Let o ¥1., šlev. 177
Ljubljana, soLota 1. avgusta «825
Poštnina pavšallrana.
Cena 2 Din
w=t hfc»l« ob 4. gjatfK g
Stane mesečno Din >5-—; sa la®-terastvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tasifu. Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
štev. 16/I. — Telefon Stev. 71. Sočna redakcija: od ig. ure naprej r JCnaflovi ul, St. 5/L — Telefon St. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava1
UpravniStvo: Ljubljana, Prešernov« ali ca št. 54. — Telefon St. 36.
Inseratnl oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon št.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana St. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien'Nr. 105.841.
Ljubljana, 31. julija.
Osvoboditev in ujedinjenje našega naroda in ustanovitev lastne države je imelo svoj globok pomen ne le v ožjem nacijonalnem smislu te besede, temveč je imelo jugoslovenskega človeka osvoboditi in osamosvojiti tudi gospodarsko in socijalno. Eden najvažnejših problemov, ki ga je bilo treba rešiti v novi domovini, je problem naše zemlje. V prostranih predelih Jugoslavije je tuje gospodstvo držalo našega kmeta v suženjski odvisnosti. V Bosni, v Makedoniji so desettisoči kmečkih rodbin tla-čanili begom in agom, v Vojvodini, na Hrvatskem so nepregledne trume delov nega kmečkega naroda živele hlapčevsko živlienje na ogromnih latifundiiah madžarskih, nemških, židovskih veleposestnikov. velikanska cerkvena posestva so zadrževala vsak gospodarski napredek malega poljedelca; v vseh pokrajinah smo videli, kako poljedelsko ljudstvo, lačno zemlje, ne more do kruha, ker je ta zemlja v velikem delu v rokah posameznikov. Tako je bil problem agrarne reforme že z ozirom na poljedelski značaj naše države od vsega začetka naš glavni notranji gospodarski in sociialni problem. Od niega pravilne rešitve je bila v veliki meri odvisna tudi notranja konsolidacija naše domovine.
Ob ustanovitvi Jugoslavije je bilo svečano proglašeno glavno načelo naše kmečke politike: »Zemlja bodi onega, ki jo obdeluje.* Ta princip je postal fundamentalni zakon življenskega ustroja našega naroda. Uredba o izvedbi agrarne reforme, s katero je bilo poverjeno posebno ministrstvo, je 25. februarja 1919 proglasila kmetovske. čiv-čijske in kolonatske odnošaje za ukinjene ter je določila, da se imajo velepo-sestva razdeliti med one. ki se bavijo z obdelovanjem zemlje, prvenstveno Pa invalidom, vdovam in sirotam padlih vojakov ter dobrovoljcev.
Naša ustava je v polnem obsegu prevzela principe prve agrarne uredbe. Proglasila je bosanske »kmete«, makedonske čivčije. primorske kolone za svobodne lastnike od njih obdelane zemlje in Izrekla je razlastitev velepo-sestev ter njih porazdelitev v lastnino onim. ki zemljo obdelujejo. Od vsega početka je bilo jasno, da bi pomenilo /eliko reformno idejo izigrati in jugoslovenskega kmeta na najgrši način ogoljufati, ako se ne uredi tudi materialna stran agrarnega problema. Zato uredba iz L 1919. in ustava izrecno določata, da postajajo dosedaj odvisni kmetje svobodni lastniki zemlje ne pla-čujoč za to nobene odškodnine, ki s tem postaja predmet razmerja med dosedanjimi lastniki In državo; ureditev odškodninskega vprašanja pri. razdelitvi latifundijske zemlje pa je bila pridržana posebnemu zakonu. Š tem je jasno rečeno, da država v interesu svojega kmeta nikakor ni bila voljna prepustiti odškodninskega vprašanja zasebnim do govorom in pogodbam, temveč da si je Pridržala pravico ureditve obligatorič-nih maksimalnih odškodnin.
Temeljne ideje naše agrarne reforme so edino prave in edino one garantirajo rešitev našega kmečkega problema. Praksa je na žalost pokazala, da temu velikemu vprašanju v organizatornern in tehničnem oziru nismo bili povsem dorasli. Preveč je bilo eksperimentov in premalo je bilo smotrenega dela. Mnogokrat smo udarili v škodljive eks-treme, tako n. pr. ko se je poskušalo, da se vsa nekoliko večja posestva spravijo kot «veIeposestva» pod agrarno reformo, ko so se brez dobrega gospodarskega načrta «rezali» poljedelski komnleksl brez ozira na splošne ekonomske interese in tako uničevala vzorna gospodarstva. Preveč je dobila voliva tudi strankarska politika, ki ie skušala, da favorizira lastne pristaše, a druge zanemaria. Premalo smo imeli Preizkušenih delavcev na tem polju in prevelike so bile tehnične pomanjkljivosti velikega dela. A kar je glavno: Vsled stalno se menjaiočih režimov, te ostal zakon o agrarni reformi v raznih projektih nedovršen in agrarna reforma je obtičala na pol pota v mučni in opasni krizi. Mnogo tisočev hektarjev zemlje je sicer žo razdeliene, a novi lastniki so po večini ostali v pravni ne-sigumosti, ki ub"a veselje do dela in '.istvarja splošno nezadovoljstvo, ker do danes še ni določeno, kakšno odškodnino prvotn;m posestnikom 'im ie treba nlačati in ker vsled tega zemlje-kn-'i?Tri prenosi še niso izvršeni.
2e vsa leta sem rujejo latifimdisti proti agrarni reformi in se zlasti borijo proti temu. da bi država določila ceno zemlje, katere si po veliki večini niso Pridobili z lastnim ali svojih Prednikov trudom in nanorom temveč jim je bila v dobah kmečke sužnosfi nodarjena od nekdaniih gospodaric v naše domovine. Zlasti v Vojvodini in na Hrvatskem je takih primerov dovoli. I.atrfundisti razpolagajo z ogromnimi denarnimi sredstvi in imajo silno močne zaveznike: nepregledno vrsto poslovnih špekulantov. ki dobro vohala da bi se dati za-
Obstrukcija proti tiskovnemu zakonu?
SDS zahteva omiijenje kazenskih določb. — Opozicija za odgo-ditev razprave, — Minister Srskič uoa, da bo zakon vsekakor
v torek sprejet.
Beograd, 31. julija, p. Današnja situacija je imela značaj borbe med vlado in opozicijo radi tiskovnega zakona. Predpoldne od pol 9. do 12. je deloval
čana. Za njim ie govoril le še minister dr. Srskič. ki je rekel, da so kazni dosti zmerne, da so vzete iz kazenskega zakona. katerega so izdelali naši najboliši
zakonodajni odbor. Namesto odstopiv- strokovnjaki. Oni, ki ugovarjajo, da bo
šega podpredsednika Demetroviča je bil izvoljen posl. M. Vujičič (radik.) in na mesto tajnika Bogoviča posl. Lonča-revič (radik.) Nato je dobil besedo samostojni demokrat Juraj Demetrovič v imenu svoje stranke, ki je sedai prvič javno podala svoje mnenje o tem zakonskem predlogu. Demetrovič je predlagal, da se razprava o tem zakonskem načrtu prekine in projekt izroči posebnemu odseku zakonodainega odbora, da ga ponovno predela. Demetrovič je izvajal: Ker se pri nas često jemlje Anglijo kot vzor. naj se ta načrt primerja z angleškim zakonom. Ker pa je naš temperament bolj južnega značaja, je potrebno, da se svoboda izražanja misli na eni strani ne omejuje tesno grudno, na drugi strani pa zaščiti proti zlorabi. Vsi vemo. do kakšnih eksnlo-zij prihaja naša natura v časopisju. Danes, ko je Vidovdanska ustava od ogromne večine parlamenta in strank priznana in enako tudi monarhija, ni več one opasnosti, da bi se novinstvo zlorabljalo v boju proti temeljem države. Vsekakor pa niso potrebne tako težke sankcije in kazenske odredbe, kakor jih predvideva sedanii zakonski načrt. Zakon ščiti avtoriteto državnih oblasti in vsebuje ostre sankcije za obrambo privatne časti. To je potrebno, potrebno pa je tudi. da se v naši državi zaščiti avtoriteta državnih oblasti z resnim delom. Mnogi so pričakovali, da bo vsled vpliva HSS ta zakonski načrt dobil gotove izpremembe. Vendar se vpliv te stranke dosedaj še ni poiavil, odnosno se ie pojavil v smeri na poslabšanje zakona. Govornik apelira na radikalno stranko in na ministre, da se kazni predvidene v zakonskem načrtu zmanjšajo ter da se zaščiti oni minimum svobodne kritike, ki je neobhoden. Z govorom posl. Demetroviča je bila razprava o osmem poglaviu kon-
s tem zakonom zadušena vsaka kritika, pa tudi politična satira, naj vedo. da zakon izrecno predvideva hudoben namen. Najbolje je. da se ocena prepusti sodiščem. Razprava je bila s tem ob 12. zaključena ter se bo nadaljevala jutri dopoldne.
Beograd, 31. julija, p Nocoj so imeli sejo šefi parlamentarnih skupin. Vlada ie zahtevala, da se delo v zakonodajnem odboru intenzivno nadaljuje tudi v nedeljo, da bi mogel tiskovni zakon oričetkom prihodnjega tedna pred p!e-num Nar. skupščine. Opozicija je to zahtevo soglasno odbila.
Nocoj so imeli sejo tudi šefi opozicijskega bloka, ki so razpravliali o taktiki v zakonodajnem odboru. Glavno sporno vprašanje je vprašanje kazni, kjer vsa opozicija zahteva omiijenje. Klerikalci, davidovičevci in spahovti so mnenja, da je treba sprejetje tiskovnega zakona preprečiti z najostrejšo ob-strukcijo. Ljuba Jovanovič je baje izjavil na kompetentnem mestu, da bo podal ostavko kot predsednik zakonodajnega odbora, ako bo opozicija prešla v obstrukcijo.
Beograd. 31. julija, p. Nocoj je imel kratko konferenco radikalni poslaniški klub. Na tej seji je vlada zahtevala od poslancev, da brezpogojno ostanejo v Beogradu, dokler se zasedanje skupščine ne zakliuči in se sprejme tiskovni zakon. Vodstvo kluba je ukrenilo, da radikalni poslanci ne morejo prejeti svo .iih poslaniških dnevnic, preden se ne izglasuje tiskovni zakon. Zato je na nocojšnji konferenci prišlo do zelo ostrih besed. Jutri dopoldne ob 8.15 nadaljuje delo zakonodajni odbor ter se bo pri čela razprava o devetem poglavju. Minister dr. Srskič je izjavil Vašemu dopisniku. da upa, da bo tiskovni zakon vendar prišel na dnevni red Narodne skupščine v torek.
Vznemirjenje radi močnega porasta dinarja
Izjalovljen načrt finančnega mimstra za stabilizacijo dinarja. — Hausse dinarja izvira baje z Dungja.
Beograd, 31. julija, p. Nagli skok dinarja je izzval velike skrbi v vseh poli. tičnih in finančnih krogih. Pri zakliučku borze so devize danes notirale na cu-riški bazi za dinar 9.30 do 9.35. Promet je bil ogromen in je znašal okrog 30 milijonov dinarjev. Največji del deviz je kupila Narodna banka. Nocoj je finančni minister dr. Stojadinovič izjavil vašemu dopisniku, da finančno ministrstvo po Narodni banki intervenira s kupovanjem deviz, da bi preprečil prenagli skok dinarja, ki bi bil škodljiv za razvoj naših gospodarskih prilik.
Zagreb, 31. julija, d. Na tukajšnji borzi so danes vse devize nadalje oslabele, ker je dinar v Curihu zabeležil nov skok. Da bi prehiter padec deviz preprečila, je Narodna banka nastopila kot kupec, vendar pa se ji je njena namera le deloma posrečila. Borzni krogi se boje nadaljnjega močnega porasta dinarja. ki .ie v Curihu poskočil popoldne na 9.40. Bojazen je tem bolj utemeljena. ker je skakanje dinarja nastopilo baš po izjavi finančnega ministra dr. Stojadinoviča ob priliki ekspozeja o proračunskih dvanajstinah v Narodni skupščini, da hoče dinar stabilizirati.
Izvor dinar.ieve čvrstoče je po trditvi
nekaterih borznih krogov na Dunaju, kier se dinar mnogo kupuje za potrebe avstriiskih uvoznikov jugoslovenskih pridelkov. Zatrjuje se. da pri tem spekulaciia nima svojih prstov vmes. Vobče se meni. da bo dinar v kratkem dosegel v Curihu 10 in da tega spričo vseh gospodarskih pogojev, ki so dani za hausse dinarja, finančni minister ne bo mogel preprečiti in da se je torej njegov načrt trajnejše stabilizacije dinarja vsaj za enkrat izjalovil.
Finančni minister na Bledu
Beograd, 31. julija, p. Za danes popoldne je bila napovedana seja plenu-ma finančnega odbora. Seja pa se ni vršila, ker finančni minister ni želel, da se razpravlja o izvedbi plačila 2 odst. davka na ročno delo. Opozicija je pripravljala danes naskok na generalnega ravnatelja direkciie neposrednih davkov g. Stoianoviča. ki je izdal brez ministrove vednosti naredbo o izvajanju tega zakona, katera je v protislovju z zakonom samim.
Finančni minister je nocoj odpotoval na Bled; noseč s seboj na podpis izglasovane dvanajstine.
služiti nešteti milijoni, ako bi država prepustila kmeta, da plačuje za zemljo, kar bi zahtevali veleposestniki. Vse dosedanje vlade so se znale upreti ofenzivi teh elementov. Zavedale so se dobro. da bi uvedba fakultativnega odkupovanja zemlje postavila vso agrarno reformo na glavo. Zemljcželjni naš mali človek bi pristal na še tako krute pogoje dosedanjih lastnikov zemlje, bi plačeval vsako ceno. se zadolžil in v nekai letih bi bila velika masa jugoslovenskih kmetov v novi. morda še hujši odvisnosti od agrarnega velekapitala. Svobodna pogodba za razdeljeno zemljo znači oronanje našega kmetskega stanu za milijarde, znači pa tudi novo suženjstvo malega poljedelca v velikem delu naše države, znači provociranje novega, morda še težjega socijalnega problema, nego ie dosedanji.
