fakultet na Iosista že-priŠ zid tankov in mož. Nihče ni v stavbo, nihče iz nje. Ko je neki študent videl prihajati vojsko na tankih, jim je šel naproti s coca-colo v eni in kruhom v drugi roki. »Fantje, saj vsi enako mislimo! Saj smo vsi sinovi...« Eden izmed tankov se je usmeril direktno nanj. Fant je obstal kot ohromel, saj ni mogel verjeti, da bi res šli nad človeka takole. Tank ga je pregazil. Potem so študentje videli, da gre zares. V splošnem streljanju je bilo tudi veliko drugih žrtev. Ubita je bila egiptovska študentka, ki je šla mimp, petletni fantek, ki je prišel na-•balkon njihovega stanovanja v drugem nadstropju v hiši nasproti politehnike itd. Edino orožje študentov je bila njihova enotnost in radiooddajna postaja. Po dolgih letih so Atenci spet slišali javno igrati Teodoraki-sovo glasbo: glasba iz filma Grk Zorba je postala nekakšen simbol n jihovega upora. Atenski študentje so bili v svojih stavkah in demonstracijah sicer številni, toda zelo osamljeni. Po radiu so pozivali vse Atence? da se jim pridružijo s stavko. Prvi so začeli stavkati gradbinci, ki veljajo v Atenah za najbolj napredne. Toda pomagati jim niso mogli. Tako kot tudi nobena ambasada ne. Le Življenjska pota so raznolika. Mnogi si preje ali kasneje zagotovijo svojo jesen življenja v brezskrbnosti, drugi pa so ostareli in uživajo dobroto tistih, za katere so včasih skrtjeli. Oni dan sem obiskal 85-letnega Jožeta Vebra iz Spodnjih Gorij. Cvernov ata, kot mu pravijo, se je rodil 1. 1889 V Spodnjih Gorjah. Mla- dostna leta je preživljal tako kot številni njegovi vrstniki tistega časa. Ko pa je leta 1906 stekla železnica Jesenice—Gorica—Trst, se je kmalu pridružil delavcem na železnici in ostal pri njej do leta 1922. Potem je bil zaradi bolezni invalidsko upokojen. 1916. leta se je poročil in v zakonu se mu je rodilo osem otrok. Vzorno je skrbel za družino in vse otroke spravil h kruhu. SCHIEDEL-YU-Kamin dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC Petdeset let sta že v pokoju POMENKI O ŠENČURJU IN SOSEDNJIH VASEH (Hotemaže-, Hrastje, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas, Visoko, Voglje in Voklo) Drugi obisk je veljal Antonu Zalo-karju — Zimovčevemu očetu iz Podhoma. Anton se je rodil leta 1888 v Podhomu, kjer še danes živi. Bil je sin kajžarja in je nekaj let pred prvo vojno delel v električni centrali v Vintgarju, ki je bila takrat last jeseniške železarne. Med prvo vojno se je štiri leta tolkel po Galiciji. Ko pa se je po vojni vrnil v Podhom, se je poročil in zaposlil pri železnici. Štirje otroci so se rodili v družini in poleg svojih je spravil do kruha še dva od sorodnikov. Zaradi bolezni pa je bil 1924. leta invalidsko upokojen. Značilno za oba »mlada« upokojenca je, da sta zaradi skromne pokojnine morala pretočiti še precej znoja na zemlji. Vsakdo je "redil par repov v hlevu in oba sta se včasih precej namučila s trdovratno volov-sko vprego. In še nekaj združuje ta dva.moža: oba imata priznano dobo kot aktivista NOV od leta 1941. Ko pa so se ustanavljali spomladi 1943 odbori Osvobodilne fronte, sta bila olja soustanovitelja le-teh in odbornika. Jože Veber je delal na območju Gorij, kjer je bil sekretar, Anton Zalokar pa je bil član odbora v Pod- ~ homu. Ko sem se pogovarjal z njima, sta mi zaupala, da sta z jesenjo življenja lepo zadovoljna. J. Ambrožič (1. zapis) Lotevam se pripovedi o največjem kraju — razen Kranja — v občini. Saj ta stara ravninska vas sredi gozdov in polj, šteje .kar 1630 prebi-4 valcev (za primerjavo: Cerklje imajo le 799 prebivalcev). RAVNINSKA VAS Šenčur, gručasti tip ravninske vasi, je dobil svoje ime po svetem Juriju, ki so mu- cerkev ali vsaj kapelo tu postavili že v prejšnjem tisočletju. Menda še v času oglejskega patriarha Pavlina (776—802). Po imenu sodeč, bi moral biti kraj res star, saj so sv. Juriju v glavnem posvečene le najstarejše župnije. Kakih zanesljivih listin o starosti kraja seveda ni. Le to se ve'/.a trdno, da je kraj obstajal že 1. 1238. Tega leta je oglejski patriarh Bertold daroval šenčursko duhovnijo velesov-skemu samostanu. Poslej so smele dominikanke imenovati župnike v farno cerkev sv. Jurija. Ker pa je kraj ležal kar samoten v obširni ravnini, sredi velikih polj, se je sprva imenoval »Šentjurij na polju« (ad s. Georgium in campis — ali: in campestribus). Sčasoma pa se je osrednjemu farnemu sv. Juriju pridružilo še deset majhnih svetišč. Tako ima danes Šenčur svoje ceskvene podružnice v Hotemažah, Hrastju* Lužah, Preba-čevem, dve v Srednji vasi, na Visokem, Viševku, v Vogljah in Voklem. Vsaka od teh večjih ali manjših cerkva ima svojo zgodovino. Ni pa nobenega gradu na obsežnem šenčur-skem področju, kajti v teh krajih so gospodarili (v imenu svojih fevdalnih gospodov) le ministeriali ali mali plemiči, če so to sploh bili. VITEZI IN KOSEZI Posebno v 11., 12. in 13. stoletju je v vaseh Kranjske ravnine živelo mnogo teh ministeria-lov; nekateri so jih imeli kar za viteze. Veliki zemljiški gospodje so te svoje ljudi potrebovali za vojaško, gospodarsko-upravno, s'odno in še kako podobno službo. Dvori v vaseh so bili večkrat le malo večje kmetije. Na šenčurskem področju je ostalo nekaj imen pa tudi še kako znamenje na čase vaških dvorov. V mislih imam Hudobivnikovo hišo v Hotemažah. To je ona obcestna hiša, ki ima na vogalu vzidanega kamnitega Turka ali kar že pomenja. V hiši še živi tradicija, da je bila'njihova hiša nekdaj »grad«! \ Manj pa je za šenčursko področje izpričanih kosezov. To so bili pripadniki staroslovenskega priviligira-nega stanu. Le pri Olševku se 1. 1248 omenja »libertin« t (svobodnjak) Martin, leta 1306 se imenujeta spet dva olševska koseza in 1. 1458 najdemo v listini priimek kmeta, ki kaže na plemenitega moža — Jurija Adel-mana. Utegnil pa bi Šenčur — seveda pod drugim imenpm — biti naseljen že v rimskih časih, torej v pozni antiki. Za to govori naključna najdba (1967) sarkofaga iz peščenjaka, izkopanega na ledini Kamnici pri Šenčurju. Sarkofag je ležal kakih 30 cm pod njivsko površino. V njem sta vznak ležala dva pokojnika. Eden od njiju je imel pod roko bronast novec cesarja Konstantina Velikega, ki je vladal- rimskemu imperiju v prvi polovici 4. stoletja. Vklesanega napisa na vnanji steni sarkofaga arheologi še niso razrešili, ker je močno poškodovan od vremenskih neprilik. PRVAK KONJENIKOV Svetišče stare, prvotne cerkve je bilo po šegi nekdanjih časov obrnjeno proti vzhodu, češ, od vzhoda prihaja sončna luč pa tudi juč resnice, odrešenja in dobrote. Cerkev, kakršna je danes, pa je bila dozidana 1. 1747. O tem priča nenavaden kronogram nad glavnim vhodom. (Kronogram je napis, v katerem seštete krepko poudarjene latinske črke, ki hkrati pomenijo tudi rimska števila, odkrijejo skrito letnico.) Poslovenjen latinski napis pove, da je župnija cerkev postavila »blaženemu prvaku konjnikov«. Seveda pa latinska beseda (equi-tum) lahko pomeni ne le "konjenika, pač pa tudi viteza ali junaka. To pa je sv. Jurij tudi bil. Ker je tako velik slovenski kraj, kot je Šenčur, poimenovan po tem krščanskem svetniku, velja zapisati o njem kratko zgodovinsko sporočilo, hkrati pa tudi legendo. Pri mnogih svetnikih je tako: resnica se prepleta s pobožno pravljico. Ce je kajidobro izmišljeno, je tudi lepo ... »ZELENI JURIJ« Svetnikov god, 24. aprila, imamo na Slovenskem za pravi začetek pomladi. Posebno v Belj krajini še živi lepo obredje, združeno s prihodom »zelenega Jurija« v deželo. Šenčurski cerkveni zavetnik je bil rojen v Lidi, mestecu med Jaffo in Jeruzalemom. Ker je bil hraber mo-, žak in se izkazal tudi kot rimski voj-ščak-konjenik, se je v službi visoko povzpel. A prav tedaj je bilo krščanstvo na pohodu in Jurij je sprejel novo vero. To pa ""seveda rimskemu " vojščaku ni bilo dovoljeno in za kazen je bil obglavljen. To je zgodovinska pripoved. Legenda, ki stvari olepša in vse zavije v skrivnostne tančice, pa pravi, da je Jurij rešil kraljevo hčer Aleksandro, ki je bila že določena zmaju za hrano. Le z vsakodnevno žrtvijo, ki je morala biti deviška mladenka, se je zmaj potolažil, da ni z repom » mahnil in uničil vsega kraljestva. No, hrabri vojščak se je s svojim konjem spustil boj s strašnim zma- -jem. S sulico ga je brž prebodel in tako rešil nedolžno deklico. Seveda pa po učenju katoliške vere pomeni Jurijev boj z zmajem le boj Svetlobe s temo, zmago dobrega nad zlim. £ jr Na Cesti bratov Stražišar na Jesenicah živi upokojenec Ivan Špec. tO- aprila je praznoval 95. rojstni dan in je tako med najstarejšimi Prebivalci jeseniške občine. Čeprav ga je zadnje čase gnjavila bolezen, je dobre volje in še kar pri močeh. . Slavljenec se je rodil na Dvoru pri ^užemberku. Doma se je izučil za ključavničarja in nato nekaj let kot Pomočnik delal v Toplicah in v Kočevju. Dvakrat je bil v Ameriki. Po Radnji vrnitvi je dobil kruh v jeseniški železarni, ki ji je bil zvest 41 let. Sodelavci so ga cenili predvsem kot dobrega strokovnjaka za ključe. Tudi posebnega priznanja Železarne za dolgoletno službovanje je bil deležen. Za "Ivana Špeca so značilne izredna vztrajnost trdnost in volja do dela. 78-letna žena Angela in hčerka pripovedujeta, da je sedaj, ko mora mirovati, »sam nase jezen«. Z lenuhom se zmerja. Pred tremi leti je še vse češnje in druga sadna drevesa obral! Pil in kadil ni nikoli preveč. Ljubil je in ljubi preproste jedi. Za zajtrk ima še vedno najraje belo kavo in kruh, pa tudi čašico piva od časa do časa rad popije. < B. B. Jubilej Ivana Speča z Jesenic Pri Picassojih jutrišnjega dne Sliki Andreja Pibernika in Alenke Vidic, učencev razstavi otroških likovnih del v New Delhiju V Sesti razred hodita in oba sta odličnjaka. Andrej je svetlolas pobič živahnih kretenj in bistrega pogleda, Alenka pa že napol gospodična, primerno resna in malce višja od svojega vrstnika. (Pravijo, da tam okrog dvanajstih let starosti dekleta po rasti začasno prehitijo fante. Bo kar držalo.). Obiskal sem ju sončnega aprilskega popoldneva. Meni nič, tebi nič sem vdrl v kabinet in zmotil pouk, kajti »potuho« mi je dajala Jolanda Pibernikova, učiteljica likovne vzgoje na osemletki Simona Jenka Kranj in Andrejeva mati. Potlej smo vsi skupaj sedli k mizi v prazni zbornici in jeli kramljati. Kramljali o resnih zadevah, jasno, saj si tudi novinar ne more privoščiti, da bi brez tehtnega razloga oblegal hiše učenosti ter vznemirjal pionirje pri nabiranju modrosti. In kaj sem pravzaprav želel od Alenke Vidic in Andreja Pibernika? Hotel sem se pogovoriti z dvema nadebudnima slikarjema, ki so jima iz daljnega Nevv Delhija, glavnega mesta Indije, pred kratkim poslali nagradi za osvojeno četrto oziroma tretje mesto na tradicionalni vse':r letni svetovni razstavi otroških del, katere pobudnik in mecen je bil pokojni indijski predsednik Džavahar-lal Nehru, velik prijatelj maršala Tita. Res' so podobna odličja dobili tudi mnogi zastopniki drugih dežel, toda če vemo, da mora posebna vladna strokovna komisija pregledati in oceniti izdelke nekaj sto tisoč sodelujočih, je uspeh naših intervju-jancev zares zavidanja vreden. Od jugoslovanskih udeležencev, denimo, si ni v zadnjem obdobju nihče pridobil niti približno enakovrednega potrdila likovnih kValitet. »S šole Simona Jenka smo v Indijo poslali le 8 slik,« pripoveduje Jolanda Pibernik. »Malone na slepo sem jih odbrala, kajti zelo se je mudilo. Ševeda nismo pričakovali takšnega razpleta dogodkov. Celo zdaj komaj verjamem, da je res.« Ampak res je. In Pibernikovo sta nagradi očitno popolnoma presenetili. Pomenita ji potrditev pravilnosti njenih pedagoških metod, njenega koncepta negovanja in razvijanja likovnih sposobnosti otrok, ki ga lahko v praksi najbolje preizkuša pri svojih hčerkicah in sinu. »Veste, če malčku ponudite papir jn svinčnik, bo začel risati že z 18 meseci. Dokler namreč ne zna govoriti in pisati, so zanj risbe edini način izražanja vtisov in čustev. Gornja ugotovitev kajpak ni nova; znan japonski inštitut na podlagi črt in izbora uporabljenih barv ugotavlja psi-' ho in inteligenčno stopnjo mladine. Moje izkušnje pa kažejo, da nadpovprečne intelektualne osnovne šole Simona Jenka Kranj, sta na svetovni avtorjema prinesli tretjo in četrto nagrado V BURJI — Alenka Vidic, 6. a razred osnovne šole Simona Jenka Kranj MLATEV (linorez) Jenka Kranj Andrej Pibernik, 6. c razred osnovne šole Simona lastnosti človeka praviloma spremlja tudi najmanj precejšnji slikarski talent.