Cesar si najbolj »meščanske* vlade niso upale, tega se je lotila stranka, ki si ie sama podelila naslov zaščitnice kmečkih interesov. Novi minister agrarne reforme Pavle Radič je dal v dvanajstinah izglasovati pooblastilo, da sme odobravati svobodno prodajo zemlje. ki se nahaja pod agrarno reformo. S tem ie agrarni reformi kot sociialno-politični in nacijonalno - gospodarski ustanovi »odrezana korenina, uničeno
je njeno bistvo in zemljiški problem Jugoslavije je pretvorien v ogromen parcelacijski posel, ki bo prlnil žepe la-tifundis+ov in parcelac:jskih špekulantov iz žepov naisiroT^šneišio slojev nagega naroda! In poskrbljeno je še povrhu, da se bodo tu na široko odprla vrata najbrezobzirneiši korupciji. Ker je odobritev takih kunčii pridržana ministru. si približno lahko predstavljamo opasnost nagrše partizanske zlorabe in verjetnost razlikovanja med »prijatelji« in «nasprotniki».
Izdajstvo HSS nad kmečkimi interesi nas ne čudi. Tik po nastopu nove vlade so se tudi pri nas v Sloveniji dogodili slučaii. ki dokazujejo, za koga bije srce samozvane seljaške demokracije, ki jo ori nas sedai predstavita gosp. Puceli. V gormegrajskem okraju je že ustavljena razdelitev nekaterih škofovskih pašn*kov med tamošnie kmete . . .
Tako se uresničuje tudi tu staro pravilo, da tudi krade, kdor laže. Sedem let je radičevstvo lagalo kmečkim masam. da jim bo r>riborilo »kmečko republiko«. Prevarilt so naivnega salja-ka. sedaj na so pridno na poslu, da ga okradeio za ono. kar ie njemu v gotovi meri tvorilo glavno vsebino narodne in državne ideje: za rnegovo grudo, po kateri steza svoie trde delavno roko.
Interpelacijske debate v Narodni skupščini
Bencinska alera Rankovic. — Glavna trditev interpelanta se je izkazala za netočno. — Prihodnja Narodna skupščina v pondeljek.
koviču še zahtevana diferenca, toda ta sklep sploh n1 Pil izvršen. Z govorom g. Gjuričlča ie bila dopoidan-
Beograd, 31. julija p. Današnja seja Narodne skupščine se je pričela radi seje zakonodajnega odbora šele opoldne. radi česar je zemljoradnlk Moskovlievič takoj po otvoritvi protestiral, čemu se sestanek sklicuje za 9. uro, a potem otvarja šele tri ure nato. Predlagal -e. rai zbornica izreče skupščinskemu predsedniku ukor. kar je bilo od-klo-ieno.
Na dnevnem redu današnjega sestar»ka je hil pretres interpelacije davidovičevca Dragana Rankoviča na fSnrnčrtega mimstra ter ministra za socijalno politiko Interpelacija obravnava takozvano »bencinsko afero« in navaja, da je ministrski svet v letu 1921. poveri! dobavo bencina, motorina. in strojnega olja rndikalskemu veljaku Petru Rankoviču Poton aranžmana z Jadransko banko in potom raznih manipulacij rn Intervencij pa je Petru Rankoviču bila kupnina baje dvakrat izplačana, s čemer bi bila država oškodovana za okroglo 5 milijonov Din. Zadeva ie deloma rad' omenjenega aranžmana deloma radi dolgotrajnega razpleta prillčno komplicirana in današnji pretres Interpelacije je uprav imel nalogo, da afero končno enkrat Izvede na čisto.
Minister za socijalno politiko dr. Simonovi je obsežno pojasnjeval celo zadevo z razvojnega In pravnega stališča. Interpe-lamt Rankovič je repliciral, nakar je govoril zastopnik ministrskega predsednika Marko Gjuričič ki je izjavil, da je celotna interpelacija brezpredmetna, da je stvar zastarela bi da irrterpelant vobče ni imel razloga za ešofiranje. Res je sicer svoječasno finančni komite ministrov na podlagi nepopolnih Informacij se Iz. ekel za to, da se izplača Ran-
Štirinajstdnevno premife v angleškem rudarskem sporu
Posestniki premogovnikov so odgodili odpoved za 14 dni v svrho pogajanj za državno finančno pomoč. — Rudarji proti znižanju mezd. — Spopad v Londonu.
da so posestniki premogovnikov odgodiH odpovedi pogodb za 14 dni in da je ekseko-
ska seja ob 13.15 zaključena ter se je nadaljevala ob 18.30. Posl. Nikollč (david.) je predlagal, da Narodna skupščina sprejme nastopni dnevni red: Narodna skupščina, zahvaljujoč se, da je bilo s predlagajo interpelacijo preprečeno nezakonito izplačilo, s katerim bi bila državna blagajna oškodovana za skoro 5 milijonov, zahteva, da se čimprej sprejme zakonski načrt proti korupciji, s katerim se bodo slična plačkanja državne in narodne Imovine v korenini preprečila.
Nato je dr. Zivkovlč (rad.) Izvajal, da Je opozicija s to interpelacijo gonila lisic}, izgnala pa volka. Obtožuje radi analognih slučajev dr. Kumanudija, Risto Jojiča in dr. Behmena, končno pa predlaga prost prehod na dnevni red. Radi dr. Zivkovlčevih očitkov sta se nato zvrstila z osebnimi pojasnili dr. Kumanudi in Rista Jojič, nakar Je ar. Zivkovič popravljal svoje navedbe in izjavil, da dr. Kumanudi in JoJič nista zakrivila nič nekorektnega. Po zaključeni debati ie končno minister za socijalno ooiitiko Simonovič Izjavil v Imenu vlade, da sprejme prost prehod na dnevni red.
Večina je nato sprejela prost prehod r.a dnevni red, nakar Je bila ob 20. seja zaključena, prihodnja pa določena za pondcijek ob 17. url.
Opozicija Je protestirala in zahtevala, ra) se Narodna skupščina sestane tudi jutti, predsednik pa Je to odklonil, ker jutri zaseda zakonodajni odbor.
Lo-rdon. 31. julija s. Dočim je bli položaj v prenožovni krizi sinoči skoraj še brez-uten, je nattal okoli polnoči vsled intervencije ministrskega predsednika Baldwina nov preokret. Sedaj se upa, da bo za danes opolnoči pričakovali izbruh generalne stavke še preprečen. Zastopniki delavstva so med drugim izjavili ministrskemu predsedniku, da ni pravično ako bi se pri sedanjih življenjskih razmerah zahtevalo zni-žanie mezde, in da je treba pred tem natančno preiskati industrijske mezde. Ministrski predsednik BaWwin je nato omenil, da je vlada pod vsemi okolnostmi pripravljena dovoliti premogovni industriji do spomladi začasno fimancijelno pomoč, dokler ne bodo končana poizvedovanja glede krize. Danes dopoldne so posestniki premogovnikov sporočili svoj odgovor. Ob U. ie kon-fertral Bakhv-in z zastopniki delavstva.
London. 31. julija s. V spodnji zbornici je sporočil rrinistrski predsednik Raldvtn,
tiva premogokopnih delavcev izdala nalog, naj se delo nadaljuje.
Pariz. 31. juHia a. Današnja paTiška Izdaja »Dafl Mayla« poroča: Danes zjutraj v prvih urah Je bil poravnan spor med angleškimi rudarji in lastniki premogovnikov. Vlada bo dala znatno finančno pomoč do spomladi Do tedaj bo v polni meri Izvršeno poizvedovanje glede premogovne krize. Kakor se javtja v zadnjem hipu, so lastniki premogovnikov preklicali svoj ultlmatum.
London, 31. julija s. (Uradno poročilo) Posestniki premogokopov so v smislu včerajšnjega posredovalnega predloga ministrskega predsednika Ba!dwina preklicali odpoved dosedanje pogodbe za dobo 14 dni. To so storili z namenom, da bi se mogli v tem času vršiti potrebni razgovori o uporabi začasne finančne pomoči s strani vlade pre mogovni industrij.

Pašicevo zdravstveno stanje
Zagreb. 31. iuliia. 1. Radičevski »Večer« javlja iz Karlovih Varov. da se je zdravstveno stanje g. Pašiča zopet poslabšalo. Ne čita baje več nobenih no-vin. marveč ga o situaciji informirajo samo s kratkimi brzoiavkami. Izgleda, da se za to vestjo skriva radičevska intriga.
Partizanske zahteve HSS
Beograd. 31. julija, p. Nocoj je imelo sejo predsedništvo stranke HSS, kateri so prisostvovali radičevski ministri. Razpravljali so o izpremcmbali. ki se imajo izvršiti glede uradništva na Hrvatskem. Radičevci pretijo, da bodo velik del samostojnih demokratov pognali iz državne službe. Med radikali in radičevci še ni rešen spor glede \e-likih županov. Radikali se unirajo pristati n3 mnoge partizanske zahteve HSS. Aktivni član vlade je izjavil Vašemu dopisniku, da se bo vprašanje velikih županov in državnih podtajnikov rešilo šele po odgoditvi Narodne skupščine. Zato tudi danes ni bilo seje vlade, ki je bila namenjena za to razpravo. Ministrski svet bo imel sejo šele jutri predpoldne ob 11. uri.
Poruhrje evakuirano
Berlin, -31. julija, s. Francoske čete so danes zapustile mesti Essen in Miihi-heim, s čemer je prestala francosko -belgijska vojaška okupacija Poruhrja. Z umikom francoskih čet iz Poruhrja so se pomnožile okupacijske čete v Pore-n.iu. Nemške oblasti so notom poslanika v Parizu storile korake pri irancoski vladi, naj bi se število voiaštva v Po-Tenju znižalo, kakor je določeno v ver-zajski pogodbi. Na Ouai d'Orsayu so odgovorili, da so čete. ki so prišle iz Poruhrja, le provizorično nameščene v Porenju in bodo v najkrajšem času odšle tudi od tamkai.
Iz kluba SDS
Beograd, 31. julija p. Danes popoldne Je imel sejo poslanrški klub samostojne demokratske stranke. Razpravljalo se je o novi situaciji ter so v zvezi s tem bili sprejeti ukrepi o razširjenju organizacije stranke. Sklenjeno je bilo, da se v Beogradu ustanovi generalno tajništvo stranke ter so bili storjeni pripravljalni koraki za kongres stranke, ki bo meseca noveimbra v Beogradu.
Poravnan konflikt z Bolgarijo
E. lsarskim državljanom se bodo zopet dajali jugoslovenski vizumi.
Beograd, 31. julija, p. Nocoj je bila vlada obveščena, da bo naš poslanik v Sofiji Milan Rakič v smislu svoječas-nega vladnega pooblastila ukinil prepoved izdajanja vizuma za bolgarske potne liste, ker je bolgarska vlada privolila v izplačilo odškodnine za našega, v Bolgariji ubitega državljana Redžep Redžepoviča.
Sofija, 31. julija, p. Nocojšnji sofijski listi objavljajo informacijo, da bo naše poslaništvo od jutri dalje zopet dajalo vizume na bolgarske potne liste. Dosedaj je nad 5000 bolgarskih potnih listov ki čakajo na vizum jugoslovenskega po slaništva.
Spremembe v ministrstvu prosvete
Beograd. 31. julija, p. V prosvetnem ml«
nistrstvu je za načelnika oddelka za osnov, ne šole imenovan profesor Sava Vuksano. vič, z« šefa personalnega oddelka pa Java Jovanovič.
Potres v Ameriki
Kewyork. 31. julja. s. V zapadnih ameri« Skih državah je bilo včeraj čutiti dva lahna potresna sunka. Tudi mesto Santa Barbara je bilo zopet prizadeto. Stvarna škoda jo maja 04
«JUTRO* st, m
Sobota 1, yill. 1925
lustracije radičevskega režima na Hrvatskem
Radičevski agenti brskajo po tajnih državnih arhivih. — Dogodki v Capragu.
r Zagreb, 31. julija.
Vlado RR je Pavle Radič najavil kot vlado reda i rada. I zakonitosti i poštenja. Medtem dokazujejo vsakodnevni dogodki, da stoprav pod novim režimom nastopa na Hrvatskem nered, divjanje proti nacijonalnim elementom, kaos v upravi Evo kapitalni primer in dokaz: Na zagrebški policiji zdaj nadomešča ravnatelja dr. Josip Vragovič. Včeraj pride k njemu dr. Josip Krnjevič, nedavno aboliran član vodstva HSS in advokat po poklicu, ter zahteva izročitev celotnega tajnega arhiva, tičočega se Štefana Radiča in vodstva HSS, rekoč, da ima za to zahtevo pooblastilo od Eraesta Grabariča, ki sedaj nado-mestuje zagrebškega velikega župana. Uradnik, ki čuva agende iz preiskave proti radičevcem, pa se je uprl zahtevi dr. Krnjeviča iz upravičenega razloga, ker so zadevni spisi državna tajnost in se ne smejo izročiti nikomur, dokler notranji minister ne izda izrecnega naloga, saj vsebujejo tudi več strogo rezervatnih dopisov notranjega ministra, vse dokazne dokumente in seznam onih uradnikov, ki jim je bila •poverjena preiskava. Na poziv dr. Vragovi ca pa se je korektni uradnik moral ukloniti — nakar je dr. Krnjevič poba-sal celo kopo dokumentov o Radiče-vem bivanju v Moskvi, zabeležil si njihove številke, prepisal nekatere rezer-vatne dopise notranjega ministra ter si sestavil seznam vseh onih uradnikov, ki so vršili preiskavo proti Radiču in vodstvu HRSS. In ko je med njimi našel tudi ime nekega uradnika iz drugega ministrstva, ki pa je kot zaupnik notranjega ministra imel vrlo delikatno ulo-go v preiskavi proti Radiču in tovarišem, se je Krnjevič vpričo policijskega aradništva razkoračil in dejal: »A. to
svinjo pa moram izgnati' iz urada!«
Z dr. Kmjevičem je bil na policiji inž. Avgust Košutič. Radičev zet in istotako aboltrani San vodstva HRSS. Ko sta uspešno dovršila nalet na tajne arhive po licije, sta se odpravila. Na Hrvatskem Je torej prišlo že tako daleč, da privatne osebe, do včeraj še interniranci policije, kratkomalo v imenu vladine stran ke dobivajo vpogled v tajne arhive državnih oblastmi! To znači, da se pravni sigurnosti v naši državi bliža poslednja ura, demoralizaciji uradniškega aparata pa se odpirajo vrata na stežaj. Samo še najožji Rad;čsvi zanpniki, Krnjevič!, Mački, Košuti6, Pernarji, naj zasedejo odgovorna upravna mesta, pa bo zaplavala vsa Hrvatska v redu, zakonitosti in poštenju.
Teror in obča nesigurnost na Hrvatskem sta posvedočena z vedno se mno-žečimi poročili o izpadih radičevskih in komunističnih elementov, bodisi proti korektnim državnim ali občinskim funkcijonarjem, bodisi proti pristašem jugoslovenskih organizacij. Spopadi v Capragu pri Sisku dokazujejo, kako druži besna mržnja do vsega jugoslo-venskega najmračnejŠo svojat. Kakor znano, so prošli petek in soboto priredili združeni radičevci in komunisti manifestacijo za Radiča ter spotoma napadali nacijonaliste, ki so se morali sami braniti. Policija iz Siska jim ni prišla na pomoč, pač na ie prihitelo nekaj sisačkih tovarišev. Šele v nedeljo so se v Capragu pojavili orožniki in stražniki, ki pa niso aretirali nobenega radičevca niti komunista, marveč so persekvitali edino omladince, katerih je v nedeljo bilo aretiranih 12. Spopadi se še vedno nadaljujejo . « .
Maroška vojna
Pariz, 29. julija.
Danes ni več dvoma, da je nastopil preobrat v maroški kampanji. Francozi so bili izpočetka ne-le v defenzivi, ampak je bil sploh uspeh Abd-el-Krimov nepobiten. Rifanski diktator je presenetil francoske čete in jih vrgel v prvem spopadu na ono stran reke Uerge. Njegov uspeh je zavzel trenutno take dimenzije, da je bilo ogroženo ne-le mesto Taza, temveč so upali Rifanci zavzeti tudi glavno mesto Fez. Tedaj so Francozi sicer razpolagali s precejšnjim topništvom in z zadovoljivimi zračnimi silami, občutno pa jim je manjkala pehota. Razna maroška plemena so pod vplivom agitacije Abd-el-Krimovih ljudi začela odpadati od maroškega sultana in njegovih francoskih protektorjev ter se pridruževati rifanskim ustašem, ki so razvili prapor osvoboditve muslimanskega sveta. Naporom vrhovnega poveljnika francoskih sil v Maroku, maršala Lyauteyja, ki so se v početku sestajale predvsem iz polkov tujske legije (Nemcev, Rusov, Italijanov itd.) in iz alžirskih in senegalskih domačinov, zlasti pa odločni in preudarni akciji generala Colombata, je zahvaliti, da ni Abd-el-Krim zasedel obeh teh ne samo strategično, ampak tudi propagandistič-no in politično važnih mest.
V drugi polovici julija beležijo Francozi v nasprotju z začetnimi neuspehi vrsto važnih, bodrečih zmag. Pot na Tazo in Fez je danes zaprt Plemena, ki so preje živela pod francoskim pro-tektoratom in ki so pod prvim utisom rifanskih zmag prestopila k sovražniku, so deloma zaprosila za oproščenje kazni in ponudila svojo svežo udanost Franciji.
Težji je strategični položaj ra zapad-ni fronti v smeri proti Uezanu. Zdi se, da skuša Abd-el-Krim zasesti to sveto mesto, potem ko se mu je korenito izjalovil pohod na Fez. Vendar Francozi z zaupanjem pričakujejo njegovih udarcev v tej smeri, oslanjajoč se na vedno nova pojačanja, ki se izkrcavajo v Casablanki in na moralno in strategično pomoč, ki jo je prinesel prihod maršala Petaina, slavnega verdunske^a junaka, in imenovanje generala Naulina za vrhovnega poveljnika operativnih čet v Maroku.
Te dni je končala francosko-španska konferenca v Madridu. O njenih rezultatih imamo določnejše izjave le od španske strani. General Jordana, ki je predsedoval posvetovanjem, je bistveno izjavil, da so Španci dovolili Francozom. da smejo prestopiti v zasledovanju Rifaneev na špansko ozemlje, pod pogojem, da se po končanih onfracijah vrnejo nazaj čez mejo. Nadalje so se Španci zavezali, da bodo tudi vojaško podprli francosko akcijo s pritiskom na melilski fronti v prvi vrsti, v kolikor se to strinja s splošno maroško politiko španskega direktorija. Da pa bo ta španska akcija bolj demonstrativnega kot učinkujočega značaja, za to skrbi špansko javno mnenje, ki si po hudem porazu domače armade želi pokoritev Abd-el-Krima bolj na francoski kot na španski račun.
Predsednik španske diktatorske vlade Primo de Rivera je pred svojim odhodom v Afriko izjavil, da je prišlo do popolnega sporazuma s Francijo in da veruje, da bo maroško vprašanje rešeno v dveh mesecih.
Francosko-španska kooperacija se je do danes manifestirala le v dostavitvi mirovnih pogojev Abd-el-Krimu, v zle-tih španskih zrakoplovov na francosko ozemlje in obratno in v poiačanem nadzorstvu nad vtihotapljanjem orožja in municjje rifskim ustašem. Primo de
Rivera in maršal Pdtain sta se tudi sestala na povsem slovesen način z namenom, da določita posameznosti skupnega nastopa Francozov in Špancev.
Abd-el-Krim je odgovoril na mirovne predloge, čeprav Quai d' Orsav tega ne priznava. On zahteva od Francije in Španije, da morata priznati neodvisnost Rifa, predno se snide mirovna konferenca, ki naj bi zasedavala v Tangeru! Dotlej noče Abd-el-Krim ničesar čuti o ustavitvi boja. Tega odgovora Francija ne more jemati resno.
Če Rif ne odneha, je pričakovati odločilne akcije francoskih čet. Poznavalci maroških razmer mislijo, da francoska ofenziva z ozirom na strahovito vročino ne nastopi že v avgustu, am-pek šele v septembru. September pa se smatra tudi kot zadnji rok za to akcijo, ker pozne!e nastopi šestmesečno deževje, ki bo prisililo obe sovražni strani, da se umakneta v zimovališča.
Obramba sueškega kanala
Pariz, 30. julija.
Kakor poroča «DaiIy Express», je angleška vlada sprejela ugotovitve državnega obrambnega odbora glede angleške vojaške politike v Egiptu. Vlada je na podlagi tega poročila sprejela vojne sklepe za obrambo Sueškega prekopa.
Državni obrambni odbor je z ozirom na veliko strategično važnost Sueškega prekopa za britansko državo izrazil zahtevo, da mora biti ob bregovih prekopa vedno zadostno število angleških čet ne glede na bodoče odnošaje med Anglijo in Egiptom. V zaščito teh čet mora vzdrževati Britanija v Kairu stalno vojaštvo, ki se mora številčno vsaj podvojiti. Brez zadostnega števila stalnega vojaštva v Kairu je nemogoča zaščita čet in straž ob prekopu. Položaj Anglije na skrajnem zapadu Sredozemskega morja ni tako povoljen, da bi se mogla Anglija izpostavljati neugodnim možnostim na vzhodu. Nove politične koncesije egiptovskim nacijonalistom bi mogle ogrožati pomen Sueškega prekopa za strategične in trgovsko-promet-ne linije Velike Britanije. Po sklepih vlade bo tvorilo poročilo obrambnega odbora temelj bodoče angleške politike v Orientu.
Odprava vizumov med Nemčijo in Avstrijo
Med žalostno dsdščino svetovne vojne spadajo tudi potni listi, ki so postali zadnja leta neobhodna potrebščina vsakogar. ki je hotel prekoračiti mejo svoje države. Upravičeno se je ljudski duh temu uprl. Koliko pa je dosegel, o tem priča dejanski položaj: če hočeš iti v sosedno državo, moraš dobiti od oblasti dokument, katerega ti za viseko pristojbino potrde konzularne oblasti druge države in šele potem smeš na pot. Da je to postopanje čisto enostavno omejevanje človeške svobode, ni treba posebej poudarjati. Zato jc boj zoper potne liste tako oster in odpor proti temu dokumentu povsem upravičen.
Med Avstrijo in Nemčijo so se dolgo vršila pogajanja za odpravo potnih listov in vizumov. Pogajanja so se končala s tem uspehom, da sta obe državi zaenkrat sklenili odpraviti vizume. Nemec pojde v Avstrijo in Avstrijec v Nemčijo samo s potnim listom in mu ne bo več treba plačevati Dristojbin za vi-diranje potnega lista. Zadostovalo mu bo, da bo imel s seboj dokument, iz katerega bo razvidno, kakšen državljan je. kje je bil rojen in kam je pristojen.
Vsak prijatelj iskrenega napredka mora odpravo vizumov radostno pozdraviti. S tem, da sta se v tej zadevi spo-
razumeti dve državi z enakorodnton prebivalstvom, je napravljen prvi korak do generalizacije teta vprašanja, katerega bodo morale enkrat likvidirati vse vlade. Sedaj se vodijo pogajanja za odpravo vizumov med Nemčijo in Češkoslovaško. Sledila bo morda še ta in ona država, dokler ne bo položaj prisilil vseh dežel da slede svetlemu primeru med nemškima posestrima.
Pogodba o odpravi vizumov med Avstrijo m Nemčijo stopi v veljavo dne 12. avgusta. Odtlej bo moral imeti potni list samo vsak prebivalec, ki je star nad 15 let; vsi ostali bodo lahko prekoračili mejo z znatnimi olajšavami ter jih bo lahko več potovalo z enim samim dokumentom. Ko se bo ta praksa uveljavila. Pa se bodo omilile tudi odredbe o potnih listih in končno bodo ljudje prekoračevali mejo lahko samo z navadno izkaznico, katero jim bo izdala najbližja oblast, glavarstvo ali celo vaški župan. __
Skrzvnski o varnostnem
paktu
\Vashington, 30. julija.
Poljski zunanji minister Skrzvnski je imel v političnem institutu v William-stov/nu predavanje, v katerem je izjavil:
Omejitev poljske oborožitve je mogoča le s predhodno ureditvijo vprašanja poljske varnosti. Nemško-francoski varnostni pakt bi moral obsegati tudi poljsko-nemško mejo. Vsaka nova vojna bi uničila civilizacijo. Nemško-francoski varnostni pakt bi sc moral skleniti šele po vstopu Nemčije v Zvezo narodov in ne preje. Vsak sporazum, ki garantira samo eno mejo, vprašanje druge meje pa pusti nerešeno, vodi do vojne in ne do miru. To je treba vedeti zlasti glede nemško-poljske meje.
Po zaslugi Zedinjenih držav ni v Evropi več nobene nemške nevarnosti, vendar pa ne more stopiti Poljska v prijateljske odnošaje s to državo, ker zahteva Nemčija ozemlja, ki so bila prej v nemški državi, ki pa so bile vedno poljska. Poljska se ne bo odrekla Oornji Šleziji in gdanskemu koridorju.
-r Pozdrav ljubljanske univerze novemu režimu. V «Samoupravi» čitamo sledečo brzojavko, adresirano gosp. Pašiču: «V smislu sklepa univerzitetne uprave in v zastopstvu odsotnega rektorja mi je čast izraziti Vam v imenu 'iubljanske univerze ob sestavi nove vlaae svoie čestitke in vdano spoštovanje s prošnjo, da nam tudi nadalje blagovolite nakloniti svoj visoki vpliv. Blagovolite sprejeti, gospod predsednik, izraz mojega visokega spoštovanja.« — Pozdrav ljubljanske univerze zavzema častno mesto med brzojavkami raznih krajevnih organizacij radikalne stranke, v ostalem pa tudi zelo eksemptijonalno mesto. Reči moramo, da se je naša alma mater na zelo originalen način uvedla na politično tribuno. Dosedaj se je v tem oziru odlikovala s posebno molčečnostjo. tudi takrat, kadar molk ni bil baš zlato. Ob obletnici Rapalla, ob obletnici specifično slovenskega poraza na Koroškem, ob manifestacijah, tikajočih se tiskovne svobode ni bilo nobene zgovornosti Ob opetovanih poskusih, da bi se ljubljanska alma mater popolnoma spravila pod škofovski klobuk, molk. Molk celo takrat, ko so Italijani vklenili v verige njenega odličnega člana profe-forja Vebra radi znanstvenih predavanj. Skratka, sto prilik in vse zamuie-ne. Tudi one ob nastopu dvanajsterih predhodnic sedanje vlade! — Dodati bi bilo še to, da je upravni odbor univerze
v tem svojstvu državna oblast in bi bilo lepo. ako bi njegov nastop služil za vzor tudi drugim državnim organom. To bi bilo ob nr«tcmi vsake nove vlade pozdravov in zaupnic! Mi cenimo, da gosp. Pašič že zasluži, da se ga spomni s pozdravom tudi ljubljanska univerza, a sodimo, da se da za to naiti Iruga prilika, nego je sprememba režima. Kako bodo manifestacijo ljubljanskih gospodov profesorjev ocenile druge univerze, to končno ni naša stvar Morda Pa ni nepotrebno, ako povemo, da celo zagrebška, kjer so rristaši gosp. Radiča mmda v veliki večini, n' smatrala za oportuno. da priredi režimu RR svečano manifestacijo.