« In kaj sta o sebi dejala Alenka in Andrej? Alenka je presrečna, saj doslej ni še nikjer dosegla kakega papir in barvice, najprej steče vprašat za mnenje mamo, ki ponavadi ne pozna usmiljenja in sleherno stvar hudo skritizira. V Indijo sta romali dve Piber-nikovi sliki: ena prikazuje kraško pokrajino pod udarci burje, medtem ko so na drugi upodobljeni v kolono razpotegnjeni partizani. Dokler ne prispe katalog, v katerem komisija običajno predstavi nagrajena dela in objavi fotografije avtorjev, bo vprašanje, ali si je čudovito oblikovano kovinsko vazo nadarjeni fant prislužil z »burjo« omembe vrednega priznanja. Poleg čopiča, ki mu od osmega leta naprej posveča večino razpoložljivih prostih uric, jo najbolj privlači šport. A slikanju vendarle daje prednost. Kakor smo slišali, je v šoli izredno marljiva, pridna in natančna. Lepa srebrna medalja v oblazinjeni škatlici bi ne mogla priti v bolj prave roke, poudarja pedagoginja Jolanda Pibernik. Andrejev izbor motivov ni omejen. Papirju zaupa natanko tisto, kar ga v danem trenutku zanima, privlači in sili k razmišljanju. No, če hočemo biti čisto nepristranski, velja povedati, da zlasti občuduje zelenje, naravo. Ko odloži svinčnike, ali s »partizani«, ostalo nepojasnjeno. Mi pa namesto zaključka raje dobro poglejmo pričujoči reprodukciji del Alenke in s Andrej a, del, ki zagotovo nista dosti slabši od onih v New Delhiju. Besedilo: I. Guzelj Foto: F. Perdan Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da je nagrado v Indiji dobila tudi 12-letna učenka iz Tržiča Ada Tišler, ki jo bomo predstavili posebej, v eni izmed prihodnjih številk Glasa. Poleg tega so nam sporočili, da je strokovna komisija vlade v New Delhiju dobila prek 150.000 likovnih del mladih talentov iz okrog 100 držav in da so vzporedno z risbami ocenjevali še literarna dela ter spise, ki se vrednotijo po enakih kriterijih kot slike. S šolskih klopi JEŽEK IZ JUGOBANKE V nedeljo, 5. maja, ob 14. uri bo na sejmišču v Celovcu Velika avto tombola Nagrade: 10 avtomobilov toyota 1000 10 barvnih televizorjev blaupunkt in še 600 dobitkov v skupni vrednosti 733.000 AS Kmetijska zadruga Naklo prodaja 6 tednov stare petelinčke po 5 din v torek, 30. aprila, od 9. do 12. ure v valilnici Podbrezje KZ Naklo OFENZIVA NA BLEGOŠ NAPISAL: PETERNEL ANTON - IGOR, NARISAL: PETERNELJ JELKO Rečeno je bilo, da je samo sedem kamionov Svabov in mislili smo, da bo le manjši napad, zato smo zavzeli položaj nekoliko višje nad taboriščem. Če bo potrebno, bomo šli čez bivšo jugoslovansko-italijansko mejo, ki so jo takrat še stražili Nemci in -Italijani. Patrulje, ki smo jih razposlali, so povedale, da Nemcev kar mrgoli in da vlečejo s seboj male topove. Sedaj smo uvideli, da ne gre za navadno hajko, marveč za veliko ofenzivo. Nemci so prodirali iz treh smeri, od Žetine, iz Hotavelj in Malenskega vrha. Sklenili smo, da gremo čez mejo. Takrat je bil pri štabu Gorenjskega odreda za kurirja stfl bivšega jugoslovanskega žandarja Krenerja, ki ga je v partizO' tne poslal Gestapo. Sumili smo, da nekaj ni v redu z njim. Po kurirskih poteh je vedno hodil podnevi in nič se mu ni zgodil0-. Ta izdajalec je imel nalogo spraviti nas vse v neki koti kjer bi nas Nemci »zmleli«. sqp gradiieii Komunalni servis Jesenice s svojimi zbiralnicami oblek za kemično čiščenje in perila za pranje v Kranju, Radovljici, Tržiču, Bohinjski Bistrici, Mostah, Kranjski gori in na Jesenicah ter frizerskimi poslovalnicami na Jesenicah in v Kranjski gori čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela in se.priporoča Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delovnim ljudem za praz nik dela in jim želijo še nadaljnjih uspe hov pri izgradnji socializma Živilski kombinat ^ ŽITO Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka- tovarna čokolade Lesce TOZD Pekarna Kranj Kamnik Delovni kolektiv čestita vsem svojim po slovnim prijateljem in občanom za praz nik dela — 1. maj Vsem svojim potrošnikom čestita za praznik dela ter priporoča svoje izdelke kot: žitarice, mlevske izdelke, kruh, testenine, pekatete, Triglav pecivo, kolače, čokolado Go-renjka in izdelke obrata Sumi ■Bili 20 let jeseniške Zarje „T"*" Vse skupaj se je pričelo leta 1954 z združitvijo štirih majhnih trgovin na Jesenicah: Konfekcije« Parfumerije, Tekstila in Galanterije. Kakor so. rasle in se šl/*e Jesenice, tako je raslo in se ?druževalo novo trgovsko podjetje ZARJA. Leta 1971 je štela poslovalnic, že leto kasneje Pa je imela kar 33 delovnih enot; v svoj delokrog je sprejela tudi obrat plastike, izdelavo zaščitah sredstev, radio servis in podganje plastičnih podov in oblog ter tapetništvo. Zadnja se si. 1. 1973 združila z ZARJO "elikatesa. Ob tej združitvi so v Podjetju ustanovili tudi temeljne JJ^fanizacije združenega dela: l«ZD delikatesa, TOZD manufaktura, TOZD industrija — obrt J* delovno skupnost skupne Delikatesa združuje 20 poslovalnic in bifejev, manufaktura 13 prodajaln na^drobno in skladišče na veliko, pod industrijo — obrt pa spada Industrija plastičnih izdelkov IPI, kjer izdelujejo v glavnem alkatne cevi za vodo, plastificirano žico in pa še več drobnih industrijskih artiklov in artiklov široke potrošnje. V delovni enoti COKLA, ki prav tako posluje v okviru TOZD industrija — obrt, izdelujejo zaščitna sredstva, kot so rokavice, višinski in globinski pasovi za rudarje in električarje ter vse vrste zaščitne obutve. Poleg navedenih enot sta tu še'radio servis, ki se ukvarja s popravili radioaparatov, gramofonov, TV-aparatov itd, ter T A POP LASTI K A, kjer polagajo plastične pode, obloge, montirajo karnise, zavese in tapecirajo po naročilu. V okviru te TOZD ima podjetje organizirano tudi kooperacijo z zunanjimi izdelovalci plastike, kot na primer za plastično folijo, tržne vrečke, lestence, izdelovanje žičnega pletiva itd. Trenutno imajo prav v TOZD industrija — obrt nemajhne težave zaradi surovin, ki so vsak dan dražje, cena izdelka pa ostaja enaka in nemalokrat se zgodi, da cena izdelka ne pokrije niti stroškov surovin. Prav tako je v težavah vsa špecerijska trgovina. Tu so sedaj minimalni zaslužki. Marža je visoka, stroški pa nenehno naraščajo. Prav zaradi tega se boje, kako bodo zaključili leto. Hudo je tudi, ker nimajo pravih skladišč za živila. Obstoječa skladišča so za t^iko število prebivalcev kot jih ima Jesenice, že veliko premajhna. Sploh pa so skladišča za živila problem vse zgornje IPI —proizvodnja alkaten cevi za vodo savske doline. Ti prostori bi vsekakor morali biti rešeni ali posebej ali pa z novim trgovskim centrom, ki ga bodo letos pričeli graditi na Jesenicah, in kjer bo, vsaj tako upajo, vključena tudi ZARJA. Trgovsko in proizvodno podjetje ZARJA je danes z 268 zaposlenimi in s prek 50 vajenci nedvomno največje trgovsko podjetje na Jesenicah. In še se bo širilo. Še vedno kažejo zanimanje za združevanje. Tudi proizvodnjo plastike nameravajo razširiti in uvesti proizvodnjo novih artiklov. Trudijo se, da so njihove trgovine bogato in pestro založene. Skrbi jih le dohodek, ki ostaja na ravni leta 1971. Tako imajo težave tudi z obratnimi sredstvi. Trgovina dela z minimalno akumulacijo, cene hitro naraščajo, s tem zaloge in potreba po obratnih sredstvih. Podjetje že vseskozi dobro skrbi za družbeni standard zaposlenih. Stanovanjski problem imajo v glavnem rešen. Sodelovali so pri gradnji družbenih stanovanj in dajali kredite za individualno gradnjo. Delavci iz ZARJE letujejo v Umagu, kjer so postavili na občinskem svetu štiri avtoprikolice. Poceni letovanje je to in zadovoljni so. Lokale preufejujejo sproti, po potrebi. Toda potrebovali bi še novih. Njihova največja želja je seveda vključiti se v novi trgovski center na Jesenicah. Hudo bo zaradi sredstev, toda upajo, da se bo do tedaj le kaj spremenilo. -Os Ob prazniku dela čestitamo vsem delovnim ljudem ]PREMA je največja ZARJINA prodajalna, bogato založena s pohištvom in sploh vso opremo za stanovanje. Za energetiko so vprašanja prehrane človeštva prerasla v drugi najresnejši problem stare celine Čeprav v vrtincu najrazličnejših dogajanj doma in na tujem infoimaciji nismo utegnili posvetiti toliko pozornosti kot bi jo sicer zaslužila, je odločitev republiškega IS, da bodo v prihodnjem obdobju prizadevanja naše skupnosti usmerjena predvsem v pospeševanje energetike ter kmetijstva oziroma prehrambe-no-predelovalnih potencialov, pri pozornih opazovalcih vendarle zbudila veliko zanimanja in komentarjev. Res so gospodarstveniki in programerji omenjeni sklep sprejeli že lansko jesen, res mu je do neke mere botroval tudi noyembrski »kratek stik« v elektroenergetskem sistemu, a čevbi spričo relativne časovne odmaknjenosti pričujočemu zapisu oporekali aktualnost, bi storili hudo napako. Proklamirani načrti strokovnjakov namreč šele zdaj, v senci tekočih svetovnih procesov, dobivajo pričakovano težo in smisel. Šele zdaj postaja očitno, da so vlaganja v izpopolnjevanje starih in' projektiranje novih virov pogonskih moči ter v prehrano ne samo ena izmed možnih alternativ ekonomske narave, marveč neizprosna * življenjska nujnost, od katere je odvisen slovenski »jutri«. NEZAUPLJIVOST SE VČASIH IZPLAČA Odprimo komplete časopisov, natiskanih v zadnjih šestih mesecih, in preštejmo, nič drugega kot empirično preštejmo članke, ki bralce seznanjajo z zagatami posameznih dežel, z zadregami naftno-kmetij-^kega značaja, z inflacijskimi gibanji v Evropi in Ameriki ter s črnogledimi napovedmi znanstvenikov in humanistov. Nelagodnemu splošnemu vtisu dodajmo osebne, konkretne izkušnje iz bližnje minulosti, spomnimo se verige podražitev, občasno praznih polic v trgovinah in podobnih nerazveseljivih presenečenj, pa bomo dobili nič kaj svetlo vizijo prihajajočih dni. Ako bi potlej dobljene podatke strnili, jih ustrezno razporedili in statistično obdelali, bi slika še bolj potemnela. Medtem ko je petrolejska mrzlica krepko načela monetarne odnose in ogrozila blagostanje razvitega Zahoda, obeta kriza prehrane ovreči doslej zelo obetajoče teorije o mednarodni de^ litvi dela, ki kakopak spet temeljijo na dobičkarskih izračunih. Ampak zdaj, ko glad grozi prestopiti meje Afrike in Azije, ko v praksi pobija napovedi kapitalističnih futurolo-gov, da do česa podobnega ne bo nikoli prišlo,so te teori je v nevarnosti. V mislih imamo specializacijo znotraj zaključene skupine tesno povezanih držav, recimo članic EGS: ena naj bi, upoštevajoč tradicijo in objektivne (prirodne) pogoje, pospešeno investirala v črno metalurgijo, druga v elektroniko, tretja v poljedelstvo in živinorejo ... Blagovna menjava proizvodov bi potekala po vnaprej dogovorjenih pravilih. Idealni model je predvideval enotne cene potrošniških artiklov na vseH tržiščih. Zahodni Nemčiji potemtakem ne kaže voditi samostojne agrarne politike, saj so poljščine in meso nemških farmarjev zaradi razmeroma neugodnih klimatskih, geografskih in pedoloških razmer nekonkurenčne poljščinam in mesu Dancev, Nizozemcev in Francozov. Hkrati v naštetih treh območjih ni smotrno forsirati določenih ključnih vej težke industrije, ki je v ZDA in ZRN dosegla že občutno višji tehnološki nivo. Itd., itd. K sreči sta previdnost oblasti ter pritisk prizadetih slojev državljanov preprečila dosledno uresničitev gornjega programa. Bundestag, denimo, ni dovolil, da bi domači kmetovalci propadli. Raje je iz zvezne blagajne kril deficitarni odkup pridelkov. Francozi, zvesti De Gaullovi Viziji narodne suverenosti, so trmasto gradili .svojo industrijsko bazo, svojo oborožitev, obdržali gospodarsko uravnoteženost in se otresli odvisnosti od sosedov in od mogočnega čezmorskega zaveznika. Zakaj? MILIJONI MRTVIH V AFRIKI Dokler je masa uskladiščenega žita v Ameriki znašala milijardo mernikov in čez, ni bil nihče pripravljen verjeti, da zemljanom preti lakota. Drži, da sta dve tretjini človeštva trpeli pomanjkanje, a če bi Washington hotel, bi domala hipoma nasitil svetovni Jug. Zato so pro-ameriško usmerjeni režimi, računajoč z naklonjenostjo ZDA, brez oklevanja opuščali interne agrarne načrte, pozidavah rodovitne površine ter šli v širok, toda varljiv razvoj zgolj treh ali štirih sorodnih panog. Večina je neprizadeto spremljala napore FAO, mednarodne kmetijske organizacije, katere sodelavci so zaman opozarjali, da podhranjenost nepregledne armade Azijcev in Afričanov ne sme ostati ožja zadeva revnih, da bi veljalo strniti sile v boju zoper revščino in da naj civilizirane družbe izobilja končno spoznajo dvoreznost vzvišenega izolacionizma, ki ob preskromnih vsotah denarja, naloženega v razmah »zelene revolucije« in v poostreno kontrolo populacijskih gibanj, vodi naravnost v stisko kozmopolitskih razsežnosti; poziv ni ganil ješčnih »severnjakov«. Enostrđmski podatki so optimistično razpoloženi sferi bogatih namreč dajali prav — dokler ni nastopilo nesrečno leto 1972. Splet kopice nakljiičij (izjemno slaba letina v Sovjetski zvezi, ki so ji ZDA rade volje prodale znaten del nakopičenih kmetijskih presežkov, nizki pridelek v Kanadi ter seveda val strahotne suše, v srednji Afriki, v Gornji Volti, Maliji, Mavretaniji, Nigeriji, Čadu in Etiopiji, kjer je poginila polovica čred govedi in drobnice in kjer v 24 mesecih ni iz razpokane zemlje vzklila niti bilka) je mahoma do temeljev omajal obstoječe ekonomsko ravnotežje. V OZN so udarili plat zvona. Ob podatkih, da sta žeja in prazen želodec med puščavskimi narodi terjala doslej skoraj 4 milijone smrtnih žrtev, seje »napredni« Zahod le zganil. Vendar pomoč prek zračnega mostu dostikrat prispe na cilj prepozno: šibka mreža cest in železnic onemogoča naglo razvažanje živil, letala pa, razumljivo, ne morejo pristati v sleherni vasi. Vročina bo letos posredno pomorila nadaljnjih 10 milijonov prebivalcev (!)„ ugotavljajo opazovalci. Sahara napreduje proti vlažnim tropskim conam s hitrostjo 4 kilometre mesečno in nobeno sredstvo, nobena ovira, bodisi naravna bodisi umetna, ni sposobna zaustaviti peska. Premične bolnišnice, ki skušajo dati zavetje izmozganim materam in shiranim otrokom, so prepolne. Pogosto ne utegnejo storiti ničesar, kajti zdravil in koncentriranih proteinskih obrokov je zmanjkalo. občutno padla. V Sibiriji celih 80 let živo srebro ni zdrknilo tako nizko kot jeseni in pozimi 1972 in 1973. Tokovi vlažnega zraka spreminjajo smer in jo ubirajo nad staro celino namesto nad" črni kontinent, kar spet povzroča preglavice monokul-turnim nasadom v intenzivno ob-, delani priobalni in centralni Evropi. Kmetijski deficit naj bi rešili zvrhani silosi Amerike. Ampak ameriške rezerve naglo kopnijo in znašajo le še okoli 150 milijonov mernikov, se pravi desetino nekdanjih zalog. Čeprav Rela hiša obljublja skoraj-šen preobrat na bolje, čeprav je ukazala posejati ogromne površine doslej neizkoriščenih planjav, grabi številne vlade neprikrit strah. Cisto upravičeno so zaskrbljene, kaj bo: prvič po vojni ni mpč uvoziti neome- jenih količin pšenice, prvič ne odloča izključno politika, temveč omejenost, kvantitativna omejenost vsebini'kašč. Nastopilo je obdobje množičnega obračanja navznoter, k lastnim agrarnim potencialom.' Zal so slednji marsikje zreducirani na minimum, saj enostranskost nacionalnih ekonomij in urbanizacija prostora nista prizanašali njivam. Za nameček je posegla vmes tudi petrolejska kriza. Če ni zadosti naftnih derivatov, če ni plina, bo v kratkem začelo zmanjkovati umetnih gnojil, ki so pretežno produkt kemične presnove »črnega zlata«. In če ni ustreznih gnojil, je intenzifikacija kmetijstva nemogoča. Hektarski donosi polagamo padajo, prehod v ekstenzivni način obdelave pa, kakor smo že dejali, v večini primerov enostavno^ ni izvedljiv. Nesporno so perspektive dokaj mračne in edino razumno je, da Slovenci na vrh prioritetne lestvice financiranja postavljamo energetiko in prehrano. (Mimogrede rečeno: »zeleni plan« nas bo do leta 1980 veljal 5 milijard novih din). V isto smer so uperjeni napori Zahodne Evrope in Amerike, ki kot tretji najvažnejši cilj navajata varstvo okolja. Tu smo mi sicer v zaostanku, kajti konkretnih akcij se lotevamo samo v okviru občin. Toda najbrž ni daleč dan, ko bodo vanje z usklajevalnimi programi ter z investicijskimi sredstvi posegle republike in zveza. I. Guzelj Veletrgovina ŽIVILA Kranj — TOZD Maloprodaja Za prijetnejše praznovanje vam nudimo v naših prodajalnah po znižanih cenah mesni zajtrk 200 g jetrno pašteto 100 g vino Vipava 11 pelinkovec 11 5,40 din 2,60 din 10,50 din 29,60 din Priporočajo se za nakup in vam želimo prijetno praznovanje Vse poslovne prijatelje vabimo na XVIII. mednarodni sejem tehnike v Beogradu od 13. do 19. maja 1974 — hala št. 1, razstavni prostor 1101 PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 140 Bantam Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANTAM transformator: ker tehta le / 20 kg, je zelo primeren za delo v de- lavnici ali na potovanju, Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla ' in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 ali 380 V. Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se ookvari v gaj rancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Ce pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANfAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni. Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strO' jeva i uređaja — Pula Lakota ) trka na duri Evrope us jftk -Sifc Torek — 30. aprila 1974 PONORELO VREME Meteorologi so krivdo naprtili vremenu. V pičlih treh letih je poprečna temperatura atrm sfere P. P. ŠTEV. 208, TELEFON: CENTflALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES Meso Kamnik čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za 1. maj — praznik dela Nudimo vse vrste mesnih izdelkov in sveže meso po konku renčnih cenah ter se priporočamo Komunalno podjetje Vodovod Kranj Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela in želimo veselo praznovanje ij—M- JftLANIKA. Industrijski kombinat Krai Vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela in jim želi še naprej veliko delovnih uspehov UTOK Tovarna usnja Kamnik KAMNIK - JUCOSlA/U« proizvaja: — vse vrste svinjskega usnja za oblačilno in obutveno stroko in vam nudi: — usnjeno konfekcijo in — plastično obutev Priporočamo se! Delovni kolektiv čestita za 1 Senta Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Cenjene stranke obveščamo, da so informacije za načrte tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarski^ poslopij vsak ponedeljek od 8. do 12. ure in vsako sredo od 15. do 17. ure. Skladišče Kranj Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Skladišče odprto tudi vsako soboto od 6. do 12. ure čestitci vsem cenjenim odjemalcem, po slovnim prijateljem in občanom za praz Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE Kranj Delovni kolektiv čestita občanom za praznik dela 1. maj lelpIasT J KAMNA GORICA Kranjske opekarne Kranj z obrati Bobovek, Ceinjevek in Stražišče Nudimo vse vrste nosilnih, pregradnih, obložnih in , stropnih opečnih izdelkov. ^osebno priporočamo novost NORMA montažni strop, 8 katerim se hitro in poceni gradi - čestitajo vsem delovnim ljudem za 1. maj Vsem delovnim ljudem čestitamo za praz nik dela proizvaja kvalitetne jaquardske zavese v sodobnih vzorcih in v bogatem asortimentu, dekorativne tkanine in gradle po konkurenčnih cenah. Cenjenim odjemalcem se priporočamo. ( tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik prbizvaja fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorpe mesoreznice in drobilke za orehe, ulitke iz tempirane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše izdelke in jim čestitamo za 1. maj — praznik dela Delovni kolektiv čestita za 1. maj praznik dela wmummM/mm/m^m/mmmmmmmmamm Občinski sindikalni svet Škofja Loka Skupščina občine Škofja Loka Občinska konferenca ZKS Škofja Loka Občinska konferenca SZDL Škofja Loka Zveza združenj borcev NOV Škofja Loka Za delavski praznik 1. maj Čestitamo Občinska konferenca ZMS Škofja Loka 11 • 7 • , IV- VSf £• T i Združenje vojaških vojnih starešin vsem delovnim ljudem občine Skofja Loka škofja Loka Ko se dan prebuja, petelin zapoje Smukanje lipana »Jutro velikega tedna. Ob dveh čez polnoč. Krog ledij sem imel tesno stisnjen pas z naboji, na rami dvocevko. Tak sem tiho šel iz hiše. Po prstih,. kakor tipajoč v skrivnost...« (Franc Šaleški Finzgar: Na petelina) Toplota in trušč popevke sta planila v zvezdnato noč, ko je Pavel odprl vrata lovske koče Na planinci. Nekje nad dolino Drage se je oglasil skovir. , Plinska svetilka je že pojemala in radio je bil navit do konca. Janez Kolman z Zgoše je spal kot ubit. »Vstani!« je zagrmel Pavel. »Lačni smo in zunaj zebe v kosti. Hm. A si se ga že nalezel. K jkora.« Ura je šla že na polnoč. Zdaj smo vedeli, da Tinčka Muleja, znanega alpskega smučarja in dolgoletnega lovskega čuvaja, ki smo ga pred tem dobro uro čakali v Gostišču v Dragi, ne bo. »Torej se je zatrdno odločil, da ne bo zamudil jutrišnjega srečanja smučarjev veteranov na Kaninu,« je pripomnil Pavel Mencinger, gospodar lovske družine Begunjščica in lovec od 1957. leta. 30-letni Janez Kolman, ki je že zvečer ob sedmih šel v lovsko kočo Na planinci, se je očitajoče opravičeval, da je vse pospravil, zakuril in Popravil večerjo in prigrizek in da je šele pred nekaj minutami legel. Potem smo se krepčali s trdo kuhanimi jajci in šunko in čakali na Ota Mencingerja, predsednika lovske družine Begunjščica v radovljiški občini, da se vrne s koncerta ansambla Avse-niki v dvorani Tivoli v Ljubljani. Zamisel, da 'gremo poslušat petelina, se je rodila pred kakšnim mesecem, ko sem po neki seji radovljiške občinske skupščine razlagal Pavlu Mencingerju, takratnemu odborni-'ku, sicer pa zasebnem avtoličarju z Zgoše pri Begunjah in lovcu, kako je bilo, ko smo šli z leškimi fanti na žabe. »Če greš na petelina; to je doživetje,« je rekel. Tako sva se s Francetom, oboroženim s fotoaparatom in teleobjektivom, prejšnji petek zvečer malo po deveti uri znašla pri Pavletu na Zgoši. Sklenili smo, da bomo šli na Begunjščico, vendar ne na velikega petelina, marveč na ruševca, ki je precej manjši. Pa tudi streljali ga ne bomo, smo rekli. Prvič ni v revirju lovske družice Begunjščica, drugič pa gre za doživetje. Le France ga bo slikal, če bo sreča. *Med velikim petelinom in rušev-cem je precejšnja razlika. Ne le, da je petelin večji, tudi tako visoko ga ni treba iskati kot ruševca. Razen tega pa petelin normalno prezimi, ruševec pa pod ruševjem, kjer ima rove pod snegom. Sicer pa lovci poznajo velikega petelina tudi po tem, da kadar poje, kleplje in brusi, ruševec pa piha in gruli. In na repu ima krivčke. Opremljeni, kot da gremo na pravi lov, smo se najprej ustavili v Gostišču v Dragi, edinem gostišču na Gorenjskem, ki ima svojo električno centralo in svoj vodovod in kamor je lani julija zgrmela velika skala. Jože Šilc-Joco, ki ima že tretje leto v najemu gostišče, sicer last turističnega društva Begunje, pravj, da ne bo nikdar pozabil dne, ko je v stavbo prigrmela skala. Dobro uro hoda je od Gostišča v Dragi do lovske koče Na planinci, kjer smo potem to noč malo po prvi uri čež polnoč pričakali Ota Mencingerja. Pol treh je bila ura. Oprtali smo si nahrbnike in se s prižganimi baterijami izpred koče (na višini kakšnih 1200 metrov nad morjem) zgubili v noč; namenjeni 600 metrov više na Begunjščico, v bližino Roblekovega doma. Janez je obljubil, da nas bo nazaj grede čakal zajtrk in tudi kakšen požirek. Pot je bila skrivenčena in strma. Sneg, ki ga je zadnji veter nanosil, je od časa do Časa zaškripal pod stopinjo. Pri veliki smreki, blizu nekdanjih rudnikov, ki se jih Pavletov oče še dobro spomni, smo prvič postali. Pokadili smo cigareto, slekli puloverje in pelerine in popili požirek vroče kave. Pot je vse zagrela. Pavel je vzel tableto proti kašljanju. »Pol štirih je. Še dva ovinka in pogasili bomo luči. Potem pa tišina. Ob štirih moramo biti na mestu, sicer ... Pavel, ti boš vzel Andreja, jaz pa Franceta. Pa da ne boš kolovratil s tvojim kašljem« ' S Otova navodila so mi potem ves čas spreletavala misli. V ušesih sem slišal in čutil utrip srca. Bolela so me in zazeblo me je. Lotevala se me je kriza. »Da bi bilo vsaj že konec te neskončne noči in poti,« mi je misli jjolaščalo malodušje. Oto je pokazal na stopinje v snegu. »Veliki petelin. Včeraj je bil tu,« je rekel Pavel. »Tudi kura je bila zraven,« je dodal Oto. Sled je vodila za skalo. Spotaknil sem se in zastal. »Še nekaj korakov,« me je spodbujal Pavel. Prišli smo na piano. Tišina. Povsod tišina, le droben veter je mrzlo valovil. Drobcene zvezde, ki jih je bilo še pred dobro uro vse polno, so že ugasnile. Na vzhodu, v smeri Krvavca, je žarela ju.tranjica. Daleč spodaj, v dolini, je po gorenjski cesti drsela samcata luč. »Ugasni baterijo!« je zapovedal pritajen glas. t Se dobre četrt ure smo se vzpenjali in razšli. Midva s Pavletom malo više, France in Oto spodaj. Bili smo v zaklonu med ruševjem. Zavil sem se v odejo in sedel na nahrbnik. Nisem upal pogledati na uro. Ce sem se le premaknil, je vetrovka za-šumela v tišino, kot da bi cel otep slame vlekel. Jezil sem se, kako da sem, ko sem navlekel nase pulover in se zavil v odejo, pozabil rokavice v žepih. Bilo je prepozno zanje. Pogledal sem Pavla. Mar dremlje? Popravil sem nogo, v peto je začel Pvisti npraz. Takoj je odprl oči in me (-repo pogledal, češ: »Prišli smo, da bomo mi poslušali in si ogledali ruševca, ne pa da nas bo on poslušal.« Potem se je oglasila borovka, majhen pernati dvonožec, ki vzdra-mi dan. Pol petih je bilo in Pavel je postajal nestrpen. Oglasili so se že drugi ptiči, o ruševcu pa še nič. Janez Kolman Pravkar sem pregriznil bombon, ko se mi je zazdelo, da sem zaslišal šum. »Tu je,« je zašepetal Pavel. Otrpnil sem. In spet sem od pričakovanja in nemira po enkratnem doživetju preklinjal dolge minute. Phšššš, je naredilo malo više. Pavel je pokimal. In potem dobrih petdeset metrov pred nama; phššš, — phššš. — Grrro, grrru, grrru. — Phššš, — phššš. Sedel je na nizkem macesnu in se bohotil v svatbeni pomladni pesmi. Šopiril se je, prestopal, pihal in gru-lil. Oprezen in slep hkrati za vse, čakajoč tekmeca, če se bo oglasil. — Phššš, — grrru, grrru, grrru. Nič ne tekmeca, ne družice. Dobre pol ure je trajal svadbeni spev in dan je že bil. Tedaj sem se zdrznil ih se zavedel, da me zebe kot še nikdar v življenju. Ne rok, ne nog nisem čutil in ^ustnice so me skelele. Potem pa je pernati zaljubljenec poskočil in se spustil čez skalnati greben. nonce je pruezio ze visoko, a n aria* ^ m 1K m W i * JLUk ko smo se vrnili v dolino Torek — 30. aprila 1974 France in Oto, ki sta bila malo niže, sta imela več sreče. Zagledala sta ga, ko je že prvič zapihal. Sprehajal se je po snežni preprogi, ddle-tel više, potem pa priletel na macesen. Zal je bilo pretemno, da bi ga France posnel. Ko se je že skoraj dovolj zdanilo in ga je Oto skušal z oponašanjem zvabiti še bliže, se je naveličal ali kaj zaslutil in izginil. Nič za to. Videli in slišali smo ga pa le. Kasneje smo ga še nekajkrat slišali in bili na preži. Toda kaj več kot nas, se ni dalo slikati. Pri Roblekovem domu, ki so ga to popoldne prvič spet odprli, smo popili zadnjo kavo, potem pa hajd v dolino. V koči Na planinci je Janez izpolnil obljubo. Pošteno smo se okrepčali. V Dragi je Joco še spal. Čeprav nismo imeli na desni strani klobuka zataknjene borove vejic^, (znak da smo imeli dober lovski pogled) bi se vseeno po lovsko malo ogreli. A saj je vseeno. Glavno je, da smo 1800 metrov Visoko doživeli, kako se dan prebuja in petelin zapoje. / A. Žalar, F.Terdan Podolgovato in ploščato telo s precej. vzbočenim hrbtom. Glava je sorazmerno majhna. Hrbet je rjavkasto, zelenkasto ali modro-siv, boki pa imajo srebrn, pri odraslih pa tudi zlato rumen ali celo mavričen lesk. Po sprednjem delu telesa so posejane drobne oglate črne pege. Zanj je značilna dolga in visoka hrbtna plavut s škrlatnimi, okroglimi, v več vrstah razporejenimi pegami. Zraste tudi nad 50 centimetrov in doseže težo okrog pol drug kilogram. To je lipan — riba tekočih in čistih voda, živahna, previdna in izredno občutljiva. Ribiči pravijo, da je tako občutljiv, da je dovolj, da ga krivo pogledaš in že pogine. Sicer pa je pri športnih ribičih zelo cenjen, saj je- znan kot vztrajen borec-preden ga izvlečeš. Meso lipana pa na jedilnih listih sodi v boljše vrste; hranljivo je, saj ima veliko vitamina A in D. Pri nas lipan ni tako redek, čeprav je ponekod, kjer so vode že precej onesnažene, že povsem izginil. Na Gorenjskem ga na primer pogosto zasledimo v Savi Bohinjki, v. Savi od Radovljice proti Zbiljam, v Kokri in deloma tuc^i v Sori. Seveda pa omenjene gorenjske reke še zdaleč niso tako naseljene z njim, da ga ribiči ne bi mogli zelo hitro izloviti. Ali drugače povedano, če ne bi bilo kranjske in blejske ribiške družine, ki z ikrami zalagata ribogojnico Zavoda za ribištvo v Bohinju in ribogojnico Povodje pod Šmarno goro, ki je last ljubljanske ribiške družine, bi lipan ob naravnem razmnoževanju bil le redek primer in bi ga bilo najbrž treba zaščititi. Kot nečeno, v glavnem kranjska in blejska ribiška družina skrbita za lipanske ikre. In s temi ikrami potem pokrivajo potrebe v vsej Jugoslaviji. Kar približno 50 odstotkov proizvodnje lipanskih mladic iz omenjenih dveh ribogojnic gre v vode v Bosni. 1 Od druge polovice marca pa tja do konca maja je čas, ko je lipan v drstu. Takrat samica odloži ikre, samec pa jih oplodi. Pred kratkim smo si zato lahko ogledali smukanje lipana v rezervatu kranjske ribiške družine (Smukanje pomeni odvzemanje lipanovih iker in oplojevanje. — op. p.). opravljala to nič kaj lahko in še manj prijetno delo, Franc Carl —• tajnik kranjske ribiške družine. »Lipan je lahko precej muhast, če tako rečem. Samica odlaga ikre, Če ni voda prevelika ali premajhna, pretopla ali pre-( mrzla. To pomeni, da je tudi za smukanje treba izbrati ali ujeti ravno takšen trenutek.« »Kako pa ribe ujamete?« »Lovimo jih z agregatom in mrežo. Nato jih ločimo — samce posebej in samice posebej. Tako pripravljene p6 nekajurnem lovu (običajno zvečer) začnemo smu-kati. Samicam odvzamemo^ (s pritiskom roke) ikre, samcu pa seme. Potem, vsako ribo razkužimo z melahitnim zelenilom proti tako imenovani plesni (?) Lipan je namreč pokrit z občutljivo sluznico, ki se ob dotiku ali pritisku rani. Če je ta sluz le preveč poškodovana, pa lahko zboli za plesnijo.« Ta večer jo sodelovali pri smuka-nju še Ivan Štrajnar, Božo Šimunac in Milan Rihar iz kranjske ribiške družine ter Jože in France iz ribogojnice Povodje. Ze samo na pogled ni bilo to prav nič prijetno delo, saj so bili vsi do kolen v mrzli vodi. Takšno enkratno smukanje pa traja lahko kar debel6 uro. Najbrž ravno dovolj, da se človek po hitri poti nabere revme. »Ribogojnice letos plačajo 10 par za ikro. Računamo, da jih bomo to sezono ,nasmukair okrog 700.000. Na videz je to torej precejšen zaslužek za ribiško družino. Če pa vemo, da stane vsaka v ribogojnici izvaljena in vzgojena lipanova mladica jeseni (ko je dolga pet do sedem centimetrov) prek 1,50 danarja, potem je račun jasen. Naša ribiška družina pa vsako leto kupi precej lipanovih mladić.