+ Prva bridkost. Za kolodvore na Hrvatskem ni denarja. Iz dvanajstin so bili črtani krediti za pokritje perona na zagrebškem kolodvoru. Tako se je po sprejetju dvanajstin bridko ra?.tožil zagrebški ultrarežimski »Večer*, ki navaja: Že ie bilo obljubljenih 800.000 dinarjev za pokritje perona na zagrebškem kolodvoru. Zagreb je bil zadovoljen, ker je s tem bilo udovolieno davni potrebi, ki ni več mogla trpeti nikakega odlagania. Vse ie bilo v najlepšem tiru, toda danes je naenkrat vse padlo v vodo. Iz Beograda je telefonsko sporočeno, da so iz dvanajstin črtani krediti za zgraditev perona na zagrebškem kolodvoru. Ves trud je bil zaman in Zagreb se zopet enkrat mora prepričati, da ni denarja za njegove potrebe, pa bile še tako nujne in važne. Zagrebški peroni še nadalje ostanejo brez krova. Potniki bodo v Zagrebu morali še nadalje v dežju in blatu vstopati v vlakove. Zagrebški kolodvor bo še nadalje nudil sliko zavržene postaje. Ali je baš moralo biti tako . . .? Tako »Večer* o pokritju perona, o tem. da so njegovi, zagrebški ljudje glasovali za to. da ostane peron nepokrit in da so radičevci bili mnenja, naj ostane Zagreb še nadalje »zavržena postaja*.
pa »Večer* previdoma ne reče niti besede . . .
-f- »Zlvf mrtvec*. Med raznimi komentarji, ki jih objavlja inozemsko časopisje povodom sestave RR-vlade. je posebno zanimiv članek »Berliner Tag-blatta* pod naslovom »Pašič zmagovalec*. članek zaključuje tako-le: Poleg silnega Pašiča sedi sedaj na nekaterih malopomembnih ministrskih sedežih tudi par novopečenih hrvatskih politikov. Oni so le stafaža. Ali se je Zagreb končno politično vdal? Ali išče v evropskem dirindaju zaščito le pod širokimi krili srbskega orla? Mar je Radič, katerega so svojčas tragikomično izvlekli lz mišje luknje, storil svoj preokret samo zato, da se je rešil zapora? Njegov plavolasi nečak si je nedvomno v to svrho v Beogradu že dobro obrabil jezik. Toda kaj še pomeni Stiepan Radič, ki je bil iz zapora izpuščen po milosti in usmiljenju, ne pa pravnim potom, ako se zopet vrne v politično življenje? On je živi mrtvec, kakor je nedavno na to vprašanje odgovoril neki list in še dostavil, da je v šestletnem dvoboju med Pašičem in Radičem vendarle Pašič lahkotno zmagal, navzlic svojim 84 letom.
+ Boljše viške grožnje Štefanu Radiču. Lenjingradski boljeviški organi pričenjajo ljuto napadati Štefana Radiča. Osobito »Pravda*, znano osebno glasilo Zinovjeva, neusmiljeno obdeluje oba Radiča, krsteč ju za izdajalca se-Ijaške misli, njuno okolico pa za navadno kiiko in bando, ki je potom Pavla Radiča v najtesnejši zvezi s kapitalisti. Zadnji čas, pravi »Pravda* v daljšem uvodniku, je ta klika postala pajdašica in zaveznica hrvatske težke buržoazije ter velikosrbske radikalne stranke. Na znotraj je demoralizirala vrste hrvatske stranke te, začela nasilno rušiti selja-ški rer.'Ub'ikanski temelj. Vlogo izdajalca je prevzel Pavle Radič, ki je v Narodni skupščini nastopil z izdajalsko deklaracijo . . In tako dalje. V ostalih boljševiških novinah so že dovolj značilni naslovi poročil o sporazumu RR, ki se običajno glasijo: »Izdaja Štefana Radiča* ali »Gnusno in sramotno izdajstvo* ali »Hrvatske seljake so sramotno prodali njihovi voditelji*. V poročilih pa mrgoli najostrejših obsodb, psovk in tudi opasnih preteni. Toda o njih naj razmišlja sam Stipa Radič, saj so namenjene njemu.
o svetu
—	Dr. Seipel — posredovalec med Prago m Vatikanom? »Corriere della Sera* poro« ti, da je češkoslovaška vlad« naprosila dr. Seipla za časa njegovega bivanja v Karlovih Vanh. naj bi posredoval v sporu med Prago in Vatikanom.
—	Sporazum v češkoslovaški koaliciji. Kakor poroča «Pravo Lidu», je prišlo med strankami vladne koalicije do popolnega sporazuma o nadaljnih smernicah notranje politike. «Č©ške Slovo* poroča, da so se re« šila te dni tozadevna pogajanja med mi» nistrskim predsednikom Svehlo in Stribr« nim v Karlovih Varih.
—	Tajna konferenca Mole antante? »Dai« lv Telegraph* poroča, da namerava Franci« ja v zvezi z varnostnim paktom in v zvezi z vprašanjem združitve Avstrije z Nemčijo povabiti zunanje ministre Male antante na skupr.o konferenco, ki naj bi se vršila tajno nekje v Franciji. Konference bi se udeležili tudi zunanji ministri obmejnih držav. Na konferenci naj bi te države skupno s Fran« cijo ustanovile blok, ki bi kompaktno nasto pil pri zasedanju Zveze narodov v Ženevi.
—	Odkritje I ljne organizacije i> Lipskem. V Lipskem so odkrili tajno nacionalistično organizacijo, kateri je načeljeval neki Clo« dius, ki se je izdajal za stotnika, dasiravno ni bil nikdar oficir. Organizacija se je ime« novala Obrambna zveza ter je nabirala pri« spevke za patriotične namene, porabljala jih je pa v privatne svrhe. Organizacijo je na« znanil oblastem major Braun, vodja nacio« nalističnega kartela. Člani tajne organizacije so ga hoteli zato umoriti, toda baš v tem usodepolnem trenutku je oblast zalotila do« zdevnega stotnika in dva člana organizacije, ki jih je izročila državnemu pravdništvu.
—	Nova akcija bolgarskih emigrantov proti Cankovu. Kakor poroča sofijsko ».Slo« vo», so so makedonski federalisti in zemljo« radniški emigranti na Dunaju sporazumeli glede izdajanja svojega glasila, za katero je dobil vodja bolgarskih emigrantov Ne« deljko Atanazov veliko podporo od neke države.
Iz Primorja
*	Dei^etčlar.ska komisija za upravo videm ske krajine. Kraljeva komisija za izredno upravo videmsko pokrajine se je na željo vodstva furlanske fašistovske zveze po« množila od sedem na devet članov. Eden izmed novih gospodov je tajnik furlanske fašistovske zveze cav. Dercatt!=Radina.
*	Odkritje spominske plošče kralju V. F.mnnuelu v Sežani na Kr. tu bo v nedeljo dne 2. avgusta. Na vrtu hotela »Pri treh kronah* se bo vršila ob tej priložnosti ljud« ska veselita.
•	Učitejski te&šj pri Sv. Luciji prepmv don. Goriški podprefekt di Suni je izdal naredbo, s katero zabranjuje četrti učitelj« ski samoizobraževalni tečaj, ki se je imel vršiti v Sv. Luciji pri Tolminu letos od 3. do 8. avgusta. Podobni tečaji so se vršili že 1. 1922., 1923 in 1924. ne da bi se oblasti nad njimi spotikale. Podprefekt di Suni je prvi upravni uradnik v Italiji, ki je čutil potrebo prepovedati slovenskemu učitelj« stvu v Julijski Krajini samoizobraževalno akcijo, ki je imela značaj ljudskega vse« učilišča.
•	Julijska Krajina in Rusijo. Iz Rima po« ročajo: Neki listi so zadnje čase poročali, da sc kmetic iz Goriške in Istre v velikih skupinah izseljujejo v Rusijo, kjer Je sov« jetska vlada dala večji kompleks zemlje v
Obleke
najbolj&e, najeenejft« ima * največji izberi
JK Maček
L'ub!jana
Aleksandrova 12.
zakup Italiji. Službene agcncije preldicuje« jo to vest. Italijanska vlada ni dala nobe« nega dovoljenja za izseljevanje ia Julijske Krajine v Rusijo ter stoji slej ko prej na stališču, da je treba komunizem pobijati m preprečevati vsak poskus izseljevanja iz Ju« lijske Krajine v Rusijo.
•	Samomor tržaškega krčmarja. 52k-tni krčmar Ivan Gruber, lastnik buffeta »Alia Rotonda* pii sv. Andreju si je t britvijo prcrezal žile na levem zapestju in na vratu. Mož jc radi izkrvavitve umrL
•	Tržaška *Edinost» zaplenjena. Cetrtko« va »Edinost* je tržaška prefektura zapleni« la. Policijski agenti so zasegli vse izvode, ki so bili na razpolago v uredništvu, upr«vi in po trafikah.
Iz Trbovelj
t— Občni zbor Zadružne elektrarne je potekel v popolnem redu, kljub temu, da se je pred občnim zborom govorilo o ne« kakšni opoziciji, ki da bo nastopila. Po spre membi pravil se je pritegnil v načelstvo, ki je ostalo drugače neizpremenjeno, g. Franc Sušnik, posestnik v Retju, tako da šteje se« daj načelstvo 9 Članov. V nad7orstveni od« bor so bili izvoljeni sledeči gg.: Franc Me« terc, uradnik TPD., Franc Florenini, posest« nik, Ivan Pust, posestnik, Vinko Grabnar, rudar in Ivan Berger, posestnik.
t— Odlikovanja za zasluge. V nedeljo, 2. t m. se bo vršila v Laškem 551etnica la« škega gasilskega društva, katere se bo ude« ležila tudi trboveljska gasilska župa. Ob tej priliki bo izvršenih tudi več odlikovanj. Med drugimi redkimi bosta odlikovana z zlato kolajno dva moža iz trboveljsko občine: go« spoda Frane Kajtna, občinski tajnik v Tr« bovljah in Alojzij Podmenik, posestnik iz Hrastnika. Oba sta si pridobila veliko z«, slug za procvit na gasilskem področju.
t— Gospodarski odsek rudniških name> ščenrev priredi v nedeljo 2. t. m. na Celo« vem hribu na Kleku vesclico, združeno z raznimi zabavnimi točkami. Za prigrizek in pijafo je poskrbljeno po g. Martinu 2agatj,' gostilničarju na Kleku.
t— Občinska kolavdadja zemljišča tu zgradbo stanovanjske hiše za občinsko usluž bence se jo vršila včeraj popoldne.
t— Nov zdravnik v Trbovljah. Bratovska skladnica je imenovala kot svojega tretjega zdravnika v Trbovljah g. dr. Toneta Cizlja, dosedaj zdravnik* v ljubljanski ženski bol«
Sokol
Zlet župe Ljubljana
Spored prvega župnega zleta uje-din.iene ljubljanske župe obsega naslednje točke:
1.)	v soboto ob 9. zvečer koncert dravske godbe na Gradu;
2.)	v nedeljo zjutraj ob 5.30 budnlca od Karlovskega mostu na kolodvor;
3.)	ob 6.30 in 7.30 sprejem gostov na kolodvoru;
4.)	ob 8. koncert na Taboru v dvorani;
5.)	ob 9. skušnje;
6.)	ob 10.30 sprevod po mestu;
7.)	ob 3. popoldne koncert na Taboru:
8.)	ob 3.30 javna telovadba;
9.)	po telovadbi velika veselica.
— Sokol v ŠtepanJI vasi poziva svoje članstvo ,da se udeleži v nedeljo v čim največjem številu sokolske manifestacije na Taboru. Od članov, ki posedujejo kroje, naj nihče ne Izostane. Zbirališče pri bratu Ivanu An*Iču, odhod točno ob pol 9. na Tabor. Zdravo! Odbor.
Jutri otvoritev Sokolskega doma v Savskem Brestovcu (Rajhenburgu) združena z zletom zagrebške sokolske župe. Obeta se impozantno narodno In sokolsko slav. je. Od Zidanega mosta do Zagreba Jutri vse v' Savski Brestovec! — Zdravo!
Jezdni odsek Sokola Ljubljana. Ker je za slavnost na Taboru le malo število konj na razpolago, se naprošajo bratje, ki imajo konje, da se prijavijo najkasneje danes do 12. pri bratu podnačetaiku Milanu Sterle-karju. Mestna hranilnica.
Sokol I. Poživljam vse brate, k! bnajo slavnostne kroje, da se obvezno udeleže nedeljske župne prireditve v kroju. Zbirališč« na Tabnru do 10. Pričakujem vse brez izjeme! — Načefoifk.
Sokolsko društvo na Jesenicah priredi v nedeljo 2. t. m. ob 8. na realki. Člani v kroju čajni letni javni nastop, pri katerem svira popolna društvena godba pod vodstvom gospoda Ribola. Porfvijaimo vse Sokol stvu naklonjeno občinstvo gorenjskega kota, da poseti to prireditev v Km večjem številu, da presodi uspehe celoletnega dela jeseniških sokolskth delavcev ter da med veselimi Jesen ičafiimi prebije par lepih in veselih uric ob zvokih sokolske jeseniške godbe in neumornih sokolsklh pevev. Preskrbljeno bo tndi za ples ki srečolov s krasnimi dobitki, ki bo zadovoljfl vsakogar v polni mori. Železniške zvez« na vse strani zelo ugodne. — Zdravo!
Sokol Šiška. 2. avgusta je obvezen tuD-
rlet. ZbrraJlWe Sanov v IctoJu pred telovadnico ob 8.
Sokol UubUana II. obvešča tvoje članstvo. da bo zbiraiSte za ocMkxJ iw Tabor v nedeljo 2. t. m. ob fi. ne realki Claai v kroju. Članice v ch-ihi z makom!
K JČL dnevom v Rogaški Slatini
Maribor, 30. julija.
V času, ko vse drago društveno življenje počiva in se odpravlja celo skupščina oddihu, prirejajo naše JC lige svoje najpomembnejše dneve iz letošnjega delovnega programa, ki bodo tvorili obenem kulminacijo vsega delovanja po parletnem obstoju v Jugoslaviji. Prire-iamo jih namenoma sredi letoviščarske sezone v naši Rogaški Slatini, kier bo baš te dni zbran cvet jugoslovenske inteligence, zlasti tudi srbske. Videli pa bodo naš zbor tudi seriozni tujci sosednjih držav, ki se bodo lahko na lastne oči prepričali, da nas s Češkoslovaško ne veže samo formalna vez v Mali an-tanti. ampak prava, srčna, iskrena simpatija obeh narodov, Cehoslovakov in in Jugosiovenov.
Marsikdo se čudi ustanavljanju novih lig po Jugoslaviji in našemu skoro neprestanemu propagandnemu delu. češ, saj je to vse odveč, ko smo itak dovolj trdno spojeni po naših zunanjih ministrih. Zal. da temu še ni tako. Našo zunanjo politiko vodi Beograd, on je tudi natboli v kontaktu z oficijelno Prago, torei srbski del Jugoslavije. In vendar ravno v Beogradu tamošnja JC liga do-slej ni našla pravega odziva. Uspešna zunanja politika oa mora imeti temelje v narodu samem. Dalekosežnega pomena bo torej, če se ustanovi 2. avgusta v Rogaški Slatini Zveza vseh naših JC lig. kar bo naše delo poživilo in poglobilo. tako v Sloveniji, kot v Beogradu .odkoder se mora polagoma razširiti propaganda po celi ostali Srbiji. Istočasno je za nas važno, da se pravzaprav prvič snidemo v izrazito vseslo-vanski organizaciji na naših tleh z delavci enakega društva iz Beograda, odkoder je najavljen kot zastopnik tamo-šnje lige odlični, jugoslovensko orijen-tiran javni delavec, poslanec Ljuba Ne-šič, bivši naš poslanik v Pragi. Doslej ie prijateljske odnošaje med nami in Čehoslovaici marsikaj čisto po nepotrebnem kalilo zlasti v beograjskih krogih. Ce pa bo delovala vztrajno zveza JC lige. katero tudi oficljelni krogi v Pragi, oziroma tamošnjo sestrsko organizacijo v polni meri uvažujejo, bodo tudi ta nesporazumljenja kmalu prenehala.
Za naše razmere je tipično, da doslej ni bilo mogoče ustanoviti ligi.ne podružnice v Zagrebu, ki je svoječasno baš radi prekipevajočih simpatij do češkega naroda poslal vso svojo akade-mično mladino na študij v Prago. V Zagrebu imamo povrh kar dve češki društvi. konzulat, po časopisih dobro urejene češke rubrike in sploh izbome informacije o kulturnem, političnem in gospodarskem življenru Cehoslovakov, — JC lige, organizacije, ki bi smotreno gojila spoznavanje in zbliževanje s Ce-hoslovaki. pa še doslej kljub ponovnim poskusom niso mogli priklicati v življenje. Tudi v tem ozira pričakujemo remedure od zbora v Rogaški Slatini, saj se je atmosfera v Zagrebu zadnji čas vendarle precej spremenila. Naše organizacije JČL niso samo notranje-domačega pomena, ampak dopolnjujejo delo skupščine, oziroma njenega izvrševalca. zunanjega ministra. Podobno si skušajo tudi večii narodi z enakimi organizacijami gladiti pot za zunanje - politične zveze in tako najdemo povsod, tudi v Parizu, Berlinu. zlasti pa seve v Pragi vse polno društev in krožkov, ki imajo gojiti prijateljske stike s tujimi narodi — državami. Mi smo seve. kot v vsej ostali zunanji propagandi, tudi tukaj med zadnjimi in prvačijo doslej le naše lige. V tej smeri hočemo napraviti v Rogaški Slatini ob navzočnosti vladnih zastopnikov. odličnih gostov Cehoslovakov iz Prage. Pfibrama in naših mest ter re-prezentantov CSR skupno z Beograjčani krepek korak naprej. Naš narod mora biti v najširših krogih prepojen z zavestjo, da mora seda.i voditi tudi širšo državniško politiko, ki sega čez državne meje.
Krona vsega tega našega razpravljanja v Rogaški Slatini, katero hočemo
obenem pokazati kot lep biser svoje domačije tujcem, pa bo poklon hvaležnosti našemu vzoru, vzgojitelju - pre-zidentu Masaryku. Vsa naša mesta, trgi in drugi večji kraji v Sloveniji so se mu letos ob priliki 751etnice rojstva ravno vsled inicijative lige že poklonila. V nedeljo pa mu pošljemo skupen pozdrav, ki bo najjasneje izkazal simpatije celega naroda za še vedno svežo in sveto prisego: «Zvestoba za zvestobo.*	Dr. Avg. Reisman.
Lep uspeh Jadranske razstave v Splitu
Iz Splita nrihaia razveseljivo poročilo. da je bilo samo v dveh prvih dneh prodanih za Jadransko razstavo nekaj manj kot 2 tisoč vstopnic, kar je treba smatrati za zelo dober začetek. Razstavo je namreč posetilo tudi mnogo takih, ki so se pripeljali z izkaznicami, katere iim dajejo nravico do ugodnosti pri vožnji. Tudi gmotni uspeh razstav-l.ialcev je zelo dober. Zlatar Valle. ki je razstavil filigranska dela v prostorih Obrtne šole. ie nanravil samo v enem dnevu za 60 tisoč Din kupčii. Razni paviljoni so dobili lepa naročila. Posebno veliko je zanimanje za čipke, narodne vezenine, knjige in brošure ter slike Putnika.
Razstavni prostori so vedno polni obiskovalcev. V rmh vrvi življenje kakor v mravljišču. Žal še ni dotiskan celokupni katalog razstave, ki pa bo gotov v par dneh, nakar bo orijentacija posetnikom znatno ^olajšana.
Na liški progi je od nedelie dalje promet izredno živahen. Odkar je stekel po tiru orvi vlak nove železnice, so vagoni natrpano polni. Brzi. osebni in tovorni vlaki prevažajo ootnike in blago v nailenšem redu. Potniški urad v Splitu je takoj v prvih dneh otvoritve nove železnice orodal veliko število kart za Dunaj, Prago. Varšavo in druge kraje. Sadovi nove proge so torej že v prvih dneh izredno zadovoljivi. Dalmacija lahko gleda z veselim očesom v svojo prihodnost.
Kosa kot strelovod
Iz Prijedora v Bosni poročajo sledečo nenavadno dogodivščino:
Brata Ojuro in Ljuban Tomaš sta kosila na travniku. Bil je vroč in soparen dan in kmalu so se začeli na nebu zbirati svinčeni oblaki. Začelo je grmeti in treskati in brata sta morala ostaviti delo ter poiskati zavetja Pred dežjem.
Mlajši brat Ljuban se je pri tem vsekakor žuril in je odhitel domov prvi. G juro je menil, da bo nevihta morda kmalu ponehala in ni hotel iti domov, temveč je samo odložil koso in stopil pod neko drevo v bližini travnika. Nevihta je medtem bučno razsajala. Bliski so se užigali, strele so treskale in iz oblakov je lilo neusmiljeno na zemljo. Slednjič se je vihra unesla. Brata Oiure pa ni bilo nekam dolgo domov, zato ie sklenil Ljuban. da pogleda, kie je ostal in se mudi tako dolgo. Napotil se je na travnik, kjer sta kosila in ko ie prišel do redi. ki so delile pokošen del trave od nepokošenega. je zastrmel nad tem. kar je videl. Brat je ležal na tleh s koso v roki. Bil je od strele opalien po glavi rn usmrčen. Poleg njega je ležala kosa. ki je bila privezana za kosišče tako. da je štrlel jeklen konec v zrak.
Nesrečni brat si je kmalu pravilno razložil nesrečen Gjurov konec. Brat je naibrže ko ie videl, da dež noče ponehati .privezal ko?o navplk in jo zadel na ramo. da se ž nio vrne domov. V tem pa .ie zagrmelo in treščilo v koso. odkoder je strela preskočila na bratovo glavo ter ga na mestu usmrtila. Lasje so bili na mrtvecu ožgani in na celi
hrbtenici je bilo videti, kako je šel električni tok po nji. dokler ni slednjič izginil v zemljo.
Napredni uspehi v litijskem
okraju
Zadnje tri nedelie so se vršile občinske volitve v Trebelievem, Kotredežu in Kandršah. Povsod so se napredne postojanke znatno ojačile.
Trebeljevo: Dosedai občinski odbor popolnoma klerikalen. Letošnje volitve 12. julija:
naoredne liste 127 — 6 odbornikov.
klerikalne liste 222 — 11 odbornikov.
Za nekdaj močno klerikalno trdnjavo Trobelievo je to velik napredek.
Ketredež: Dosedai popolnoma klerikalni občinski odbor ie pri volitvah dne 19. julija skoraj čisto pogorel. Dobila je:
nanredna lista 98 glasov — 12 odbornikov:
klerikalna lista 45 glasov — 5 odbornikov.
Krndrše: Od nekclai klerikalna oblina Kandrše je doživela 26. juliia tudi rre-senečonie. Izid volitev je slrdeči:
I.	skriniica (klerikalna) 35 glasov — 2 odbornika:
II.	skriniica (nestrankarska) 35 glasov — 2 odbornika:
I IT. skriniica (nanredna) 92 glasov — 5 odbornikov. _
Golubački komarji
Ze preteklo leto je kmetiisko ministrstvo imenovalo posebno komisijo, ki ie imela nalog, da študira razvoj golu-bačkega komarja in najde način, koko bi se ta nevarni mrčes mor-el uničiti. Velik del vzhodne Srbite Ima vsled te žuželke silno škodo. L. 1923. je notrinilo od pikov teh mušic za preko 15 milijonov Din živine. Isto leto je norinMo v Rumuniji po statističnih Dodatkih ru-munske komisije 16 500 glav razne živine. ki so jih opikale golubačke muši-ce. Kako nevarne so te mušice, dokazuje dejstvo, da ne napadejo samo živine, temveč tudi Mudi, posebno otroke, ki često vsled pikov potem umro.
Golubačka mušica je problem, s katerim se bavijo tako posamezniki, kakor tudi razne znanstvene komisije že nad sto let. Vsi dosedanji napori in preiskave so bili čisto zaman. Nikomur se namreč ni posrečilo iznajti sredstva za uničenje teh nevarnih žuželk, ker nikdo ni dovolj poznal razvoja in biologijo golubačke mušice. Naša komisija, obstoječa iz dr. Koste Kondiča. inšpektorja v kmetijskem ministrstvu In Nikole Baranova. znanega ruskega en-tomologa, ie več kot eno leto v Vzhodni Srbiii študirala razvoj in življenje golubačke muš'ce v vseh štadiiih in Iznašla sedaj, kakor poročajo beograjski listi, tudi sredstvo za uspešno uničevanje te nevarne žuželke, ki je bila v nadlego vsemu tamošnjemu prebivalstvu, posebno pa živini, med katero je napravila prave pokolje. V čem obstoja to sredstvo, še ni znano. Vsekakor oa bo ta dogodek, ako se obnese, nedvomno ogromnega pomena za gospodarstvo v vzhodni Srbiji.
Nevaren pustolovec in goljuf
Beograjski policiji se ie posrečilo te dni aretirati Blagoja Mitroviča. enega najbolj nevarnih oustolovcev. ki so ga oblasti zasledovale že več let. Po poklicu fotografski pomočnik, je Mitrovlč izvršil 1. 1923. celo vrsto velikih sleparij. Predstavljal se je kot zastonnik raznih tvrdk za izdelovanje zastorov. Za naročila je prejemal na račun velike vsote denarja, nakar je nenadoma izgi-
ELITM *?INO Matica
Telifon 124. Predstave ob: >/25., 7. in »/410. Umetniški orkester svira
pri vseh rredstavah.
Vil. veliki Gaumont-film, Parls
Novo'	r'rv'č v Jr"os'av'	Novo!
SHERLOCK HOLMES II.
Kolos?.'no napeti salonski pustolovni veletilm; oba dela neskra:-šana v enem. — V glavnih vlogah znani in splošno priljubljeni francoski igralci, naši znanci iz do edanjih Gaumont-fUmov Krasni naravni posnetki — Posebno dobro uspela režija — lz-vanredna iera~— Cene n^zvišan-.
Mednarodna razstava upodabljajočih (imetnikov na Reki, katere se udeleži tudi 35 jugoslovenskih grafikov, slikarjev in kiparjev, bo imela poleg treh prostorov za Jtgoslovene naslednje prostore: reško sobo, rimsko sobo, oddelek za Trst, Benetke in Napolj. Madžari bodo razstavili v posebnem prostoru. Razstavni katalog, kl se pravkar tiska v Rimu, prinese tudi šest reprodukcij del jtigoslovenskih umetnikov.
Molssl v Ženevi. Kakor smo že poročali, se mudi Igralec Aleksander Moissi sedaj v Švici, kjer nastopa skupaj z Eriko Wagnerjevo. V Ženevi obstoji njegov repertoar te. Tolstojeve komedije »On je vsega kriv« ter iz Pirandellove »Pohote dostojnosti«. Morssijevo turnejo je aranžiral ravnatelj winterthurnskega gledališča Oton Schvvarz.
Maksim Oorkl se vrača v Rusijo. Ruski Pisatelj Maksim Oorki, ki se je mudil zadnje leto radi okrepitve svojega zdravja v Sorrentu blizu Napolja je sedaj toliko okreval, da se lahko vrne v Rusijo. Na svoji poti v domovino je že dospel v Rim, od koder bo nadaljeval vožnjo v Berlin. Tam se namerava vkrcati v letalo, ki ga odnese naravnost v Leningrad.