« Cena za mladice je torej precejšnja. Vendar pa je po drugi strani res, da je za vzrejo mladic treba veliko dela in truda/ Ne gre namreč le za valjenje iker, marveč tudi za vzrejo mladic. Le-te pa se hranijo le z vodnim planktonom, ki ga je treba redno vsak. dan nabirati. Nekdo mi je rekel, da je takšnole smukanje in potem vzgajanje rib v ribogojnicah nenaravno. Res je, vendar je po drugi strani tudi res, da bi bile naše reke in potoki precej mrtvi, če ne bi bilo tudi tovrstnega človekovega posega v naravo. A. Zalar Ekipa kranjske ribiške družine med zahtevnim opravilom — Foto: F. Perdan Kranjska ribiška, družina ima že približno štiri leta rezervat za lipana v umetnem jezeru Črn java v Preddvoru. Letos so začeli s smukanjem konec marca. Tisti večer je bil tako kot vedno vodja ekipe, ki je Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 8. 9. 10 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. 15. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmevi), 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radijski dnevnik), 22. 23. fn 24. TOREK, 30. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.35 Zbor RTV Beograd, 10.15 V rapsodičnem tonu, 11.15 ^ nami doma in na poti, 12.10 Zvoki in barve orkestra The Boston Pops, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Z domačimi ansambli, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Srečanja z glasbeniki, 14.40 Na poti s kitaro, 15.40 Minute z Vivaldi-jem, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Koncertni oder za domačina in gosta, 17.45 Družba in čas, 18.15 Z orkestrom RTV Ljub-■jana, 18.30 V torek na svidenje, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — M. A. Asturias: Weekend v Guatemali, 21.30 Lahka glasba slovenskih avtorjev, 22.15 Do polnoči za ples in razvedrilo, 23.05 Literarni nokturno « Drugi program »3.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu gretji program •9.05 Svetovna reportaža, 19,20 Glasbena pričevanja, 20.00 Nov posnetek slovenskega glasbenega dela, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Misel o svobodi, 22.55 Iz slovenske poezije SREDA, 1. MAJA 4.30 V praznično jutro, 8.07 Radijska igra za otroke: Mala vojna kronika, 8.50 Glasbeni •ntermezzo, 9.05 Pesmi o maju, 9.40 M. Kocjan-eič: Pred in za zastorom, 10.05 Vedri zvoki za Praznik dela, 10.35 In vedno jih je spremljala Pesem, 11.15 Delavske generacije, 12.10 Čestitke delovnih kolektivov za 1. maj, 13.30 Ziv-1J en je je lepo, 14.05 Z veselo domačo pesmijo, J5.15 Novosti iz našega opernega arhiva, 16.30 praznično športno popoldne, 18.10 Lepe melone, 18.25 Branko Šomen: Peščena ura, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, ^0.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV '•dubljana, 21.20 Zabavni zvoki s slovenskimi ansambli in pevci, 22.15 Jugoslavija poje, 23.05 ^'terarni nokturno, 23.15 Igramo za ples DfUgi program M.05 Panorama zvokov, 14.00 Popevke in ritmi M ?£udia t4, 14 35 Glasbeni variete, 15.35 Majhni zabavni ansambli, 16.00 Jugoslovanski Pevci zabavne glasbe, 16.35 Lahka glasba, 17.00 n rn r sehi in vam- 17.40'Mejniki v zgodovini, ' Z ansamblom Mojmira Šepeta, 18.00 Uddaja progresivne glasbe, 18.35 Godala v ritmu TVetjiprogram Koncert za praznični večer, 20.00 Kadar sn '!1aj' 20 35 Deseta muza, 20.45 Mlada pesem, I. -30 S Simfoničnim orkestrom RTV Ljub-'Jana, 22.50 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 2. MAJA Dobro jutro, 8.05 Igraj kolo, 8.40 Tanja 1'rš: Kako smo paznovali v najtežjih letih, 9.05 'romenadni koncert, •10.05 Naš delavec — V,adionalizator, 10.25 S popevkami po naši domovini, 11.15 Z zabavnim orkestrom RTV '^nbljana, 11.30 Jože Plešnar: Pomlad za osvo-?odilna gibanja, 12.10 Ob lahki glasbi, 13.15 povestih ip zabavna glasba, 13.30 Prvič dele-fu*' J4.05 Po domače s pesmijo in plesom, 15.15 p?'8*-, pri skladatelju Danetu Skerlu, 15.30 lKrHcj PavSer: Jeseniški delavci hodijo v gore, 'o.UO Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.05 Operni ^C|tal tenorista Placida Dominga, 18.03 Radij-iga ''Kra — Držić-Sanoin: Lazar spod klanca, za PuL?hko noC' otroci- 1915 Petnajst minut no ' 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in "apevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni "Okusno, 22.15 Zaplešite- z nami, 23.05 Lite-nokturno, 23.15 Novi posnetki iz naše 'stično in komercialno glasbene delavnice 90f!gn^OKr«m ? ' ' 1Jober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 ? vsakogar nekaj, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 velikimi zabavnimi orkestri, 16.00 Okno v i:n, • '0.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljub-|ah"a- 16.40 Melodije po pošti, 17.40 ^inute ob I8 r || sbi' 1H ,K) Popevke na tekočem traku, " ' Slovenski pevci zabavne glasbe fe'Pfogram •»■> Odlomki iz slovenskih oper, 19.45 V korak n 'asom,'2().()() Večerni concertino, 20.35 Med-sk; a radijska univerza, 20.45 Stari zborov-197 ™p.ist,rj. 21.00 Dubrovniške poletne igre ' ' "-55 Iz slovenske poezije PETEK, 3. MAJA Rad l. jutio> 810 Glasbena matineja, 9.05 Van i Sola za nižjo stopnjo, 9.35, Jugoslo-a narodna glasba, 10.15 Sedem dni na kdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, ^llca MoSe Pijadeja 1. Stavek: CP gorenjski tisk« Kranj, tisk: Zdru- i j ® Podjetje Ljudska pravica, ^JUbljana, KQpitarjeva 2. — Naslov topništva in uprava lista: Kranj, *«oSe Pijadeja 1. — Tekoči račun SDK v Kranju številka »i!>00-601-12594 — Telefoni: glavni ednik, odgovorni urednik in "Prava 21-190, uredništvo 21-835, •ovčarji 21-860, malooglasni in r'aročniftki oddelek 21-194. — Na-45 H-na: ,etna 90 din' Polletna — oU*' Cena za 1 stevi,ko 1 din««"- 'Proftčeno prometnega davka po Pristojnem mnenju 421-1/72. radiu, 11.15 Z narVii doma in na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.40 Majhen recital sopranistke Ksenije Vidali, 16.00 Vrtiljak, 16.45 Kozmetično ogledalo, 17.10 Cesar Franck: Simfonija v d-molu, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, J9.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansambloifi Jožeta Kampiča, 20.00 Stop-pops 15, 21.1^ Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variet e, 15.00 Solisti in ansambli J RT, 15.35 .Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Radijska igra — S. Beckett: Vsi, ki padajo, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.55 Iz slovenske poezije SOBOTA, 4. MAJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Studio za najdene skladba, 9.50 Predstavljamo vam, 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Melodije za opoldan, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Cez travnike in polja, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.40 Pojo naši operni pevci, 16 00 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, 17.10 Klavir v ritmu, 17.20 Gremo v kino, 18.15 Dobimo se ob isti uri, 18.45 Naš gost, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Milana Ferleža, 20.00 Radijski radar, 21.(K) Večer s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in njegovimi gosti, 22.20 Oddaja za naše izseljfence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Dober dan, 12.30 Opoldanski poročevalec, 13.00 Panorama zvokov, 14.(K) Odrasli tako — kako pa mi?, 14.20 Majhni ansambli, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 16.40 3000 sekund radia Študent, 17.40 Svet in mi, 17.50 S pevcem Stanetom Mancinijem, 18.00 Vročih 1(M) kilovatov, 18.40 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Giuseppe Verdi: Trubadur, opera v štirih dejanjih. 21.25 Sobotni nočni koncert, 22.55 Iz slovenske poezije NEDELJA, 5. MAJA 6.00 Dobro jutro, 8.Ć7 Radijska igra za otroke: DedkoVa vrata, 8.40 Skladbe za mladino, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.20 Nžfši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Humoreska tega tedna — J. K. Jerome: Ne poslušaj nasvetov, 14.25 Melodije z' velikimi zabavnimi orkestri, 15.10 Nedeljska reportaža, 15.30 Popularne operne melodije, 16.30 Nedeljsko športno popoldne, 18.30 Vedri zvoki, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Zaplešite z nami, 23.06 Literarni nokturno, 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.00 Dober dah, 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 8.40 Glasbeni mozaik, 9.35 Nedeljski sprehodi, 10.35 Naši-kraji in ljudje, 12.00 Opoldanski cocktail, 13.20 Listi iz albuma lahke glasbe, 14.00 Glasba ne pozna meja, 15.00 Nedelja na valu 202,- 19.05 Prenos nogometne tekme Borac : Olimpija Tretji program 20.05 Večerna nedeljska reportaža, 20.15 Igramo, kar ste izbrali, 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 6. MAJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pisana paleta lahke glasbe, 9.40 Izberite pesmfco, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.10 Majhni ansambli v studiu 14, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S tujimi pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Minute z ansamblom I Mi'8'ci, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Koncert po željah poslušalcev, 18.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev, 18.45 Ihterna 469, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka, 20.00 Stereofon-ski operni koncert* 21.30 Zvočne kaskade, 22.15 Za ljubitelje jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program V \ 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Ponedeljkov križemkraž, 14.20 Pop telegrami, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Melodije iz filmov in glasbenih revij, 16.00 S knjižne police, 16,05 Slovenske popevke, 16.40 Rezervirano za mlade, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z ansamblom Milana Ferleža in Francija Puharja, 18.00 Izložba hitov, 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana Tretji program 19.05 I/, zborovske zakladnice: Krsto Odak, 19.30 Violinist Gideon Kramer, 19.50 Literarni večer, 20.35 Romantični prizori, 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih: Lojze Lebič, 22.55 Iz slovenske poezije TOREK. 7. MAJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo'stopnjo, 9.35 Poslušali bomo makedonsko zborovsko glasbo, 10.15 V žanru starih plesov, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.10 Zvoki in barve orkestra, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Z domačimi ansambli, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Ali jih poznate?, 14.40 Na poti s kitaro, 15.40 Domenico Cimarosa: Koncert za dve flavti in komorni orkester, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Koncertni oder za domačina in gosta, 17.45 Pota sodobne medicine, 18.15 Z orkestrom RTV Ljubljana, 18.30 V torek na svidenje, 19.00^ Lahko noč, otroci, 19.15 Minute s triom Silva Štingla, 20.(X) Slovenska 'zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — W. Schilling: Kolumbov predor, 21.42 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Iz sodobne madžarske glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.(X) Radijska šola za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Oh lahki glasbi, 16.00 Pet. minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pričevanja, >20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Miinchgnski glasbeni večeri, 22.30 Dmitrij Šo-stakovic: Godalni kvartet št. 10 v As-duru, op. 118, 22.55 Iz slovenske poezije Živeti od ljubezni Režija: KrešoGolik Gl. vloge: Vlasta Ktiezovič, Rade Ser-bedžija, Boris Dvornik Priznat\i hrvaški režiser Krešo Golik. poznamo ga po filmih Imdm dva očeta in dve mami ter Kdor poje, slabo ne misli, je. s filmom Živeti od ljubezni zašel v brezizhodno nasprotje parodije in ljubezenske drame, saj začetni.kadri nakazujejo, izrazite parodistične težnje .v odnosu do znamenite Hillerjeve Ljubezenske zgodbe, v nadaljevanju pa je odmik od teh teženj vse močnejši, dokler*dogajanje ne postane podobno tistemu v Ljubezenski zgodbi. Golikov film skuša tako ironizirati in parodizi-rati neko filmsko delo, ki je imelo pri gledalcih velik uspeh, vendar se s tem posmehuje temu, kar je, sebi. Osrednja tema filma je socialni položaj študentskega para. ki odločilno vpliva na njuno življenje. Skromno življenje ob premajhnih denarnih sredstvih pač ne more večno trajati. Zato se žena odloči za poučevanje v oddaljeni podeželski šoli. Toda prevelika oddaljenost med njima povzroči ugašanje ljubezni in mož prične varati ženo, ki dela tudi zato, da bi on lahko končal študij medicine. Zgodba se konča z ločitvijo. M. G. Kranj CENTER 30. aprila špan.-ital. barv. CS film PIRATI JUŽNIH MORIJ ob 16., 18. in 20. uri, pred-premiera amer. barv. filma POLETJE 42 ob 22. uri , 1. maja amer. barv. film KOCKA JE PADLA ob 14. uri, jug. barv. film BITKA NA "NERETVI ob 16. uri, franc.-ital. barv. film ZADNJI TANGO V PARIZU ob 19. uri, premiera amer. barv. filma NORČIJE JEIiRY LE-WISA ob 21. mi. 2. maja amer. barv. film KOCKA JE PADLA ob 15. in 17. uri, franc.-ital. barv. film ZADNJI TANGO V PARIZU ob 19. uri, premiera itaL-jug. barv. filma PRELAZ PREKO HUDIČEVEGA KLANCA ob21. uri Kranj STORŽlC 30. aprila jug. barv. film ŽIVETI OD LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri 1. maja amer. barv. film CUSTER Z ZAHODA ob 14. in 18. uri, jug. barv. film ZlVETI OD LJUBEZNI ob 16. uri, angl. barv. film MAC-BETH ob 20. uri 2. maja amer. barv. risani film POPAJ IN • NJEGOVA DRUŽINA ob 15. uri, jug. barv. film BITKA NA NERETVI ob 17. uri, špan.-ital. barv. film PIRATI JUŽNIH MORIJ ob 20. Tržič 30. aprila nem. barv. film HEINTJE — SONCE BO SPET ZASIJALO ob 18. in 20. uri 1. maja amer. barv. film AVANTURISTI ob 15. in 18. uri 2. maja amer. barv. film AVANTURISTI ob 15. in 18. uri Kamnik DOM 30. aprila amer. barv. film AVANTURISTI ob 16. in 19. uri 1. maja jug. barv. film MIRKO IN SLAVKO ob 15. uri, amer. barv. film CUSTER Z ZAHODA ob 17. uri, amer. barv. film V VRTINCU ob 19. uri 2. maja amer. barv. film V VRTINCU ob 17. uri Krvavec 2. maja jug. barv. film MIRKO IN SLAVKO ob 17. uri Škofja Loka SORA 30. aprila ital. barv. film IGRA KART ob 20. uri - 1. maja amer. barv. risani film POPAJ IN NJEGOVA DRUŽINA ob 18. uri, ital. barv. film IGRA KART ob 20. uri 2. maja amer. barv. risani film POPAJ IN NJEGOVA DRUŽINA ob 18. uri, ital. barv. film ONEMOGOČITE INŠPEKTORJA STERLINGA ob 20. uri 3. maja ital. barv. film ONEMOGOČITE INŠPEKTORJA STERLINGA ob 18. in 20. uri 4. maja amer. barv. film VALDEZ MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 5. maja amer. barv. film VALDEZ MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 7. maja amer. film DAMA S KAMELIJAMI ob 20. uri Železniki OBZORJE 1. maja amer. barv. film VALDEZ MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri ' 3. maja ital. barv. film IGRA KART ob 20. uri 4. maja amer. barv. risani film POPAJ IN NJEGOVA DRUŽINA ob 18. uri, ital. barv. film ONEMOGOČITE INŠPEKTORJA STERLINGA ob 20. uri 5. maja amer. barv. risani film POPAJ IN NJEGOVA DRUŽINA ob 18. uri, ital. barv. film ONEMOGOČITE INŠPEKTORJA STERLINGA ob 20. uri Radovljica 30. aprila amer. barv. film POLETJE 42 ob 20. uri 1. maja slov. barv. film PASTIRC1 ob 16. uri, amer. barv. film DRAKULA PROTI FRAN-KENŠTAINU ob 18. uri, amer. barv. film NOČNA PATRULJA ob 20. uri 2. maja slov. barv. film PASTIRCI ob 16. uri, amer. barv. film NOČNA PATRULJA ob 18. uri, amer. barv. film POLETJE 42 V 3. maja amer. barv. film NOČNA PATRULJA ob 20. uri 4. maja amer. barv. film DRAKULA PROTI FRANKENŠTAINU ob 18. uri, amer. barv. film ČUVARJI GRADU ob 20. uri 5. maja amer. barv. film DIVJI ČLOVEK ob 16. uri, amer. barv. film CUVAR.H GRADU ob 18. uri, amer. barv. film POLETJE 42 ob 20. uri 6. maja ital. barv. film IGRA KART ob 20. uri 7. maja amer. barv. film ZDAJ GA VIDIŠ, ZDAJ GA NE VIDIŠ ob 20. uri 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli, ponovitev ob 15.35 (Sa), 10.05 TV v šoli (Bg), 16.25 Šolska TV: Koroški kmečki upor leta 1478, 16.45 Pinija — pravljica za otroke, 16.55 Risanke, 17.10 Obzornik (Lj), 17.25 Košarka Jugoslavija : Argentina — prenos, 19.00 Pozdrav prazniku — prenos (BG), 20.00 TV dnevnik, 20.40 Heroji — praznična reportaža, 21.15 W. S. Reymont« Kmetje — poljska barvna TV nadaljevanka, 22.10 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 19.15 Košarka Jugoslavija B : SZ, 20.45 Nenavadne zgodbe, 21.15 Prvomajska parada — dokumentarni film, 22.00 Vznemirjena vest — ponovitev serijskega filma (Bg II) SREDA, 1. MAJA 9.15 S pesmijo v praznik — budnica, 9.45 Ljubezen — jugoslovanski film, 10.15 Pesem, ki bodri duha in vnema — Tržaški partizanski pevski zbor, 10.40 Risanke (Lj), 11.(X) Naj živi pesem — prenos iz Cačka (Bg), 12.30 Poročila (Lj), 15.25 Madžarski TV dnevnik (Bg), 16.05 Mednarodna delavska pesem, 16.55 Beli kamen — serijski barvni film, 17.25 Zabavata vas J. Tati in P. Etaix, 18.10 Poročila (Lj), 18.15 Košarka jugoslovanskega moštva A : mošt vu B — prenos (Bg), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Ogenj — barvni film, 20.50 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Veselica, 22.25 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 TV dnevnik (Bg), 20.30 M. Gorki: Otroci sonca — TV drama, 22.00 Glasbena oddaja (Bg II) ČETRTEK, 2. MAJA 8.50 Braun-Fincha: Indijanci v mali vasi — mladinska igra (Lj), 10.15 Koncert vojaškega orkestra (Zg), 11.00 Parada pod cirkuško kupolo — sovjetski barvni ,film, 12.20 Poročila, 15.35 Sporočilo velike puntarije, 16.20 Poročila (Lj), 16.25 Nogomet Velefr: Bor — prenos (Sa), 18.15 Košarka Jugoslavija : SZ — prenos (Bg), 19.45 Barvna risanka, 2p.00 TV dnevnik,-20.36 V. Zupan: Vest in pločevina — barvna TV nadaljevanka, 21.10 Mesta: Split, 21.40 Likovni nokturno: Janko Dolenc — barvna oddaja, 21.55 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik KrvaVec 20.00 TV dnevnik (Bg), 20.30 Krog, 21.15 Moja žena, prva soseda — serijski film, #1.45 24 ur, 22.00 Feljton, 22.30 Serijski film (Bg II) PETEK, 3. MAJA 8.10'TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.50 Angleščina, ponovitev ob 15.45, 16.45 Madždr-, ski TV dnevnik- (Bg), 17.40 Veseli tobogan. 18.05 Obzornik, 18.20 Na srebrnih skučinah —-barvna oddaja, 18.55 Naš vsakdanji kruh: Vitamini in minerali, 19.25 TV kažipot, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski gospodarski komentar, 20.40 Štirje jezdeci Apokalipse — ameriški barvni film, 23.10 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 'Poročila, 17.45 Bistrooki, 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Narodna glasba (Sa), 19.00 Panorama, 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 Kviz (Bg), 21.30 Serijski film, 22.20 TV dnevnik, 22.40 Mali nočni razgovori (Zg) 'OB P* NEDELJA, 5. MAJA 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka, 10.15 Ljudje in zemlja, 11.20 Otroška matineja: Beli kamen, Dokumentarni film, 12.15 Poročila, Nedeljsko popoldne: Šent-jernejski oktet in ansambel R Mohorka, Komu je potreben Vaška, Mladost ob žici, Za konec tedna, 18.05 Poročila, 18.10 Morski volk — ameriški film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.40 TV igra, 21.30 Mesta: Split — 2. del oddaje TV Beograd (Lj), 22.05 Športni pregled (Zg), 22.40 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 TV dnevnik (Sa), 20,30 Kratki film, 20.50 Celovečerni film, 22.20 24 ur (Bg II) H PONEDELJEK, 6. MAJA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.30 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.50 Koko, Moko in vrabček Skoko — lutke, 18.05 Risanke, 18.15 Obzornik, 18.30-.Na daljnjem severu: Pesem močvirja — barvni film (Lj), 19.00 Mladi za mlade (Sk), 19.30 Kaj hočemo — aktualna oddaja, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Sodobna oprema, 20.40 M. Bor: Raztrganci — TV drama, 21.55 Kulturne diagonale, 22.2iV TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila (Zg), 17.45 Lutke (Sa), 18.15 Kronika, 18.30 Knjige in misli (Zg), 19.00 Mladi za mlade (Sk), 20.00 TV dnevnik (Sa-Zg II), 20.30 Dokumentarna oddaja (Zg II), 21.(X) Celovečerni film (Bg II) TOREK, 7. MAJA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli, ponovitev ob 15.35 (Sa), 10.05 TV v šoli, ponovitev ob 16.10 (Bg), 17.00 Šolska TV, 17.45 Peli so jih mati moja: Mlada Breda, 18.00 Risanke, 18.10 Obzornik, 18.25 Jazz na ekranu: Summit (D. Gojkovič), 19.00 Marksizem v teoriji in praksi, 19.20 Mozaik kratkega filma, 19.45 Barvna risanka, 2().(X) TV dnevnik, 20.35 Pogovor o samoupravnem sporazumu glede na osebne dohodke, 21.25 V. S. Re.vmont: Kmetje — serijska barvna TV nadaljevanka, 22.15 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila, 17.45 Serijski film, 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Narodna glasba, 19.00 Znanstveni studio (Bg), 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 Bela knjiga, 21.15 Serijski film (Bg), 22.25 Zagrebški ansambli, 22.55 TV dnevnik (Zg) Sreda, 1. maja, ob 20.50: VESELICA — slovenski film; re-- žiser Jože Babič, v gl. vlogah: Miha Baloh, Nika Juvan, Mira 1 Sardoč, Janez Škof; V okviru retrospektive jugoslovanskega filma bomo spet gledali Veselico. Nič za to, če smo jo že videli, saj je to eden boljših slovenskih filmov, pa še prijetna osvežitev za praznik dela. Pred tem filmom bomo ob 20.35 videli enega od zmagovalcev letošnjega beograjskega festivala kratkega filma — Ogenj. Režiser Stole Popov seje odpravil v skopsko železarno in nam predstavil delo ob peči, ki se v finalu razraste v zmagoslavje človeka nad ukročenim ognjem. Petek, 3. maja, ob 20.40: ŠTIRJE JEZDECI APOKALIP E — ameriški barvni film; režiser Vincente Minelli, 1962, v gl. vlogah: Glenn Ford, Ingrid Thulin, Charles Boyer; Film Štirje jezdeci Apokalipse je posnet po literarni predlogi španskega pisatelja Blasca Ibaneza. V prvi, nemi verziji, je nekoč slovel Rodolfo Valerf-tino. Minellijev film se od literarne predloge in prve filmske verzije precej oddaljuje, saj sta prenesena kraj in čas dogajanja. Opisuje plemiško družino in njen razpad. Nedelja, 5. maja, ob 18.10: MORSKI VOLK — Bmeriški film; režiser Michael Curtiz, 1941, v gl. vlogah: Edward G. Robinson, Ida Lupino, John Garfield; Tudi Morski volk je prirejen po literarni predlogi, in sicer po romanu Jacka Ix>ndona. Izpoveduje o krutem kapitanu nesrečne ladje, o uporu posadke, brodolomu — torej je to delo z vsemi 4 , lastnostmi dobrega pustolovskega romana oziroma filma. Režiserju Curtizu, veteranu, je bilo najvažnejše brezhibno obvladanje filmske tehnike, jasen, preprost izraz in dobri igralci, kar film tudi ima. SOBOTA, 4. MAJA 9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.00 TV v šoli (Sa), 14.45 Nogomet Liverpool : Nevvcastle United — barvni prenos iz Londona (EVR — Lj), 17.45 Poje Trboveljski oktet, 17.55 Obzornik, 18.10 Simfonija gozda — sovjetski barvni film (Lj), 19.15 Gledališče v hiši (Bg). 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.20 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj), 20.30 Beograjska pomlad 74 — barvni prenos (Bg), 21.45 Cannon — serijski barvni film, 22.35 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 14.45 Nogomet iz Londona (EVR), 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Mladinska oddaja, 19.15 Gledališče v hiši (Bg), 2(^,00 TV dnevnik (Sa-Zg II), 20.30 TV dramrf, 21.30 Feljton (Bg II), 22.00 Zabavno glasben« oddaja (Bg), 22.30 24 ur (Bg II) poročili so se • V KRANJU Jereb Ciril in Sušnik Ana, Koder Ciril in*Ma-golič FrančiSka, Tomaževif Anton in Pleste-njak Marjeta, Urhančič Janez in Petković Mirjana, Hafner Franc in Anžlovar Olga, Amidžić Šefko in Fetič Tatla, Koren Alojz in Urbane Gordana, Šulej; Saša in Grilc Štefanija, Oster-man Milan in Verdikon Tea, Kern Milan in Rebernik Cilka, Ravšelj Jakob in Beriedičič Majda, Marič Božidar in Verhovnik Ana, Kožuh Nikolaj in Kralj Tanja, Bohinjec Anton in Alvijan Ana, Pangos Marjan in Ahčin Van-da, Repnik Jožef in Štempihar Milka V TRŽIČU Meglič Anton in Zupan Slavka, Šparovec Kristijan in Rozman Marjetka, Pazlar Pavel in Kihler Cvetana Rejci perutnine Kmetijska zadruga Naklo prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročil^, predhodno javite pismeno ali na telefon 47-024. KZ Naklo — valilnica umrli so V KRANJU Krek Ana, roj. 1900, Viharnik Franc, roj. 1902, Mesar Alojzij, roj. 1901, Avsenik Alojz, roj. 1903, Satelšek Ivan, roj. 1930 V TRŽIČU Fink Marija, roj. 1894, Govekar Apolonija, roj. 1887, Bohinc Janez, roj. 1896 1 % 1Q Njihov cilj: kompletna ponudba komunalnih, gradbenih in obrtniških storitev Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 3. do 9. maja od 19. do 7. ure zjutraj bo dežugii dr. Karel Bernik, telefon, 69-298 do Gorenje vasi, Za ostali del doline, vključno Gorenjo vas pa kličite Zdravstveni dom Skofja Loka, telefon 60-440. Zaposlimo takoj ali po dogovoru elektrotehnika jake ga ali šibkega toka na območju Radovljice s 6- do 10-letno prakso in, ki ima veselje do serijsko laboratorijskega dela. Mesečni osebni dohodek od 3000 din. Cenjene ponudbe z natančnim opisom dosedanje zaposlitve pošljite v oglasni oddelek pod šifro »pers'pektivno delo«. - H Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO P 0 D J ETJ E KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Poliks Žiri objavlja* javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: tlačnega brusilnega stroja z elektromotorjem — mizarski 2 mizarskih miz (ponk) v mizarskega univerzalnega strojčka (za obrezovanji ultrapasa) 2 elektromotorjev šivalnega stroja »Singer« trajno goreče peči~^>Stigmo R« sekalnega stroja oamsheld — čevljarski — nekomple-ten Licitacija bo v Zireh, Stara vas 37, 1.8. maja 1974, in sicer za družbeni sektor: ob 13. uri in za privatni sektor ob 14. uri. murlia '■SS* LESCE '74 SEZONA JE TUKAJ Odprto vsak dan od 10. prvomajskimi prazniki. Čolni ELAN v raznih velikostih po tovarniških maloprodajnih cenah na razstavi pohištva v festivalni dvorani na Bledu od 19. aprila do . 12. maja do 19. ure, tudi med TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ V naših pomladanskih oblekah se boste, prijetno počutile. Obenem čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj Komunalno gradbeno podjetje GRAD Bled Komunalni servis Kranj referenta za delovna razmerja Pogoji: višja strokovna izobrazba in tri leta delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba in 7 let delovnih izkušenj na področju delovnih razmerij; referenta za informiranje Pogoji: višja strokovna izobrazba in dve leti delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba in 6 let delovnih izkušenj na področju informiranja; dve delovni mesti aranžer j a Pogoji: srednja strokovna izobrazba aranžerske stroke in eno leto delovnih izkušenj; dve^delovni mesti stenodaktilografa Pogoji: srednja strokovna izobrazba in eno leto delovnih izkušenj ali nižja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj. - Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja Peko v 15 dneh po o1)javi. Mladinska 1 TOZD Komunala, Kranj, Mladinska 1 TOZD Gradnje-obrt, Ručigajeva 5 Delovna skupnost skupnih služb, Kranj, Mladinska 1 □raa rk ' Lanskega septembra sta se na Bledu združila Obrtno gradbeno podjetje Bled in Komunalno podjetje Bled; od I. januarja letos delata in poslujeta v dveh TOŽI) kot Komunalno gradbeno podjetje Bled. Združilo jih je v glavnem pomanjkanje strokovnjakov na obeh straneh; združeni jih bodo bolje uporabili in še lažje bodo dobili nove. Toda za združitev niso govorili samo kadri. Pokazalo se je, da bi združeni bili kos veliko večjim nalogam: lahko hi si zastavili širši program dela in kar bi bilo jtrlavno, nastopali bi kompletno, ftjihov program je, specializirati se tako, da bi bili sposobni opravljati vse vrste komunalnih storitev, kat4 pač potrebuje sodobno urbano naselje, pri grad-* njah pa preiti poleg kompletne ponudbe gradbenih in obrtniških del, tudi na izdelavo prefabrici-ranih betonskih elementov. Že danes so sposobni prevzeti pri stanovanjski .gradnji vsa dela, razen kleparskih, elektroinštala-terskih in teracerskih del. V najbližji prihodnosti pa bodo lahko ponudili tudi te storitve. Radi bi povečali število zaposlenih '"vsaj na okrog 150. Manjka jim kvalificiranih delavcev, šoferjev, srednjega kadra in strokovnjakov. Veliko dela imajo in še več ga kaže. Komunala ima na skrbi preskrbo z vodo, kar za blejski "okoliš ni majhna stvar, saj bo zaradi vedno večje naseljenosti, sploh pa zaradi hudih konic v turistični sezoni, treba misliti na novo zajetje v6de. Potem je tu še vzdrževanje in investiranje kanalizacije. Le-to bo v bližnji prihodnosti nujno treba preusmeriti proč od jezera. Pri odvozu smeti so letds prešli na kontejnerski