Skladatelj L. Blech nastopi svoj an-
gažma na dunajski Volksoper.i dne 1. avgusta. Prvo delo, katero bo naštudlral bodo Wagn>erjevi »Mojsterski pevci norimberški«
Moskovsko židovsko gledališče obišče Berlin ln Ameriko. Nemški listi poročajo, da pride v zimski sezoni 1925-26 v Berlin moskovsko židovsko gledališče, katerega vod! bivši učenec režiserja Maksa ReinhaTdfa A. Oranovski. Ansambel bo najprej gostoval v nemški prestolici. potem v drugih nemških mestih in odide končno na večmesečno turnejo v Ameriko.
Hauptmannov »Potopljen) zvon« postane opera. Italijanski skladatelj Ottorino Res-pighi, bivši ravnatelj Akademije sv. Cecilije v Rimu je podal ostavko na svojo službo, ker se namerava popolnoma posvetiti predelavi Hauptmanmove dramatične pripovedke »Potopljeni zvon« v opero.
Letošnje mednarodne glasbene svečanosti za komorno mnzlko se bodo vršile med 3. in 8. septembrom v Benetkah. Nom-ci bodo na produkciji zastopani z naslednjimi avtorji M deli: Pavel Hiindemith: Koncert za klavir in komorni orkester; Butting: Pet komadov za godalni kvartet; Artur Schna-bel: Klavirska sonata.
nil in nI bilo o njem ve6 let ne doha
ne sluha.
Pri zaslišanja je Mitrovič izpovedal cel roman o svojih goljufijah. Leta 1907. se je izučil fotografske obrti v Budimpešti, nakar se je odločil, da odide na potovanje po svetu. Nameraval je fotografirati vsa večja mesta in se nato vrniti v svojo ožjo domovino, da pokaže rojakom, kje vse je bil in kako živi kulturni svet. Odšel je najprej v Kairo, nato v Aleksandrijo in se mudil dalje časa tudi v Port Saidu. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je hotel vrniti v Srbijo, da se bije s sovražniki. Na nesrečo pa je moral preko Madžarske, kjer so ga aretirali in imeli, do njegovi izpovedi, v zaporu do leta 1918., ko se je oženil in odšel v Jugoslavijo. Tedaj je otvoril svojo delavnico v Bosanski ulici v Osijeku. Denar mu je dal njegov stric Strnič. Radi lahkoživega življenja pa je v nekaj tednih zapravil vseh 70 tisoč Din. ki jih je dobil od strica, nakar je izginil iz Osijeka. Leta 1923. je postal agent in ponujal lesene zastore. Pri vsaki stranki je vzel polovico na račun. Na ta način je ogoljufal celo vrsto strank za več 100.000 dinarjev, ne da bi kdo prejel naročeno blago. Nevarnega pustolovca in goljufa so beograjske oblasti izročile sedaj osiješke-mu sodišču.
Nočni napad kačakov pred Prištino
Ko so se v četrtek zvečer potniki, ki so izstopili iz skopliar.skega vlaka, podali od prištinske postaje v mesto, jih je napadlo okoli 15 odmetnikov, ki so jih popolnoma oplenili.
Dogodek, ki je silno razburil prištin-! sko prebivalstvo, se je dogodil na sle-j deči način:
Potniki so odšli s posta>'e v Prištino z vozovi in avtomobili. Bilo je okoli 10. zvečer. Nenadoma je zadonel rezek klic: Stoj! Šofer prvega avtomobila je v prvem trenutku mislil, da ie najbrže pot pokvarjena in da ga ie kak sel.iak na to opozoril. Cim pa se ie avto ustavil. so se ustavili tudi izvoščki in nekateri potniki so izstopili. Na splošno presenečenje na so opazili nenadoma pred seboj do zob oborožene Arnavte. Potniki so bili tako preplašeni, da se nikdo ni upal upreti. Le šofer je naglo pobegnil v koruzno polje in od tam v Prištino, da obvesti o dogodku orožnike. Med tem so kačaki pridno plenili. Prizanesli niso niti ženskam. Oplenili so enega za drugim ter pobrali potnikom denar in prtljago, nekatere celo do golega slekli. Pri komur so našli premalo denarja, tega so za plačilo še premlatili. Ko so izvršili svoje delo, so izginili razbojniki v planine. Naše oblasti so odposlali sicer takoj zasledovalne oddelke, ki pa so se vrnili brez uspeha. Oblasti so prepričane, da je izvršil napad znani drenički razbojnik Mehmed Deli-ja s svojo tolpo.
Šimen pek in muzikant
Ljubljana, 31. julija.
šimen Kozamernik je že od nekdaj čud« na prikazen, bodisi v fizičnem pogledu ali duševnem življenju. Včasih je na prijaznih dolenjskih goricah žvižgal in pel, stiskal grozdje, se sladkal dekletom in delal gre« he... Za žemlje in štruce že od nekdaj ni imel preveč zanimanja, kajti pekovske obr« ti ni nič kaj spoštoval. Pravil je, da ne ma« ra držati noge postrani in hodi raje narav« nost po lepih cestah in zelenih goricah. Ob velikih praznikih je rad poganjal veliki zvon, zvečer pa je zopet rad sedel med mo« žaki, s katerimi je modroval čez to in ono. Čital je rad veliko, lagal še več in ljudje so pravili, da bo iz njega res še kaj «rata« lo».
Lepega dne se je Šimen Kozamernik ne« nadoma izgubil iz vasi. Solnce je zapeljivo sijalo nad zeleno Dolenjsko, ko je korakal podjetnež po bel cesti proti Ljubljani. Tu« kaj si je ogledal po izložbah zapeljivo bla« go, po ulicah pa polizane in zlikane «škri» ce»; ki mu niso bili pravzaprav nič povšeči, Ihkokrilkam prijaznim in koketnim pa se je nasmihal kar korajžno. Dokler je čutil v že« pu še nekaj dinarčkov, so mu je, kadar je slučajno stopil mimo te ali one prodajalne kruha, nos vedno nekoliko zavihal, ko pa je dinarčkov zmanjkalo, pa je gleda! v vsa« ko prodajalno silovito prijazno in ogovar« jal pomočnike, ki so stali na pragu delavni« ce z besedami: »Bog te živi kolega!« Ko se
Danes 1. avgusta dalje
velike otvoritvene predstave filmov sezije 1925'26. Prvič v Ljubljani! — Prvič v Jugoslavijil
„Mcsi obupanja"
(Por.te Brolla.)
Življenska slika po noveli Friedrich \Vru« bel. V glavnih vlogah Lena Schmidt, Ria Gtinzel, Mizzi Griebel, Inez Allegri, Henry Blackburn, Kurt Ehrle, Hans Effenberger. Režija: Ferrv Nold! — Krasni posnetki iz Locarno, Lugano, Bdlinzona, Brisago, Aske« na, Minusio, Thun, Hilterfingen, Interla« v	ken. Bera, Ziirich, Miiano.
UUBUANS^S DVOR
Telefon 730.
Predstave: ob delavnikih ob 4., K 6., Yt 8. in 9. — Ob nedeljah ob H 11, 3, Yt 5., 6,
Hi 8. in 9. uri.
je v Ljubljani nekoliko udomačil in se po« slovil že od nekoliko gospodarjev, da pre« stopi v službo zopet k drugemu, je počel počasi misliti praktičneje. Spoznaval se je s služkinjami, kuharicami, mladimi vdova« mi in pa takimi ki »sploh® niso bolj na« tančne, čeprav imajo moža doma... Tako se je zgodilo, da je Šimen večkrat dalje časa čakal predno je šel iskat nove službe, kajti kuharice in vdovice so bile navadno plemenitega srca, ki so imele umevanje za njegove telesne potrebe, apetit itd.
Kakor že doma, Šimen res tudi v mesta ni čutil nikakega nagnenja do svojega po« klica. Bal se je za svojo nogo. Hrepenel je za novim poklicom, a pravzaprav ni znal in vedel, kakšnega naj si izbere. Ker v sebi ni mogel zatajiti Dolenjca, si «ga» je večkrat privoščil čez mero in ker je bil pretempe« ramenten, je kmalu tudii zvedel, kako se spančka ne samo v tujih sobicah, marveč tudi na deskah v policijskih zaporih.
In to se je zgodilo tudi včeraj. Žalibog, tudi včeraj, pa ravno tisti dan, ko si je iz« bral Šimen svoj novi poklic. Imel je zopet svoj dan in je kolovratil od gostilne do gostilne. Končno se je na večer ustavil v Kolodvorski ulici. Vsedel se je za mizo in gledal že precej brljavo. Nenadoma pa ga je zbudila iz težkega premišljevanja tako sladka muzika, da se je Simnu kar tajalo srce. Počasi in važno je dvignil svojo zmr« šeno glavo in za sosedno mizo je opazil dva para velikih črnih svetlih oči, ki sta zrla na njega in ga vabila bližje. Pogledal je nekoliko nižje doli. pa zopet opazil dve vrsti zob tako lepo belih kot repa. Videl je tudi dve beli roki, kl sta se pregibali sem« intja. Šimnu se je zdelo, da se mora pre« sesti bližje. Nekaj časa je premišljeval ali bi ali ne bi, ciganki pa sta se mu nasmihali tako vabljivo, da se je odločil, vrgel na mi« zo nekaj «peškat> in sedel zraven. Cigan« kama je bil darežljivi Simen všeč, igrali sta naprej in Šimnu se je zdelo, da je v nebe« sih. Ko sta končali, pa se je Simen nenadno spomnil: «Za vraga, tu je moj novi poklic!« Vprašal je počasi in važno: «Kaj, ali bi ne bilo še malce lepše, če bi pritisnil še kdo s harmonikami zraven?* Ciganki sta živahno kimali in to je spravilo Šimna v pravi ogenj Nakrat je pogledal odločno, se dvignil in kot strela švignil iz gostilne. Čez deset mi* nut je bil že nazaj in sicer z lepimi oko« vanimi harmonikami. Tedaj šele se je čula v gostilni in iz gostilne prava muzika. Ši» men se je meni nič tebi nič cigankama eno« stavno pridružil in vsi trije so šli iz gostil« ne v gostilno. šimen«muzikant se je zdel sa« memu sebi silovito važen. Ciganki sta ga božali vsaka od svoje strani in to življenje mu je bilo čimdalje bolj všeč.
Za njimi pa je kakor senca plahutala f dno duše užaljena vdovica Nežika. Hitela je od gostilne do gostilne in povpraševala za harmonikami svojega rajnkega moža. In ko se je Simen ravno pripravljal na svoj včerajšnji prvi poljubček na cesti pod ko» stanji, krčevito stiskajoč svoj meh pod paz« duho, je počilo. Kot bi trenil sta vzrastli iz tal dve črni prikazni, razžaljena Nežika ter strogi stražnik. Šimen, ki je postajal že skoro trezen, je bil mahoma zopet pijan kot čep. Nežiko je poprosil stokrat oproščenja, ta pa je kazala samo na svoji dve tekmo« valki. Na koncu mu ni preostajalo nič dru« gega, kakor da se je obrnil proti stražniku in dejal obupano:«I pa me vzemite...!» Pa se je zgodilo!
Novo I
99
Ossiris"
Novo I
krasna orijentalska drama katero predvaja kin > .Ideal' 31. VII. 1. VIII. in 2. VIII. 1925.
Tajrov v Hamburgu. Hamburški tisk poroča, da je najvažnejši domači gledališki dogodek 1. 1925. gostovanje Tajrovega ansambla, ki je zadivil gledalstvo posebno z
originalno uprizoritvijo Shavvove »Svete Ivane«.
Werflova drama »Juarez In Maksiml-
ljan*, katero so v prošK sezoni igrali z velikim uspehom na Dunaju pod Reinhardto-n. i se uprizori na jesen v Baden-Badnu v ln- ; scenaciji režiserja dr. Hansa Waaga.
Mednarodna umetnostna razstava ▼ Cu-rihu. Dne 5. avgusta se otvori v Curihu mednarodna umetnostna razstava katera bo obsegala dva oddelka: slike in plastiko iz 19 stoletja ter moderno umetnost. Posebno številno bodo na tej priredivi zastopani nemški umetniki. Slike so vposlaK: Lieber-n.amn, Corinth. Slevogt. Kokoschka v" "\ Grossmami, Dix, plastike pa: Bar" be, Scharff, Albiker, De Fiori ta dr ška razstava ima namen pokazati	<.e-
ristfko vsakega razstavljalca, zato je vsak slikar in kipar zastopan s celo serijo del, običajno z 10 do 12 kosi.
Dostojevskega »Idiot« prvič na poljskem odru. Pred kratkim se je vršila na odru varšavskega gledališča »Satirična scena« premijera dramafziranega Dostojevskega »Idijota«. Kritika pravi, da se je dramatizacija dovoli posrečila. »IdijotL • bodo s'edile še drtuce uprizoritve del Dostojevskega.
Usoda dunajskih gledališč v letošnji Jesenski sezonL V novi gledališki sezoni 1925/ 26 se bo v dunajskem gledališkem življenju marsikaj Izpremenilo. CarhheateT ln Volks-oporo se je posrečilo sanirati in oba zavoda pričneta z normalnim obratom v septembru. Komorno gledališče v Josefstadtu. katere je doslej vodil Maks Reinhardt, dobi na jesen novega vodjo v osebi ravnatelja Kornerja, Reinhardtovega sotrudnika. Več gledališč pa ostane v novi sezoni zaprtih. Med njimi so: Ronachertheater, Moderno gledališče. Malo gledališče in Novi dunajski oder.
Češka filharmonija v Pragi otvori svojo glasbeno sezono v začetku meseca septembra in ima letos v načrtu niz abonenčnih koncertov, katere bo vodil dirigent Talich. Kot posebnost namerava filharmonija uvesti stalna gostovanja inozemskih kapelni-kov.
Novi TIeIoo. V neki milanski zasebni zbirki so odkrftl novega Tiztana katerega snatra prof. Ftechel, ki je pregledal sliko, za umotvor nekako 70 letnega mojstra. Slika je potret in predstavlja sivolasega škofa Gradeniga.