odvoz. Občasno pa bodo organizirali tudi kosovni odvoz. No, h komunalnim delom spada še urejanje, vzdrževanje in čiščenje javnih površin, kot so parki, parkirni prostori, potem pogrebna služba itd. Toda vse to je za zdaj še pri krajevnih skupnostih in komunala ta dela predvsem usmerja. TOZD gradnje prevzema v gradnjo vseh,vrst objekte, opravlja sli-karsko-pleskarska, keramična in tla-karska dela. Poudarek pa je na nizkih gradnjah, za katere so se pravzaprav že specializirali. Podjetje ima svojo gramoznico in ta gradbeni material tudi prodaja. Posebno so pa poznani po svojih specialnih plastičnih ometih, imenovanih »teraplast«, glajenih in brizganih, ki pridejo v poštev predvsem za podstavke stavb, pa tudi zunanje in notranje stene. Prav te dni so dobili nov stroj za ometanje sten. Sicer so pa nasploh kar dobro mehanizirani: 4 vozila imajo za odvoz smeti in odpadkov, dva bifgra, nakladalnik, 4 kamione prekuc-nike, tri buldožerje, sejalnik s transportnimi trakovi, kompresor itd. Še letos bodo dobili vibracijski valjar in grader za fino planiranje površin. In še v tem polletju bodo zgradili svojo manjšo betonarno! Na novo združeno podjetje si je zadalo veliko -nalogo. Hočejo biti nosilci komunalnega razvoja v ob-# čini. In mirno jim lahko priznamo, da bodo tako združeni, s temi zmožnostmi in voljo, ki je pri njih res ne manjka, to zagotovo tudi postali. -Os 9fl C^ W M CSfc Torek — 30. aprila 1974 Komunalno gradbeno podjetje GRAD Bled pravkar zaključuje dela na prenovljeni stavbi blejske Vezenine. Proizvodna hala za steklarstvo Kranj ponovno razglaša naslednja prosta delovna mesta: # analitika delovnih mest Pogoji: visoka strokovna izobrazba ekonomsko organizacijske smeri in tri leta delovnih izkušenj; revizorja Pogoji: ekonomska ali druga srednja šola in pet let delovnih izkušenj ali 1 dveletna administrativna šola in 9 let delovnih izkušenj; — Primskovo Proizvodna hala za kamnosešLvo in cementne izdelke (opeka) Kranj — Struževo Z novimi prostori in stroji v večje poslovne uspehe. Vsem občanom čestitajo delavci Komunalnega servisa, Kranj za 1. maj — praznik dela. « Tovarna obutve Tržič a Lojzka Aleš Breg ob Savi Vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo za * praznik, dela Več od pričakovanega 24. aprila je bil v dvorani graščine v Radovljici koncert, ki ga je domaČa glasbena šola v sodelovanju z občinskim komitejem ZMS pripravila za uvod v praznovanje meseca mladosti, nastopili pa so gojenci glasbenih šol z Jesenic in iz Kranja. - V zadnjih letih je bila večkrat •zražena želja, da bi se omenjene tri Sole tesneje povezale. Kolektivi so Čutili potrebo po sodelovanju, do ka-.terega pa je prišlo šele letos. Za zdaj s° se dogovorili za izmenjavo nastopov in krajše strokovne posvete po vsakem nastopu. Tako so najprej učenci z Jesenic in iz Radovljice pripravili koncert v Kranju, sledil je nastop na Jesenicah, kjer so se občinstvu predstavili kranjski in radovljiški učenci, nazadnje pa so Prišli v Radovljico z Jesenic in iz Kranja. Torej je vsaka šola dvakrat nastopila, enkrat pa bila gostitelj. 1'akoj j.e bilo videti, da bo sodelovanj« v taki obliki zelo koristno, in to 2a učence, njihove pedagoge, šole in za celotno področje teh šol. Najbolj Pomembna je seveda strokovna plat. Priprava sporeda ni bila za šole noben problem, saj imajo v svojem rednem delu programirane različne nastope, na katerih so del tofk odbrale za te koncerte. Vendar pa Kostovanje -v tujem kraju, pred novim očinstvom in drugimi učitelji terja od učencev in učiteljev, da se se več in bolje pripravljajo za nastop, pa tudi izbira skladb je niorda še bolj kritična. Večji so problemi s tehnično izvedbo gostovanj, predvsem s prevodom učencev in glasil ter s prostori. ' ri prevozu si šoje pomagajo s pripravljenostjo staršev, da pomagajo s 8vojimi vozili, za kar so jim kolektivi seveda hvaležni. Jeseniška šola pri- pravi nastop v dvorani Cufarjevega gledališča, ki pa je za take priložnosti morda nekoliko prevelika, v garderobah pa so učenci pogrešali klavir, da bi se »ogreli« za nastop. Najbolj primerne prostore ima kranjska šola, le dvorana je nekoliko premajhna. Taka je tudi radovljiška, ki pa je poleg tega brez stranskega prostora oziroma garderobe, učilnice glasbene šole pa so preveč oddaljene. Tako so učenci na svoj nastop čakali v mrzlem hodniku za odrom in so jim učitelji z masiranjem skušali pomagati. Po vsakem nastopu je bila za učence in učitelje skromna malica. Ze prvič so ugotovili, da je zares škoda, ker so z izmenjavo gostovanj začeli šele letos. Poleg« že naštetih koristi so bili razveseljivi razgovori po koncertih, ko so se pedagogi pogovorili o skupnih težavah in problemih, primerjali delo, rezultate, prosili za nasvete in nove pobude. Razpravljali so o izbiri skladb za pouk, sneman ja, proslave in druge nastope ter ugotovili, da je za nekatera' glasbila, še posebej za skupinsko muziciranje, literatura zelo skromna. Z izmenjavo izkušenj, notnega materiala in strokovnimi posveti učiteljev, posameznih glasbil bodo sodelovanje še obogatili in še bolj korist no izrabili. Vsj so se strinjali s predlogom, da bodo v bodoče k sodelovanju povabili tudi glasbeni šoli i?. Škofje Loke in Tržiča. Poskusili bodo uresničiti zamisel o skupni reviji teh petih gorenjskih glasbenih šol. Vse to dokazuje, da so glasbene šole — kljub ne najboljšim pogojem — razširile svojo dejavnost. Ne zato, da bi dokazale in opravičevale svoj obstoj, saj je ta doba pravzaprav že za njimi. GE Razumnejša in cenejša povezava z avto cesto študija o razvoju cestnega omrežja v Sloveniji obravnava tudi gradnjo avto ceste Ljubljana—Korensko s®dlo oziroma Jesenice—Korensko sedlo ter povezavo zahodnega dela •Jesenic z novo avto cesto. Na osnovi Posebnega odloka je postal zemljišče, rezervirano za avto cesto in priključek zahodnega dela Jesenic »rezervat«, na katerem je prepovedana Parcelacija in gradnja. Zahodni priključek na avto cesto Bi bil name-njen ' predvsem avtomobilskemu transportu. Projekt, ki ga je izdelala projektantska organizacija Projekt nizke zKradbe Ljubljana, je predvideval, c'a bi se zahodni priključek spojil z ftovo avto cesto v bližini bolnice in 1 'avškega travnika, ki je namenjen Predvsem rastoči industrijski coni. Graditelji bi morali porušiti 8 stano-Vanjskih objektov, razen tega pa bi avto cesta in zahodni priključek onemogočila predvsem razvoj podjetja Univerzal, ki je pripravljen v Jeseniški občini veliko vlagati, Splošna gradbenega podjetja Sava in lesarskega podjetja. Na osnovi teh ugotovitev in ifcde-lanih projektov za rekonstrukcijo ceste na Hrušici, projektov za regulacijo Save in zgraditev prodne pregrade ter razvojnih načrtov omenjenih delovnih organizacij je jeseniška skupščina sprejela drugačen sklep. Zahodni jeseniški priključek na avto cesto bo na osnovi analiz in ugotovitev projektantov avto ceste, skupščine občine Jesenice, podjetja Univerzal ter Stanovanjskega podjetja Jesenice spremenjen. Obšel bo industrijsko cono na Plavškem travniku ter stanovanjske hiše, ki bi jih morali po prvotnem predlogu porušiti. Priključna cesta bo tekla pod prodno pregrado, v podvozu prečkala železniško progo, s čimer Železniško gospodarstvo soglaša, obšla carinska skladišča in se pri 26. kilometru nove avto ceste priključila. Avto cesta bo na tem mestu znižana. Nova trasa omogoča dobro povezavo s carinskimi skladišči in industrijsko cono. Predvsem pa je gradnja priključka zahodnega dela Jesenic na novo avto cesto- po novem predlogu za 30 odstotkov cenejša od prejšnje. J. Košnjek g Kopališki ulici v Radovljici so v petek dopoldne odprli nove prostore Nravstvenega doma Jesenice — zdravstvena enota Radovljica. Nekdanjo davbo so adaptirali in dogradili nov trak. Za okrog 14.000prebivalcev Ra-otIjice in okoliških krajev v občini bo v zdravstveni enoti splošna . l"ulcinta, zobozdravstvena ambulanta, otroški dispanzer, dispanzer medi-xhe dela, laboratorij, rentgen in oddelek fizioterapije. Gradnja tega objekta »Poj z opremo je veljala prek 8,3 milijonu dinarjev. Glavni del -sredstev, 6 niily°nov dinarjev, je prispeVal sklad skupščine skupnosti zdravstve-zavarovanja Kranj, razliko pa radovljiška občinska skupščina in koti/ ' Zdravstvenega doma Jesenice iz ustvarjenih amortizacijskih sredstev. u novih zdravstvenih prostorih bo steklo po prvomajskih praznikih, f(Ut<>re. f)aJe v Petek odprl predsednik sveta za zdravstvo in socialno varstvo Crljiške občinske skupščine Stanko Meglič. Stare prostore, kjer je bila slej zdravstvena enota, bodo v občini začeli preurejati za vzgojnovarstveno t(*novo. A. Ž. Z4ITAVA 101 šampion fally športa ZASTAV/1 vam zagotavlja nespremenjene cene do 25. maja 1974 za vozila Z-101, Z-1300, Z-1300 LUX, Z-1500 F inZ-125 PZ MAŠTAMA vam nudi 10 % popust pri deviznem vplačilu za vozila Z-101, Z-1300, Z-1300 LUX, Z-1500 F in Z-125 PZ ZASTAVA prva po prodaji v Jugoslaviji ZASTAVA vam nudi servisne storitve v 180 delovnih organizacijah Slovenija avto Slovenija avto Potrošniški kredit: — na osebo 20.000 din — ZASTAVA 101 40.000 din na osebo — družinski kredit — rabljene avtomobile vzamemo v račun — dobava takoj tip: Z-101 Z-1300 Z-1300 LUX Z-1500 FAMILIARE Z-750 VAZ-2101 VAZ-2102 FAMILIARE VAZ-2103 SPECIAL maloprodajna cena: 50.037,10 dobava takoj 46.671,25 dobava takoj 49.603,25 dobava takoj 57.936,25 dobava takoj 27.731,60 52.758,75 58.726,60 63.485,20 prodajna mesta: Ljubljana Maribor Celje avtomotor Koper Kranj Krško Teden RK Letošnji mednarodni teden Rdečega križa od 5. do 11. maja bo potekal pod geslom Daj kri — reši življenje. Republiški odbor rdečega križa Slovenije pa je menil, da je bilo lani pri nas posebno veliko poudarka na krvodajalstvu, zato se je odločil za drugačen program in temo — Solidarnost, človečnost, prijateljstvo. V letošnjem tednu RK naj bi se še posebej ozrli na minulih 30 let delovanja te humanitarne organizacije, ki ima posebne zasluge za dvig zdravstvene kulture, socializacije družbe, razvijanja solidarnosti in krepitve sodelovanja med ljudmi naše socialistične družbe. Program nadalje predvideva nadaljevanje že pred časom začete akcije o hi-gienizaciji našega okolja. Akcija je povsod naletela na ugoden odmev in jo skoraj povsod že z večjim ali manjšim uspehom izvajajo. Odbor za medsebojna razmerja Zavoda za zdravstveno varstvo za Gorenjsko — Kranj objavlja prosto delovno mesto laboratorijskega tehnika v oddelku za higieno, higierisko-bakteriološki laboratorij za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: t končana Srednja šola za zdravstvene delavce — laboratorijski tehnik Vloge z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi v časopisu na naslov Zavod za zdravstveno varstvo za Gorenjsko Kranj, Gosposvet-ska 9. Odbor za medsebojna razmerja Lekarne Zlatorog Bled razpisuje po 41. členu statuta naslednji delovni mesti 1. direktorja zavoda (reelekcija) Pogoji: poleg splošnih pogojev se zahteva, da je diplomirani farmacevt z opravljenim ^strokovnim izpitom in da ima najmanj 5 let prakse v lekarniški službi. 2. računovodje (reelekcija) Pogoji: poleg splošnih pogojev se zahteva, da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let prakse v finančni stroki. Ponudbe sprejemamo 15 dni od dneva objave. Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju razpisuje delovno mesto učitelja matematike in fizike za pouk v osnovni šoli za odrasle. Pogoji: visoka ali višja izobrazba, veselje do dela z odraslimi. Prijavo z dokazili pošljite do 15. maja 1974 na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam ČOLN — GLISER ugodno prodam. Informacije na telefon 24-368 od 12. do 14. ure iti od 19. ure naprej vsakdan 251 b Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. C. na Klanec 37, Kranj 2700 Prodam OKNA, primerna za vvee-kend, AVTO R 4 in skoraj novo PRIMO. "Zbilje 47 2705 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo. Sp. Bela 12, Preddvor 2744 Prodam 1 leto star par PAVOV. Zg. vSenica 1 c, Medvode 2745 Prodam PRAŠIČE, star« 6 tednov. Rupa 15 2746 Za 800 din prodam komplet SPALNICO z vzmetnicami. Gasilska 13, Šenčur. ' 2747 Za polovično ceno prodam 100 kg VARILNE ZlCE 25 mm. Gasilska 13, Šenčur 2786 Iščemo snažilko za skrajšani delovni čas — pod honorarno Dom ZB Škofja Loka, Kidričeva 1, Šk. Loka, telefon št. 60-006. - Prodam odpadni LES od hlodovine. Naslov v oglasnem oddelku 2748 Poceni prodam dve OTROŠKI POSTELJICI z vložkoma, manjša je na koleščkih in se podnevi spravi pod večjo. Mrežar, Spodnji trg 23, Skofja Loka 2749 ' Prodam 8 mesecev brejo TELICO, KRAVO s teletom, MLATILNI stroj in 2 železna VOZA. Pegam Jože, Topol je 9, Selca 2750 Prodam KRAVO sivko, 8 mesecev brejo. Papirnica 9, Skofja Loka 2751 Prodam GUMIJASTI ČOLN z motorjem tomos 4. Cesta talcev 6 a, Skofja Loka 2752 Prodam rabljen ŠTEDILNIK Gorenje za trdo gorivo, eno dvodelno in eno trodelno OKNO. Demšar, Log 25, Železniki • ' 2753 Prodam motorno SLAMOREZNICO s puhalnikom. Sp. Brnik 10 2754 Prodam ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK. Smid, Zali' logv 36, Železniki 2755 Prodam PUH A L Ni K za sano z motorjem, 'PROSILEC za umetni gnoj. Žg. Brnik 46, Cerklje 2756 Prodam SVINJO za zakol. Grad 25, Cerklje 2757 Prodam suho SENO za krmo. Pšenična Polica 9, Cerklje 2758 Prodam novo žensko kompletno NARODNO NOSO, več AVB. Zg. Brnik 43. . 1 2759 Prodam delovnega VOLA. Lavter-ski vrh 3, Kranj 2760 Prodam 2000 kg SENA. Pogačnik Franc, Prezrenje 11, Podnart 2761 Prodam KRAVE po izbiri, motorno KOSILNICO RAPID in betonsko ŽEL EZO 6 in 10 mm. Stra-hinj 7 , 2762 Prodam malo rabljeno diatonično ' HARMONIKO, znamke KUCLER. Lindav Matevž; Sp. Jezersko 13 2763 Poceni prodam komplet odličnih BOBNOV PEARL. Gradišar Miro, Cesta talcev 75, tel. 22-177 * 2764 Prodam OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK. Silar, Sorlijeva 6, Kranj 2765 Prodam rjave PIŠČANCE, stare 2 meseca. Mlakarjeva 58, Šenčur 2766 Prodam dve novi OKNI 60 x 60 in termoakumulaci jsko PEČ AEG 3 KW. Marčun Drago, Breg 3, Križe 2767 Prodam mlado KRAVO s teletom. Gasilska 36, Šenčur 2768 Prodam KRAVO frizijko v petem mesecu brejosti. Sebenje 36, Tržič 2769 Prodam KRAVO simentalko, 8 mesecev brejo. Virmaše 42, Škofja. Loka ' 2770 Prodam ZAJCE. Jezerska c. 103, Kranj 2771 Prodam drobni KROMPIR. Olše-vekll 2772 Prodam PUNTE in BAN KI NE. Hotemaže 35, tel. 22-035 2773 Prodam LTŽ kuhinjski ozki ŠTEDILNIK na drva, pomivalno in delovno MIZO, skupne dolžine 1,80 m, polavtomatski PRALNI STROJ in visečo toaletno OMARICO, vse v zelo dobrem stanju in po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku. prodam 800 malih Deri in g, Novi svet 6, 2774 SALONITK. Škofja Loka 2775' ll^t/OI Zaneslo avtomobil V torek, 23. aprila, ob 19.30 je voznik osebnega avtomobila Ignac Polajnar (roj. 1943) z Britofa na cesti četrtega reda med Naklom in Cegelnico zadel Vlasto Onifcek in Vilmo Štilec, ki sta hodili po levi strani ceste. Voznik Polajnar je vozil po sredini ceste in je pritisnil na zavoro, ko je zagledal pešakinji. Zaradi tega je avtomobil zaneslo, pri tem pa je obe pešakinji zadel in zbil s ceste na travnik. Na srečo sta bili obe le laže ranjeni. Zapeljal v bencinsko črpalko V petek, 26. aprila, ob 22.20 je voznik osebnega avtomobila Jože Hribar (roj. 1942) z Jesenic, ko je vozil v smeri proti Potokom, zapeljal v bencinsko črpalko na levi strani ceste. V trčenju je nastalo na avtomobilu za 15.000 din škode, na bencinski črpalki pa za 20.000 din. V avtomobilu sta bila tudi dva otroka, vendar sta jo odnesla brez posledic. Nezgoda mopedista V petek, 26. aprila, popoldne je v Račevi pri Žireh voznik mopeda Ciril Menedik (roj. 1937) zapeljal s ceste v jarek, kjer je obležal huje ranjen. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. Izsiljevanje prednosti Zapeljal s ceste Prodam KRAVO s tretjim teletom ter eno tik pred drugo telitvijo. TiČar Janez, Voglje 76 2776 Prodam 2 meseca stare JARČKE. Cegelnica 1, Naklo 2777 Prodam 1 kub. m MACESNOVIH . PLOHOV. Grad 1, Cerklje 2778 - Prodam mlado KRAVO s teletom ali brejo KRAVO z mlekom — bo-hinjko, in nizek semenski FIŽOL. Gole, Višelnlca 13 nad Gorjami 2779 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Posavc 17, Podnart 2780 Prodam zbirko »NAŠA BESEDA«, 90 knjig po ugodni ceni, popolnoma novo. Ponudbe pod »2200« 2781 Prodam OKNA in VRATA — komplet, TELEVIZOR (potreben popravila), zelo poceni. Bogataj Marija, Zasavska 29 2782 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO špičak in eternit. Škrvada Jože, Preddvor 27 2783 Prodam ali zamenjam za klavnega KONJA 2-letno KOBILO, 480 kg težko, in 7-letnega KONJA — za vsa dela, 500 kg težkega. Majdnek, Lesce 2784 Prodam KRAVO, dobro mleka-rico, s teletom ali brez. Poljšica 9, Zg. Gorje ' 2785 - Prodam male PUJSKE, 7 tednov stare, ii) kupim OBROČE (feltne) 4 za HANOMAG 16 col. Ivan, Olševek 19 Pjodam več -PRAŠIČEV, čez 100 kg težke. Struževo 20 2788 Prodam motorno KOSILNICO BCS. Tatinec 6, Preddvor 2789 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Voglje 73, Šenčur • 2790 Sajevic 2787 kupim V soboto, 27. aprila, popoldne je voznik osebnega avtomobila Metod Globočnik (roj. 1954) z Voklega zapeljal s stranske ceste na prednostno cesto drugega reda na Primskovem, ne da bi se prepričal, če je prosta. Zaradi tega je trčil v osebni avtomobil Janeza Kristana (roj. 1929) z Jesenic. V nesreči so bile ranjene tri sopotnice v Kristanovem avtomobilu. Škode na vozilih je za 10.000 din. V soboto, 27. aprila, popoldne je voznik osebnega avtomobila "Vinko Fortuna (roj. 1949) s Trstenika na ravnem delu ceste med Trstenikom in Goričami zapeljal s ceste in trčil v drevo. V trčenju sta bila huje ranjena voznik in sopotnica Ksenija Fortuna, dva sopotnika pa sta dobila le lažje praske. Kupim 2 kub. m suhih'SMREKO-VIH DESK, 20 mm."Bidovec, Jurčičeva 1, Kranj 2808 Kupim stružni avtomat, stružne debeline O 12, lahko brez priprave za rezanje, navojev. Naslov v oglasnem oddelku 2809 Kupim mizarski SKOBELJNI STROJ. Opis in ceno poslati: Hudo-vernik Ludvik, Poljšica, Zg. Gorje vozila Prodam SPAČKA — letnik 1967, telefon 41-005 Poceni prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967. H rastje 52 2728 . Prpdam FIAT 750, letnik 1968. Zrninec 58, Škofja Loka 2791 Poceni prodam MOPED 'SKU-TER, tri prestave. Kopališka 3, Škofja Loka 2792 Prodam osebni avto DKW 1000 S z vlečno kljuko za prikolico, letnik 1962. -Cena 5000 din. Svoljšak, Mestni trg 19, Škofja Loka, tel. 61-993 2793 Prodam avto VW 1200, dobro ohranjen, 78.000 km, registriran do 15. 1. 1975. Triler Franc, Puštal 103, Škofja Loka 2794 Prodam RENAULT SPORT 1100 ccm, poraba goriva 8 litrov. Ogled vsak dan popoldan in nedeljo dopoldan. Slavko Bevc, Kamna gorica 51 pri Kropi " Prodam RENAULT GORDI NI DAUPHINE, letnik 1966. Vse informacije dybite na tel. 23-244 2796 Prodam poltovorni KOMBI s cerado, letnik 1965. Kunšič Janez, Krnica 14, Zg. Gorje x 2797 * Prodam avto AUDI 100 LS, dobre ohranjen, prevoženih 84.000 km. Ve-likonja Viktor, Bled, Kajuhova 13, tel. 77-678 2798 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Šeruga Davorin, Lahov-če 56, Cerklje 2799 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, 51.000 km. Lampič, Planina 12, Kranj .2800 Prodam ŠKODO, letnik 1967, preloženih 70.000 km, lahko tudi na kredit. Krišelj Franc, Goriče 57, Golnik 2801 Prodam FIAT 750, letnik 1970. Cena ugodna. Pogačnik Matko, Lesce, Tovarniška 24 2802 Prodam osebni avto WART-BURG, letnik 1968. Konjar, Šolska 2i Kranj, Stražišče 2803' A MI 8, letnik 1970, prodam. Konjar, Smlednik 3 2804 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi in nadvse dobri brat in stric Tone Snedic po domače Harižev Tone iz Predoselj upokojeni vrtnar v Begunjah na Gorenjskem Do pogreba leži v svojem stanovanju v Begunjah. Od njega se bomo poslovili v Begunjah v torek, dne 30. aprila, ob 16. uri, nato bo pogreb v Predosljah ob 16.45 izpred kapelice, « Žalujoči: brata Lojze in Francelj, sestre Ana, Angela in Micka z družinami. " • Predoslje, Kranj, Maribor, 28. aprila 1974 Prodam FIAT 600 D, letnik 1962, dobro ohranjen, v odličnem voznem stanju. Ogled vsak dan od 15. ure naprej, v nedeljo cel dan. Mlaka 28 b 2805 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, garažiran, prevoženih 42.000 km. Ogled vsak popoldan po 16. uri: Radovljica, Cesta na Jezerca 6 2806 Prodam dobro ohranjen A MI 8, letnik 1972. Hotemaže 6, Preddvor 2807 stanovanja Zamenjam komfortno, takoj vse-ljivo STANOVANJE v prvem nadstropju vile v centru Ljubljane, za manjši vikend v Kranjski gori ali okolici z doplačilom razlike v gotovini. Informacije tel. 061-55-901 2724 Miren moški išče SOBO od Kranja do Ljubljane za eno leto. Nudim dobro nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 2811 Oddam OPREMLJENO SOBO sostanovalcu. Pogoj: miren. Naslov v oglasnem oddelku 2812 Iščem neopremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Nujno-soba« 2813 Skromno dekle išče skromno SOBO, možnost pranja in kuhanja, na področju Škofje Loke, blokov in Trate. Ostalo po dogovoru. Ponudbe na Turistično društvo Škofja Loka 2814 posesti Prodam manjše POSESTVO Mi-šače 7, Kamna gorica. Podrobnejše informacije dobite vsak dan. Moho-rič Rezka, Koroškd 5, Lesce 2815 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Čirčičah. Naslov v oglasnem oddelku 2816 Prodam takoj vseljivo STANOVANJSKO HIŠO z večjim vrtom. Naslov v oglasnem oddelku 2817 V planinskih»domovih nudimo sezonsko ali stalno zaposlitev priučenim SERVIRKAM in nekvalificiranim DELAVKAM. Sezonsko zaposlitev nudimo v" Triglavskem domu na Kredarici oskrbniku, kuharici in administratorju. Ponudbe pošljite Planinskemu društvu Ljubljana — matica, p. p. 320 — 61001 Ljubljana 2819 Nudim vam storitve na področju vseh vrst »ŠTANCANJA« do 40 ton in vrezovanja navojev do 10 mm ter GALVANIZIRANJE v stoječih k<>-pelrh in bobnih (nikelj, krom, zlato, cink, srebro in galvanotehnično tmrvanje kovin). Izdelujem tudi gotove izdelke s področja kovinske galanterije ii) ključavničarstva-. Ključavničarstvo in galvanizacija Perne, Grahovše 4, Lom 25, Tržič prireditve zaposlitve Sprejmem dve VAJENKI. Jelena Valinger, Koroška 16, Frizerski salon. • 2680 IZREDNA PRILIKA. Dvočlanska družina išče zdravo in pošteno mlajšo upokojenko za VAROVANJE enoletnega otroka. Popolna oskrba. Ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe,poslati takoj na naslov: Sotelšek Ivan, 66000 Koper, Vojkovo nabrežje 28 2818 OBVESTILO V ponedeljek, dne_6. maja, bom odprl popravljalnico ur. ROBNIK FRANC, urar, KRANJ, Tavčarjeva št. 7 (bivši Zevnik). Vsa v urarsko stroko spadajoča^ dela bom opravljal hitro in solidno. obvestila Cenjene stranke prosimo, da vzamejo POPRAVLJENE URE od februarja 1974 nazaj. Urar Rudolf Rus, Jenkova ul. 1, Kranj 2683 MLADINSKI AKTIV KRIŽE priredi v dvorani v Križah zabavo s PLESOM v četrtek 2. 5. 1974 ob 17. uri. Igra ansambel -RUDIJA JEV-ŠKA. Vabljeni! 2821 MLADINSKI AKTIV ZALOG prireja v četrtek, 2. maja 1974, ob 1?-uri PLES. Igrajo TRGOVCI. Vabljeni x 2822 Aktivni kranjski planinci Okrog 130 učencev kranjskih osnovnih šol, članov pionirskega odseka Planinskega društva Kranj, in 40 planincev iz srednjih šol se je udeležilo izleta v Križno in Taborsko jamo. Izlet so vodili člani kranj" skega Jamarskega društva. Pionirji in mladinci so obiskali tudi tehnični muzej v Bistri ter se seznanili z znamenitostmi Rakovega Škocjana in Cerkniškega jezera. V petek, 26. aprila, pa je odšlo na plezanje v Paklenico 22 mladih kranjskih alpinistov in pripravnikov. Alpinisti se bodo pripravljali na težke naloge, ki jih čakajo v letni plezalni sezoni. Skupina, ki jo vodi Marjan Ručigaj, je najmnožičnejša dosedanja kranjska »odprava« v po* fgorje Pajdenice. -jk Na zboru volivcev za gradnjo planinske postojanke Namera Planinskega ' društva Kranj, da na Ledinah nad Jezerskim zgradi planinsko postojanko, je naletela na različne odmeve. 26. aprila se je znašel predlog tudi na zboru volivcev na Jezerskem, kjer so se ria osnovi pojasnil predstavnikov PU" ninskega društva Kranj in Planinskega društva Jezersko odločili, da se postojanka na Ledinah zgradi. mnenju Jezerjanov pa mora projekt za planinski dom upoštevati predvsem turistični, planinski in smučarski razvoj Jezerskega. Nova postojanka bo nedvomno prispevala k večjemu obisku naših mejnih vrhov in omogočila boljšo povezavo Gorenjske z Ok reši jem v Logarski dolini. -jk šport med vikendom NOGOMET -«- Čeprav sta enajsterici kranjske Save in Tržiča doma gostili Tolmin in novogoriška Vozila, sta oba ostala pra/.nih rok. Čast gorenjskega nogometa v ZCNL je rešil kranjski Triglav, ki je v gosteh opravil z mirensko Adrijo. Izidi: Sava : Tolmin 1:2 (1:1), Tržič : Vozila 0:2 (0:1), Adria : Triglav 0:1 (0:1). Pari prihodnjega kola: Triglav : Tržič, Primorje : Sava. ROKOMET — Rukometašice AlpJesa nadaljujejo z dobro ifcro in z zmagami. Tokrat so iz gostovanja v Tuzli prinesle obe točki, uspešni pa so bili tudi TVžiČani, saj so y Ajdovščini v okviru moške republiške lige premagali domači Mlinotest. Kamničani so gostovali v Mariboru, kjer so morali priznati premoč Braniku. Izidi: ženske: -Jedinstvo : Alples 13:15 (8:10), moški: Mlinotest : Tržič 7:10 (4:3), Branik : Kamnik 29:19 (14:9). Pari prihodnjega kola: ženske: Alples : Metalac; m<)ški: Tržič : Polet, Slovenj Gradec : Kamnik. KOŠARKA — Trigl avani so v II. kolu 1 A SKL spet s težavo na domačem igrišču premagali Maribor. V moški 1 B SKL so se Jeseničani iz Postojne vrnili zj>bema točkama. Izidi: Triglav : Maribor 74:72 (40:33), Postojna : Jesenice 29:35 (12:15). Pari prihodnjega kola: Jesenice : Zagorje, Marles : Triglav. KEGLJANJE — Končano je letošnje tekmovanje v moški kegljaški republiški lig'-Ljubljanskemu Gradisu je v tem prvenstvu uspelo, da se je po devetnajstih zaporednih naslovih Triglava le-ta v jubilejnem dvajsetem preselil v Ljubljano. Izidi zadnjega kola: Triglav : Hmezad 7941:74,70, Jesenice : Slovenija ceste 7796:749«. NAMIZNI TENIS — Igralke Triglava 30 v nadaljevanju prve zvezne namizno-teniške lige .v slovenskem derbiju prepričljivo opravile z> ljubljansko Ilirijo. Izid srečanja: Triglav : Ilirija 5:2. Posamezni izidi: Jakopin : Cvetek 2:0, Žerovnik : Kolar 2:0, Zakojč : Langer-holc 0:2, Zerovnik : .Cvetek 2:1, Jakopin : Langerholc 1:2, Zakojč : Kolar 2:0, Zerovnik : Langerholc 2:0. JUDO — V predzadnjem turnirju v okviru republiške judoistične lige sta bila gorenjska predstavnika Jesenice in Triglav uspešna. Na turnirju na Jesenicah so domačihi obračunali z Velenjem in Nagaoko, Triglavani pa v Ljubljani s Šiško, medtem ko so morali priznati premoč Olimpiji. Isidi: Jesenice : Velenje 4:1, Jesenice : Nagaoka 4:3, Šiška : Triglav 3:4, Olimpija 0 : Triglav 5:2. - -dh V. Zaradi velikega zanimanja in na željo kino obiskovalcev bomo predvajali film Zadnji tango v Parizu - v se: kino Center: 1. in 2. maja ob 19. uri kino Stoi^žič: 3. in 4. maja ob 20. uri, 5. maja ob 16. in 18, uri — zadnjič! Kinopodjetje Kranj Telovadna društva Partizan še niso »iz mode« TVD Partizan! Koliko lepih spominov zbudi to-ime v glavah generacije, ki je odraščala po drugi svetovni vojni! Koliko iskrenih prijateljstev se je rodilo v dvoranah, kjer smo se pred leti podili za žogo, skakali, plezali in telovadili! Kdo bi vedel? Jasno je le nekaj: navzlic pogosto zastareli in dotrajani opremi, navzlic nezadostnim zmogljivostim ter navzlic pogojem, za katere bi danes rekli, da so pod vsako kritiko, da so nemogoči, je bil Partizan nepogrešljiva športno-vzgojna ustanova. Iz njegove skoraj neizčrpne kadrovske osnove je izšla cela kopica kasnejših šampionov najrazličnejših športnih zvrsti, ki so sloves Jugoslavije ponesli daleč v svet. Hkrati pa smo si v teh društvih mnogi pridobili osebnostne lastnosti, kakršnih ni mogoče nikjer kupiti. In marsikomu v vsakdanjem življenju presneto koristijo, saj sodobni čas terja Čvrstega, fizično in duševno zdravega, uravnoteženega človeka, sposobnega zdržati najrazličnejše napore in kljubovati neštetim kvarnim vplivom okolice. A razvoj (ki ni nujno zmeraj pozitiven) je povzročil korenite spremembe v navadah in mišljenju ljudi. Ena od njih se kaže tudi v nezadržnem krčenju vloge Partizana. Po športni plati so mu ponekod spod-nesla noge ozka klubaška stremljenja, pojav profesionalizma v posameznih panogah, favoriziranje vrhunskih dosežkov, eksces, imenovan »komercializacija fizkulture«, ko smo pri vrednotenju in financiranju določene discipline upoštevali predvsem popularnost, itd. Obenem je dobršen del vzgojnih nalog prešel na ramena osnovnošolskih in srednješolskih SD, ki so nastala kot logična, hvalevredna posledica popolnejših izobraževalnih programov ter vedno intenzivnejšega investiranja v stavbe in pokrite vadbene objekte. Se preden smo se pošteno zavedli, je maneverski prostor telovadnih društev Partizan postal — vsaj navidezno — skrajno ozek. Do nedavna so, v večini primerov, obstajala bolj zaradi reda volje in zaradi upornosti majhnega kroga nepoboljšljivih entuziastov kot pa zaradi prepričanja družbe, da jim ne gre odrekati važnega mesta v širši socialistični skupnosti. Toda z ustanavljanjem TTKS in z uveljavljanjem pravičnejših odnosov v politiki materialnega stimuliranja telesne kulture, ki naj bi prek različnih oblik rekreacije pomagala izboljšati fiziološke zmogljivosti in počutje že rahlo pomehkuženega prebivalstva, je Partizan spet postal zanimiv. Zato smo v uredništvu sklenili obiskati vodstvi dveh precej različnih gorenjskih TVD, kriškega in škofjeloškega. Razložili so nam svoje težave in načrte, poglede in hotenja. Čeprav v ostalih društvih iz sosednjih krajev stanje bržkone ni dosti drugačno, bomo v prihodnje veseli slehernega povabila na obisk — seveda le, ako nam imajo odgovorni povedati res kaj bistveno nove'ga. V Krizah široko zasnovana aktivnost .Za predstavitev TVD Partizana Križe, ki je bil ustanovljen leta 1956, Se odločamo iz več razlogov. Teles-n°vzgojna organizacija deluje na področju, kjer imata telesna kultura ltl šport bogato tradicijo. Znan je Predvsem »Kriški športni teden«, najmnožičnejših manifestacij te vrste na Gorenjskem, katerega ponudnik je bil pokojni Kristijan Ko-kalJ rudi letos se bo v tednu dni zvrstila kopica tekmovanj in turnir-jev- roed katerimi bo rokometni po ^'ciji kvalitetno najmočnejši. Pri }yu Partizanu Križe je spodbudna ^ obetajoča mladost v vodstvu in članstvom. Vseh 245 članov šol-^ga športnega društva na kriški osnovni šoli Kokrškega odreda je » anoy TVD Partizan. In še po ne-en* je znan Partizan? Po množič-osti prj splošni vadbi in rekreaciji na mlajše in starejše prebivalke in R»valće Križev, Tržiča in okoli-vasi. Ce so »partizanovci« vča-t , koga od sovaščanov povabili v I ^vadnico, so pogosto naleteli na J«ha ušesa. Danes prihajajo ljudje ičnih starosti, sami od sebe. rn>k telovadnice je napet, vaditelji K .