Glasbene svečanosti v Donauefchinge-nu so bile letos posvečene vokalni instru-mentabj glasbi. Na dosedanjih produkcijah je bil najmočnejše zastopan madricai, STed-njeveS ± liubavna pesem. Tu sta se izkazala
posebno dva, Hindemith in Petyrek, pa tudi Krenek jima je delal častno družbo. V ti vrsti glasbene literature sta se poskušala in predstavila gostom še Maks Butting jn Viljem VVeissminn, imela pa sta manj sreče, kakor ostali Na programu je bila poleg drugih tudi nova skladba Stravinskega, sonata za klavir, ki je vplivala pač senzacijo-nalno, a ni našla navdušenih oboževalcev. Poslušalce je mnogo bolj potegnf! nase mladi Rus Čerepnin, ki je bfl zastopan z instrumentalnim koncertom. Schwarzwaldec Hen-i rik Kaminski se je predstavil takisto z in-| strumentalntm koncertnim delom. Z. Jarnach j pa je prispeval klavirsko sonatimo. Komorni koncert je dirigiral kapelnik Scherchen, sodelovali so še: F. Petyrek ter Jamach pri klavirji*. Amarjev kvartet za godala ter madrigahio udruženje Iz Stuttgairta pod vodstvom H. HoTIeja.
Tollerjeve »Lastavlčje pesmi« uglasbe. ne. Berlinski komponist Pavel Schramm je pravkar dovršil uglasbltev Tollerjevlh »La-stavičjih pesmi«, ki se bodo prvič javno izvajale na koncertu nemškega gledališča v VVdmarju.
Proti odebelosti
deluje s koiosalnim uspehom samo .Vilfano? čaj'. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, /agreb, i	Ilica 204.
Domače vesti
Naročnikom v inozemstvu
Cenjene naročnike v inozemstvu, katerim je potekla naročnina s koncem julija, prosimo, da obnove naročnino nemudoma, Neplačnikom bi morali list v najkrajšem času ustaviti.
Upravništvo «Jutra»
*	Potovanje kraljevske dvojice v Dalmacijo. Kakor se zatrjuje v vladnih krogih, odpotujeta koncem avgusta kralj Aleksander in kraljica Marija v spremstvu več ministrov za 10 dni v Dalmacijo in bosta po-setila vse važnejše kraje od Sušaka do Ko-tora. V Dalmaciji se že vrše priprave za čim slovesnejši sprejem kraljevske dvojice
*	Novi osješkj veliki župan. Za velikega župana v Osjeku je imenovan dr. Ljudevit Gaj iz Požege.
*	Prometni minister na inšpekciji. Prometni minister Ante Radojevič, ki je v zadnjih dneh obiskal Črno goro, se je predvčerajšnjim vrnil v Dalmacijo ter preko Gruža In Mostarja odpotoval v Konjice ter cd tamkaj na Ivanjplainftro, kjer si je ogledal gradnjo velikega novela tunela. Danes bo minister prispel v Sarajevo.
*	Turški generalni konzulat za Jugoslavijo. Turški konzulat v Beogradu je povišam na stopnjo generalnega konzulata. Dosedanji konzul Tarif Lirfti beg je Imenovan za generalnega konzula za Jugoslavijo.
*	Izpremembe v državni službi. Za zdrav-nike-pri pravnike so imenovani: dr. Fran Vizjak, dT. Josip Kotalk, in dr. Pavel Pehani v Ljubljani, dr. Ljudevit Merčun in dr. Stane Medic pa v Mariboru. Sodni siuga pri okrajnem sodišču v Kostanjevici Anton Lepschina je trajno upokojen.
*	Novi konzulati na Sušaku. Na Sušaku otvorijo v kratkem svoje konzulate Italija, Nemčija, Anglija tn Chile z ozirom na trgovinske odnošaje Jugoslavije s temi državami.
*	Nov malaričnl Institut. Po odredbi ministra za narodno zdravje se dne 20. avgusta otvori v Peči na slovesen način nov mala-rični institut. Svečanosti se udeleži tudi minister za narodno zdravje.
*	Himen. Poročil se je r.a Brezjah g. Anton K a j f e Z, veleindustrijailec v Kočevju z gospodično Frančiško Legat, poslovodki-njo v Ljubljani.
*	Angleško brodovje obišče našo obalo. Dne 4. avgusta odplove angleško sredozemsko brodovje v Jadransko morje ter obišče jugoslovenska in grška pristanišča.
*	Bratislava na kongresu JC Lig. Kot doznavamo iz.Maribora, je dospel v Jugoslavijo že tudi zastopnik Jč Lige iz Bratislave, ki bo zastopal tamošnjo Ligo na kongresu v Rogaški Slatini.
*	Izleta JČ Lig v Rogaško Slatino ln prireditve celjskega sokolskega okrožja Istotam dne 1. in 2. avgusta se lahko udeleži še vsakdo, četudi se doslej ni prijavil in bo ravno tako deležen ugodnosti polovične vožnje. Tozadevne izkaznice se bodo tteffle po prihodu dopoldanskega vlaka v Rogaški Slatini pri zborovanju ob 10. v zdraviliški dvorani. Za banket, ki se bo vršil ob 13., pa še sprejema prighse drr.es v soboto dopoldne v Mariboru urar g. Bureš, med tem ko se morajo domačini iz Rogaške Slatine in tamošnji gostje, ki hočejo biti pri banketu, zglasiti danes pri hotelirju g. Mar-tmovlču v zdraviliškem domu.
*	Napoved revizije nacljonalizacll. «Po-Stika® navaja, da namerava vlada Izvršil, revizijo nncijonalizacij raznih podjetij ta delniških družb. Omenjeni list pravi, da je Dllo zlasti v Sloveniji mnogo zlorab. Z revizijo nacijonalizacije se baje namerava pri Eeti pri Trboveljski premogokopnl družbi. Kakšen zajec tiči za tem grmom, je priilčno lasno. Radičevci in razni njihovi manjši pomočniki razodevajo v zadnjem čnsu velike apetite. Ze nekaj časa sem se vrši na pr. pod »slovensko' krinko ljuta ofenziva za korita pri Trboveljski družbi. «ReviziJa» bo seveda takoj končana, čim bodo apetiti saturirani.
*	Pošte'Stari In Novi Sivac ln Crvenko podržavljeni Kakor se uradno sporoča, so pošte Stari in Novi Sivac ter Crvenko podržavljene ter dostavljajo vrednostna pisma, vrečnike in nakaznice z zneski vred na dom. Potemtakem morajo pcvšiljatelii mn» njenih pošiljk, naslovljenih v Stari Sivac. Novi Sivac in Crvenko, plačati pri predaji poleg drugih pristojbin tudi dostavnino, oziroma izplačnino.
*	Stalež poštnih uslužbencev v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Z odobrenjem poštnega ravnateljstva g. Alojzija Gregoriča je dr. Jožko Lebar sestavil ln sistematično uredil stalež poštnih uradnikov v Sloveniji, Knjiga izide sredi meseca avgusta 1925. Pr! vsakem uslužbencu je naveden službeni značaj, službeni kra.i, dan mesec in leto ter kraj rojstva, kategorija, skupina, stopnja osnovne plače, službena doba na dan 30. junija 1925 in prihodnje av-avtorr.atščno napredovanje. Seznam uradov Ima poleg reda razreda nt stopnje urada še označbo, ali je urad s telegrafom in telefonom kombiniran tn pa Ime njegovega predstojnika. UradnSki tn zvaničniki so po skupinah razvrščeni po določilih člena 117, službene pragmatike. 70 strani obsegajoča knjiga bo stala brez poštnine 12 dinarjev. Naročila naj se pošljejo na drja Jožka Lebar-ja, šefa občega odseka pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani.
*	Telelonske pozlvnice. Poštno ministrstvo je Izdalo odlok št. 38.331 z dne 30. junija 1925., ki pravi: Na vprašanje neke oblasti, ali se označba »takoj« (odnrah) na telefonski pozivnici nanaša na čas, kdaj pozvana stranka pride na telefonski pogovor ali na odpravo telefonske pozfvalce (da se odpravi kot nujna ln kot taka tudi taksira), odgovarjamo, da kličoča stranka oa poziv-' irka lahko določi pozvani stranki čas pogo-
vora z uro in minuto adi pa z besedico tar koj, to je, da naj pozvana stranka takoj pride na telefon. Ker velja torej označba »takoj« samo za pozvane stranke, se razume po sebi, da se taka pozivnica zaračuni in odpravi kot navadna pozivnica.
*	Prireditve na Bledu. Poročajo nam: V zvezi s prireditvami, ki bodo v soboto ln nedeljo na Bledu v korist dečjega doma v Gračainici, uprizori šolska mladina v nedeljo dne 2. avgusta v dvorani Sokolskega doma popoldne ob 4. url Tiraoovo dramatično pripovedko s plesom in petjem »Čudežne gosli«.
*	Organizacija jugoslovenskih pekov. Zveza beograjskih pekov je sklicala na dan 16. avgusta kongres jugoslovenskih pekov. Glavna točka dnevnega reda je predlog, da se ustanovi Zveza pekov Jugoslavije, ki naj bi zastopala interese pekev vse naše države.
*	Slavnostna otvoritev novega osebnega postajališča v Mednem. V nedeljo dne 2. avgusta se otvori ob 15.30 uri popo'dne novo osebno postajališče v Mednem med postajama Št. Vid in Medvode. Prvi slavnostni okrašeni vlak odhaja iz Ljubljane gl. kolodvor ob 14.50 uri. Takoj ob prihodu v Medno sprejem zastopnikov vlade. drž. direkcije in gostov. Ob slavnostni otvoritvi tik novega postajališča imajo slavnostne govore zastopniki vlade in železnice. Takoj po otvoritvi velika ljudska veselica s plesom v vseh prostorih in na prostem Janka Cirmana. Vstop prost. Pri otvoritvi in veselici s vira domžalska godba. To novo postajališče Je velikega narodno-gospodarske-ga in turistovskega pomena, kakor tudi za izletnike in lovce. Pozneje se otvori prevoz preko Save, kakor tudi kopališče ob Savi Vse znance in prijatelje tem potom vabimo in kHčemo na svidenje. — Gradbeni odbor novega želez, postajališča Medno pri St. Vidu nad Ljubljano.
*	Velika radio-brzojavna postaja v Zagrebu. Z ozirom na našo včerajšnje vest o ustanovitvi velike radio brzojavne postaje v Zagrebu se nam naknadno še poroča, da je na čelu podjetja vseučiliščni profesor dr. Kučera. Potrebni kapital bedo dale na razpolago zagrebške banke in domači kapitalisti Postaja bo pod državnim nadzorstvom ter bo država tudi pa-rticiplrala na čistem dobičku.
*	Nova rudarska svetiljka. V Prihraniti so inženjerji Šejerl WWrier ln kemik Pa.1-kou po dolgih strokovnih pripravah konstruirali novo rudarsko svetiljko. ki s ter-moelektričnim procesom samostojno in točno določa vsebino plinov v rudniku, opozarjajoč na ta način rudarje r.a nevarnost plinske eksplozije. Eksperimenti z novo svetiljko so se vršili r,a češki visoki rudarski šoti v Prfbramu. Pri proučevanju se je kon-statiraU znatno večja občutljivost kakor pri dosedanjih aparatih. Za novi Izum vlada v strokovnih krogih veliko zanimanje.
*	Iz Slov. Bistrice nam poročajo: Danes gostujejo pri nas celjski napred. akademiki z Gogoljevo groteskno komedijo <2enftev» in to v režiji g. Košiča, člana gledališča v Ljubljani. Predstava se vrši ob 20. uri v dvorani hotela »Beograd-*. Dosedanje prestave v Celju in Žalcu so dosegle prav lep uspeh. Zato je pričakovati, da se tudi naše občinstvo v čim večjem številu odzove prireditvi celjskih akademikov.
*	Požar v Slov.'Bistrici. V četrtek zvečer ob tričetrt na 10. je izbruhnil v parni žagi g. Kirbiša, trgovca v Celju, požar, ki je zavzel velike dimenzije. Domače gasilno društvo pod poveljstvom g Karla Podhra-Ske.u jc ji.iiriteio ra Vraj ncsrtie * dvema brizgalkama in preprečilo, da se niso vnele tudi zložene deske, kakor tudi 20 m oddaljeni kozolec g. Sorčrrlka. Ob 11. ponoči je dospelo gasilno društvo iz Zg. Bistrice, ob pol 12. pa še gasilno društvo *z Maribora z avtobrlzgalno. Veliko škodo Imajo poleg lastnika tudi razni obrtniki, ki so žagali les na imenovani žagi. Na kraj nesreče ie prihitelo tudi vojaštvo tn marljivo pomagalo domačim gasilcem. •
+ Električna razsvetljava v Ptuju. Uvajanje električne razsvetljave se vidno razširja Po mestu, le nekatere panoge dosledno čakajo, med drugimi tudi železniška postaja. Zadržek je baje pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani. Pa menda ne bodo čakali tako dolgo, da bo res odstranjena pli-nova razsvetljava in da bi se povrnile pe-trolejske svetilke, mesto da bi nekoč raz-svC' ;« tK.staie električne žarnice.
*	Smrtni skok za 300 dhrarjev. V Mosta-rju je te dni neka »pijana družba-* razpravljala o vprašanju, kdo je najboljši plavuč in kdo skoči z najvišjeg? "iesta v vodo. Neki vinski brate, je izjavil, da za lono dinarjev skočil v starega mosta v Neretvo; drugI je izjavi, da skoči z mosta za 500, a tretj!
za 300 dinarjev. Stava je bila sprejeta in družba se je podala na omenjeni most. Mu-stafa Gjonko, ki je bil najcenejši ponudili:, je res skočil 20 metrov globoko z mosta v vodo, a tako nesrečno, da se ni več pojavil na površino vode. Tudi njegovega trupla riso našli.
*	Lesno industrijsko podjetje »Bosiia« ustavilo obrat. Lesno Industrijsko podjetje »Bosna« d. d. v Bogovem Hanu, ki je bilo že prej občutno reduciralo svoje poslovanje, je te dri popolnoma ustavilo obrat.