^aposleni do ušes. Ker tudi l)uH ^P6 Pomanjkanje te »sorte nekH*' •sta znai»je in izkušenost No ^Portnikov dragocenejša. re.Va Šolska telovadnica in vzoren vad • vlada v nJej' sodobni telo-na ni pripomočki in boljša materialen °snova telesnovzgojne organiza-> Povečujejo zanimanje za vadbo in rekreacijo in s tem krepe poslanstvo Partizana. Ida Ribnikar, predsednica Partizana in nekdanja telovadka in roko-metašica, pripoveduje, da so člani s prostovoljnim delom zgradili »stadion v malem« z rokometnim igriščem, atletsko stezo, odbojkarskim igriščem, prostorom za skok v daljino, s pomočjo planiške skakalne šole pa dve skakalnici v Sebenjah. Leta 1971, ko je Partizan prepustil dvorano Zadružnega doma krajevnim organizacijam in skupnosti ter se preselil v novo šolsko telovadnico, se je začelo še tesnejše sodelovanje med Partizanom in osnovno šolo Kokrškega odreda. Ravnatelj in učitelj telesne vzgoje sta že več let člana upravnega ftdbora. Šola je »partizanovcem« drugi dom. Njene ključe imajo in vstop v telovadnico, ko je ne zaseda pouk telesne vzgoje ali dejavnost šolskega športnega društva. Tudi drugi dve osnovni šoli v tržiški občini se ne zapirata, zavedajoč se, da sta enako/ kot kriška »zrasli« predvsem na račun samoprispevka občanov. Kriški Partizan pa v kameno rade volje odstopa šolarjem zunanja igrišča. Rokometno igrišče je razsvetljeno. To je nova možnost rekreacije za tiste, ki podnevi nimajo časa. Pred leti je kriški Partizan skrbel predvsem za splošno vadbo od naj-mlajšiji do najstarejših ter vzporedno s tem gojil orodno telovadbo, atletiko, rokomet, smučarske skoke in rekreacijo. Ko je bilo na osnovni šoli Kokrškega odreda ustanovljeno šolsko športno društvo, vadba šolarjev ni bila več Partizanova skrb. Druge že omenjene dejavnosti se bogatijo. Obetajoč napredek je pokazal smučarski tek v povezavi z atletiko. Ida Ribnikarjeva in vodstvo Partizana Križe pripisujejo povezavi med šolo in šolskim športnim društvom ter Partizanom velik pomen. Izmenjava redkih vaditeljev in trenerjev je običaj. Člani šolskega športnega društva so člani Partizana, urnik vaj in treningov pa je prilagojen številnim delavcem, dijakom in študentom, ki služijo kruh ali nabirajo učenost v Kranju ali Ljubljani. Upoštevajoč še vadbo za predšolske otroke, ki jo kriški-Partizan dokaj intenzivno razvija, in že prej omenjeno sodelovanje med šolo, ŠŠD in Partizanom, je stalno in usklajeno spremljanje rasti določene generacije vsaj na papirju zagotovljeno. , Kriški Partizan želi odpraviti ali vsaj omiliti pomanjkanje vaditeljev in trenerjev. Letos nameravajo nameniti strokovnemu izobraževanju članov lepo vsoto denarjev. Trije člani se že spoznavajo s skrivnostmi rokometne igre, večja praznina pa vlada pri vaditeljih in trenerjih za rekreacijo, splošno vadbo in orodno telovadbo, čeprav Partizan prav do teh panog ne kaže mačehovskega odnosa, ki naj bi bile osnovne dejavnosti Partizanov. Smučarski tekači nekaj opreme že imajo, trenersko-»ledino« pa je zaoral Vinko Grašič. Marjanu Pečarju in Ambrožu Teranu je že uspelo vzgojiti nekaj državnih reprezentantov v smuških skokih. Vendar omenjeni entuziasti programom, ki jih imajo Križani pri razvoju teh panog, ne bodo kos. Nova 25-metrska skakalnica iz mase v Šebenjah utegne postati kmalu resničnost, razen tega pa Križani podpirajo prizadevanja Smučarske zveze Slovenije in Planiškega komiteja, da bi usposobili skakalnico na Zelenici, kjer nadlog zaradi pomanjkanja snega ni. Letos so morali Kri- artizan Strctžišče žani tekmovanje za pokal Tržiča v skokih organizirati na Pokljuki! Na opuščenih. temeljih pri nekdanjih vojašnicah v Križah namerava Partizan zgraditi garderobe in skromne klubske prostore. Tudi pri delovnih pogovorih daje namreč sedaj zatočišče osnovna šola! TVD Partizan Križe je med tistimi, ki so prepričani, da se bo z ustanovitvijo temeljnih telesno-kulturnih skupnosti in novega financiranja interesnih skupnosti položaj telesnokulturnih organizacij zboljšal. Seveda bo odgovornost za uresničevanje programov pred delovnimi ljudmi večja. 36 milijonov starih dinarjev znaša letošnja predračunska vsota. In nič kaj preveč je ne bi smeli zmanjšati, če bo hotel kriški Partizan uresničiti zastavljene načrte, vzdrževati naprave in objekte" in dokupiti kaj novega, izobraževati ter nagrajevati vaditelje in trenerje in prihraniti »kupček« za izdajo kronike. Leta 1976 bo kriški Partizan praznoval 20. obletnico delovanja! v J. Košnjek V Loki začenjajo znova Ločani, loški »partizanovci«, se žal ne morejo pohvaliti s tako razvejano in pestro dejavnostjo kot njihovi kriški vrstniki — čeprav jih po tradiciji krepko prekašajo. TVD Partizan Skofja Loka je namreč ob ustanovitvi, brž po vojni, pritegnil v svoje vrste športne delavce, ki so pri nekdanjem Sokolu nabrane izkušnje znali koristno vključiti v obnavljanje telesnovzgojne aktivnosti v mestu. Slednja je zajemala veliko število domačinov, zlasti mladine, ki je organizirano gojila bodisu nogomet bodisi smučanje ali gimnastiko, mnogi pa so obiskovali splošno vadbo, prikrojeno različnim starostnim razredom. Pozneje sta v okviru društva zaživela tudi košarka in rokomet. Vsakoletna svečana akademija je zmeraj predstavljala veličastno manifestacijo znanja in spretnosti članov vseh kategorij. Ce bi, denimo, pred 20 leti kdo trdil, da bo ustanovo v kratkem načela huda kriza, bi mu najbrž nihče ne verjel. A prav to se je zgodilo. Prvi, ne preveč skrbi zbujajoči znaki nazadovanja so nastopili v zgodnjih šestdesetih letih, ko je odcepitvi smučarjev (1954) sledilo formiranje samostojnega nogometnega kluba Ločan (zdaj LTH) in košarkarskega kluba .Kroj. Pod okriljem oslabljenega društva sta vztrajali le gimnastika in rekreativna vadba. Prišlo je obdobje, v katerem so ljudi začeli zmeraj močneje pritegovati »atraktivni športi«, moštve-ne igre z žogo in alpsko smučanje. Orodna telovadba ni več navduševala, saj terja — preden tekmovalec doseže vidnejše uspehe — ,mnogo bolj trd in dolgotrajen trening kakor privlačne »modne« panoge. Vzporedno je upadalo zanimanje za rekreativno smer, ki sicer človeku vcepi osnove gibalnih sposobnosti in prožnosti; mladež so starši že v otroštvu raje usmerjali v specializirane zvrsti, kjer je razmeroma skromna konkurenca ob vsaj poprečni nadarjenosti jamčila relativno naglo uveljavitev. In če k vsemu naštetemu primaknemo še pojav šolskih športnih društev, v katerih s članstvom pač ni nikoli resnega problema, dobimo zelo jasen Torek — 30. aprila 1974 odgovdr na že naštetokrat izrečen očitek, zakaj so ŠkofJeloČani dovolili, da je Partizan leta 1963 dokončno »izdihnil« in da je naslednjih sedem let obstajal edi-nole v uradnih papirjih. Upravljanje, vzdrževanje in uporaba telovadnice ter pripadajočih naprav so oblasti prepustile gimnaziji, medtem ko sta igrišče prevzela KK Kroj in NK LTH. Toda čas je ovrgel trditve lahko-miselnežev, ki so menili, da v novih pogojih telovadno društvo nekdanjega tipa ni potrebno. Potrebno je! Zapažanja socialnih in zdravstvenih služb razkrivajo' nelepo podobo razmer v občini; pomanjkanje fizične aktivnosti je prizadelo zlasti najmlajše, cicibane, in starejše, priletne državljane, ki bi se z rekreiranjem obvarovali prezgodnjih bolezenskih težav, vendar skoraj niso našli možnosti, da bi v krogu sebi enakih razgibali zanemarjeno telo. Posebno obravnavo pa zasluži mladina, ki po zaključeni osemletki odide v proizvodnjo in ki spričo odsotnosti telesnovzgojne zavesti (šolsko fizkulturo učenec neredko jemlje kot obvezno zlo) ne čuti niti veselja niti želje za športnim udejstvo-vanjem. Med njo so odkrili visok dostotek alkoholikov, prestopnikov in kršilcev reda, kajti v preotfilici prostih uric mimogrede zaidejo na stranpota. Prav zanje bi bil Partizan naravnost idealno zatočišče. To spoznanje je tudi vodilo druščino bivših funkcionarjev, da so ga leta 1970 obudili od mrtvih. Pljunili so v roke, povabili k sodelovanju izkušene starešine ter vztrajno krepili društvo, ki danes šteje približno 200 aktivnih članov, razporejenih v vrste pionirjev, pionirk, mladincev, mladink in seniorjev obeh spolov. Seveda problemov nešteto. Dr. Adolg Gerjol, predsednik upravnega odbora, sestavljenega malone izključno iz upokojencev (!), mi jih je v pomenku nanizal cel seznam: pogrešamo pomoč strokovno usposobljenih trenerjev, kajti 8 priučenih vaditeljev nj zadošča; vsi opravljajo tako imenovano nevidno, anonimno delo, ki ne prinaša očitnih rezultatov, a bi zaslužilo najmanj izdatno moralno, če že ne materialno priznanje; društveni prostori so pretesni in zastareli ter često zasedeni ali spremenjeni v skladišče, kar vodstvo prisili, da mora sejo UO sklicati v bližnji gostilni; dasi bodo poslej namesto 6000 din letnih dotacij prejemali 35.000 din, ni TTKS z nobeno praktično gesto utemeljila najavljenega spodbujanja bazičnih, v širino usmerjenih rekreativnih dejavnosti (obisk društva, navzočnost n&-sestankih itd.); baje JLA kljub podatkom, ki govorijo o 25-odstotnem osipu fantov-vojaških obveznikov (osip je kajpak, posledica raznih hib), ne kaže nikakršne pripravljenosti, da bi podprla prizadevanja Partizana; itd., itd. Ovir je nešteto, ampak gručica loških zanesenjakov ne namerava vreči puške v koruzo. Ni dvoma, da poosebljajo kvalitete, kakršne so si nekoč v Partizanu privzgftjali njegovi nešteti, prijatelji in kakršne prevladujejo v izjemno redkih novodobnih športnih ekipah: skromnost, nesebičnost, vztrajnost, tovarištvo, odločnost in kolektivni duh. I. G u zel j J. Košnjek Zadnja trka abecede Uglasbitev instrumente Igralec na vio'ino Reka Španiji Vrata blaga, žamet Zlatnik, • rumen denar« Navdušenje Bajeal. pripoved Avatrlja Prebivalka Japonske Dnevni delavec Adverb, prislov Značaji Delavska enotnoat Reka na vzhodu Azovske-ga morja Zlebnik Podložniki kralja Nibe-lunga Kuaki plaatelj, Leanid N. Izbira blaga Dosta-vltve Reka v Črni gori Mesto na Japea. Talij — oksigen Krinka, maškara Rimska dve Ruski veletok Vojni odsek Ena od inter-nacional Nikelj Rijeka •Jadranski otok Čelad ar Balkon Privrženec nacionalizmu Kraj pod Dinaro, med BiH in Hrv. Produkt takrenja IU na jugu Avstralije Jezero v SZ Krvni faktor Anton Ingolič Skušnjava Kovin, obrtnik Vreča (lj. izraz) Derivat alkohola Slikarka Potokar Posledica ranitve Prebivalci Eritreje Pogorje ob Kaspijskem jezeru Nikola Tesla ZačetnHt makiave-lizma Zid Lesno ind. podjetje To tukaj Ger. pleme Majhen urh Film. režiser. Carol Pernata divjad Zlnhtnik Italijan. in n S ko Rezalni nož Kmetijska šola pri N. mestu Židovsku menišku skupnost Pomladna setev Kalij Književnost Ivun -Ungnad Sovjetski politik, boljševik, umorjen leta 1934 Tone' Fornezzi Potopi-sec, Miran Grški bog vojn Zanos, polet Tone Cufnr Slov. slikar Nikolaj Ernat Heinkel Ohlapen površnik Lirski pesnik Starogr. ljubica Življenjske »prilike Naznanilo Nedogled nost Hrv. slikar, Vjekoslav Kralj živali Osebni zaimek (mn.) Del obruza Del nihanja Palmova vlakna Elektr. pri Mariboru Abelov brat Krut*;. g ledu-liščnik, Charles Desni pritok Drine Era, doba Orient. sukno Varjeno mesto Iridij Delo v rudniku Samojedi Aktinij Vpra-Aalnica Rado Simoniti Slikar, Ljubo Anton Cehov Dolgu ul. v Zagrebu I/rabljeni.- Medalja Vando-tova povest; film Središče Hercegovine Človek na paši Nagradni kupon Rešitev teksta ob strani pcjd sliko: Ime in priimek: Naslov: Nagradna skandinavska križanka Za ' reševalce križanke razpisuje uredništvo 10 nagrad, in sicer: , 1. nagrada 200 din 2.-3. nagrada 100 din 4.—10. nagrada 50 din Za udeležbo pri'žrebanju zadostuje, če pošljete izpolnjen nagradni kupon (lahko nalepljen na dopisnici) do četrtka, 9. maja 1974, na naslov: Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako NAGRADNI KUPON. — Da ne bo kdo kaj narobe mislil bom raje jaz klical na pomoč. — Da ti ne bo dolgčas, sem ti prl' nesel strgane nogavice ... — Nehaj razgrajati, sicer ne bo^1 ujel nobene ribe! , - Zal mi je, ampak končno ti le moram povedati, da je bilo prostovoljno gasilsko društvo ukinjeno že pred desetimi leti. — Boš tudi potem, ko bova poročena, tako zaljubljen in pazljiv, dragi? -__. ^ — Seveda se ti je nasmehnila. Le kdo more ostati resen, kadar te vidiV. — V h,- so ti prazniki ,dolgočfl"* Človek še govoriti nima s kom . • ■ "■ — Po praznikih so moji tako sitni, da grem prav rad v šolo. — Seveda bi šla rada z vami na — Mislila sem, da ti bo piia J[ vikend. Samo ... bi lahko vzela všeč. Z enakim vzorcem jo ime s seboj tudi moža, hčerkico in psa i Brigitte Bardot.