*	Zoper mole naiboliše sredstvo »Tarmol« Izdeluje Chemotechna, Mestni trg 10.
*	Odpravljanje kovčkov z vzorci na železnicah. Ker trgovski potniki pogosto izročajo železnici v odpravo kovčke preko dovoljene teže, so železniške postaje prejele neaTOČik), naj se točno drže predpisa, k: določa, da sme potnik na en vozni listek izročiti železnici prtljago največ do 150 kg Posamezni kovčki pa ne smejo biti težji kakor 75 kg.
*	Pogin glasovitega kačaka. V bMInl Kosovske Mfcrovlce so zadeli orožniki v sredo na glasovitega razbojnika in kačaka SeHtna Rumida Iz Trnovca v Drenid, na 5e-gar glavo je bila že več let razpteaoa oa-
HOCaVKEKi^f
so tnfbelfJ« IA ntltfcflflJUl kajti frpežnost enega para nogavic z tigom in znamkg (rdečo, modro ali zlato)
•9
ključ

je Ista kot trpeinost štirih dragih parov. 93-a I
Me in nrcMe »1
grada 50.000 Din. Razvfl se je v tremotku boj. tekom katerega je bil Selim Rumid ustreljen. Ta razbojnik, ki Je bil strah in trepet prebivalstva v mitroviškem okraju, je pripadali svoječasro skupini Adema Bejte v kosovskem komiteju. Ko so se kasneje razmere spremenile in je akcija kosovskega komiteja popolnoma propadla, se je Selim posvetil iskijs&vo ubijanju in plačkanju in je v par tednih postal po svojih hudodelstvih znan daleč na okrog. Z njim vred sta padla v boju tudi njegova tovariša Safir Veselj in Samim Besilm iz mitroviškega okraja, tudi dva znana nevarna odmetnika.
*	Stavka v podjetjih v Brodu. V tvornici za pohištvo »Slavonija« in veliki žagi »Sla-veks« v Slavoniji je celokupno delavstvo okoli 800 po številu stopilo v stavko, ker so jim podjetja nameravala znfžati plače. Na žagi »Slaveks« je bilo zaposlenih 450, v tovami za pohištvo »Slavonija« pa 350 delavcev. Poslodaijalci so motivirali svoj korak s porastom dinarja. Obenem nagla-šajo, da pri sedanjih veKkfh stroških ne morejo več toliko plačati, posebno ker j? onemogočena konkurenca z inozemskimi podjetji, kjer delajo dr a vol za veliko manjše plače. Ker delavstvo nikakor ni hotelo privoliti v znižsrje plač, je stopilo v stavko.
*	Veiik požar v Južni Srbiji. V vasi VeJ-koviji pri Tetovu v Južni Srbiji je izbruhnil včeraj velik požar, ki je uničil 12 hiš.
*	Posledica požara. Pred dnevi smo poročali, da Je zgoreia trnovskemu posestniku Antonu Mahnetu sušilnica za opeko na Ljubečni. Za zadevo se je bilo že tlstikrat zavzelo orožništvo, ki je pri zavarovalnic' poizvedovalo o okolnostih V petek pa so v zvezi s požarom lastnika pogorelega po-siopja spravili v zapore sodišča •/ Celju, kjer je že od začetka zaprt neki mizar, ki je bil prej zaposlen pri Mahnetu. Ljudski glas pravi, da Mahne nikakor ne more biti kriv, ker je zr.ai kot delaven človek in poštenjak in ker ne bi imelo smisla požirati, ker je zgorelo več vrednosti nego znaša zavarovalnina.
*	Otvoritev avto-protr.eta na progi Bta-govica-Ljubljana se od danes naprej prične vsak dan izvzemši ircdeije In praznike. Od Blagovice odide točno ob 7. zjutraj mfrio Krašnje. Litkavice, Prcvoj, Dota Domfal Črnuč, Ježicc in dospe v Ljubljano ob 8.30 dopoldne. Vse dosedanje postaje ostanejo v veljavi. Iz Ljutrtjanc odide ob 4. popoldne !n pride v Blagovico ob 5.30. To j rečno misel podjetne tvrdke Adamič & Sušteršič iz Ljubljane bodo zlasti toplo pozdravili številni potniki iz teh okrajev, ki so se sedaj zelo neugodno In drago morali vozrfti po svojih kupčijsktb in drugih opravkih.
+ Eksplozija v strojnoključavuičarski delavnici. V strojnoklfnčavničarski delavnici tvrdke Kaneš, Staniiek & Co. v Vukovaro je predvčerajšnjim eksplodiral železen sod napolnjen s špiritom. Poslovodja Franjo Pajdaš ie ostal na mestu mrtev, a neki ključavničarski! vajenec je bil težko ranjen. Zračni pritisk je več metrov daleč vrgel ob tla dva ključavničarska pomočnika.
+ Smrt vsled strele. V okolici Loškega potoka je divjala pretek'! torek silna nevihta, grmelo je h treskalo, med dežjem pa ie padala debela toča. Na Lazih med Retja-mi in Starim trgom sc Mihovi spravljali seno. Nevihti so se umaknili pod košato drevo, stoječe na samoti. Mati tr. sin sta bežala izpod drevesa, boječ se, da bi vanj udari-ia srrela; ostala pa je tam 15 letna hčerka Marija KoSmel, četudi ji je mati velela, naj beži ž njima. Ko se je po nalivu mati vrnila k samotnemu drevesu, je našla hčerko mrtvo na tleh. Strela jo je ubila ter io močno osmodila
*	Potniški promet na fiški progi. Potniški promet na novootvorjeni progi Ogulin-Split je jako živahen. Vsi vagoni so pohil potnikov, ne le domačinov, nego tudi potnikov iz Češke. Avstrije tn Nemčije, ki «1 potujejo na Jadran.
^ ii ca gCGjie seoMKOd«« poi?eliea.
*	Izpreirc-nbe v sodni službi. Sodnika dr. Jenko K o Jan v Ormožu tn Mljo Ccmoš v Tržiču sta imenovana za okrajna sodr.fka in sodna predstojnika v 6. skupini I. kategorije. Pomaknjeni so iz 7. skupine v 6. skupino I. kategorije: okrajni sodnik ln sodni predstojnik dr. Friderik Fab;an! v Črnomlju, okrainl sodnik fr. sodni predstojnik dr. Tomo Turato v Gornji Radgoni ter sodnik dr. Franc Tavželj pri okrajnem sodišču v St. Lenartu.
*	Sprejem nčcncev v prvj razred meščanskih šol. Ministrstvo prosvete je z odlokom O. N. br. 31460, z dne 15. VI. 1925. Javflo, da se morejo vpisati od 1. septembra 1925. v prvi razred meščanskih šol tndl oni rčenci, ki so dovršili četrti razred osnovne šole z zadostnim uspehom.
*	Otvoritev postajališča Medno. KakoT smo že poročaH, se otvori jutri dne 2. avg. (s popoldanskim vlakom odhod iz Ljubljane ob 2.50) postajališče Medno med postajama St. Vid VižmarJe-Medvode. S tem je končno ustreženo dejanskim potrebam okoliških občin kakor tudi številnim ljubljanskim Izletnikom. Vas Medno ima krasno lego v neposredni bližini senčnatih gozdov, r.udi možnost kopanja v Savi ta je izhodišče na
sv. Katarino ta druge vrhove. Dani so torej vsi predpogoji za prijetno letovišče.
♦	30 letnica mature. Maturanti marfbor skega učiteljišča Iz leta 1895. praznujejo dne 8. avgusta v Mariboru 30 letnico mature v Mariboru, ker so se tako odločili tudi ptujski tovariši. Zunanji tovariši se pripeljejo z dopoldanskim vlakom v Maribor ter se nastanijo v gostilni Zemljič, kjer se določi spored. Dobrodošle so soproge, dobrodošli tudi drugI tovartšl in tovartšice. Predloge sprejema Ivan Klemenfič, Maribor, Vrazova ulica 6.
♦	Dve novi podjetji v Ormožu. Iz Ormoža nam pišejo, da pričneta tamkaj v kratkem z obratom dva nova podjetnika, tn sicer g. J. Dogša, izdelovalec mila ter g. V. Radano-vič, vrtnar in strokovnjak v trgovskem vrtnarstvu. Mladima podjetnikoma želimo obilo uspeha
iz Ljubijar^
u— ' trg v Ljubljani in cene ribam.
P^ieg d::.;;.h izprememb na živilskem trgu skuša urediti mestno tržno nadzorstvo tudi ribji trg v Ljubljani. Doslej so se prodajale ribe na vago, pa tudi po kosu ter se je zahtevalo včasih za posamezen kos previsoke vsote. Da se temu nedostatku odpomore. je mestno tržno nadzorsr.o odločilo, da sc smejo odslej naprej prodajati ribe le na vago. Da se ne bo zaračunavalo za posamezne vrste rib previsoko, se je sestavil za ribe prehodni cenik in ^icer: Ribe I. vrste: postrv kg 55 do 60 Din, sulec 45 — 50, li-pan 45 — 50, somovina 35 — 40, smudja (Schille) 40 — 45, kečiga 40 — 45. II. vrste: menek kg 35 — 40 Din, krap 26 — 32.50, šlajn 25 — 30, ščuka 25 — 30. ostriž 25—30. HI. vrste: mrena kg 17.50 — 20 Dir., k';:n 12.50 — 15, čmoka 12.50 — 15, male iibe 15 — 20. IV. vrste: pcdlest kg S - 12.50 Din, platnica 8 — 12.50, pečenki S — 12.50, ostale bele ribe 8 — 12.50. Očiščene ribe 10 do 15 odst. dražje. Raki po velikosti od 2 do 6 Din za komad. Žabji kraki 0 25 do 1 Din za komad. Morske rihe nimajo dnevne cene, ker cene zavise od količine in vremena. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
u— Vsled popravila glavnega plteove^a voda iz plinarne v mestu, bo v nedeljo zjutraj v času od pol 4 do pol 6. ure tlak plinu zmanjšan. Opozarjamo stranke na to, da gotovo zapro pipice za plin, akoravno v tem času na kakem mestu ne bi prihajal plin iz cevi. — Mestna plinarna.
u— Ljubljanski gozdo^nikl so se predvčerajšnjem vrnili s svojega taborjenj? v Kamniški Bistrici. Svcje w!gwane in totene so si postavili blizu znanih bistriških galerij, odkoder so večkrat poleteli na bližnje in daljne vrhove divn'h Kamniških planin. Razveseljivo dejstvo je. da je prvi tabor naše go-zdorvnrške organizacije uspel lepše, kakor je marsikdo pričakoval in je le želeti, da se ta lepi pokret gozdovništva pri nas čimbolj razmahne.
u— Tečal za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani. Llrad za pospeševanje obrti v T.iubljani namerava prirediti v avgustu tečaj za obrtno knjigovodstvo v LJubljani, ki bo trajal vse deiovne dni ob večernih urah. Ker Je za ta tečaj še nekaj mest prostih, vabi urad za pospeševanje obrti, da razni obrtniki — mojstri in pomočniki — prijavijo svojo udeležbo takoj, rajkasneie pa do petka dne 7. avgusta ln sicer pismeno ali ustno v pisarni urada, Dunajska cesta 22, da dobe prijavne listtae v izpolnitev.
u— Kopališče «Slon» je cd 1. avgusta zopet otvorjeno.	1582 u— Pevsko društvo «Sava» priredi s sodelovanjem Kola Jugosl. sester v Stepanj! vasi priljubljeno Jurčič - Govekarjevo igro »Rokovnjači. danes, dne 1 avgusta ob 8. uri zvečer na vrtu g Marije Anžič (pri Ož-bničku). Poljanska cesta. Ker so se pred kratkim uprizorili v Step. vasi Oovekarjevl «Legi]onarJi», ki so kot je znano, nekaka predigra k «Rokovnjačem», zato vabimo ccnj. občinstvo, da se sobotne predstave v kar največjem številu udeleži. Odbor. 1554 u— Priporoča se cenj. gostom gostilna pri «Pavšku» na Martinovi cesti. TočiJ « se izhorna štajerska, bizeljska, dolenjska ln dalmatinska vina. Izborna kuhinja, kavama, krasna terasa, vrt in prortor za baltaanje ter lepi notranji prostori. V nedeljo popoldne koncert. Sprejemajo se abonenti po Jako nizki ceni. 1580 u— Cenj. damam popravlja vse vrste klobukov po najnižjih cenah modistka Z. Mah-nlč-Gorjanc. 348 u— Ogenj v skladišču «Or!ent» v Slomškovi ulici. K naši tozadevni notici nam poroča ravnateljstvo Zavoda za straženj? In zaklepanje: Ogenj sta prva zapazila nočni stražnik Anton Jeranko ter kontrolor Josip Mihtvc, oba dolgoletna uslržbenca I IJub-ljinskega zavoda za straženje in zaklepanje v Ljubljani, ki stn pr> vestnem l»vr?e-vanju svoje naporne službe preprečila izbruh večjega ognja In lastnike skladišča obvarovala občutne škode.
u— Umrli v Ljubljani. Zadnja 'dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Ivana Zaplotnlk, žena pečarskega mojstra, 43 let. — Ana Zavrl, hči tovarn, delavca, 8 dni. — Jerica Ravnikar, vdova krojaškega mojstra, 83 let — Fran Kališnik, delavec, 52 let. — Marija Per, rejenka, 7 mesecev.
u— Policijska prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 poneverba, 1 prestopek prodajanja sumljivega blaga, 1 prestopek ogrožanja telesne varnosti, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek v zglaševalnih predpisih ln 8 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij Je bilo Izvršenih 5 In sicer: 3 radi suma tatvine, 1 radi pobega od doma ln 1 radi pijanosti.
u— Goljufiv prodajalec slaščic. Slaščičar Henrik Kemeter Iz Celovške ceste št. 62 Je vzel šele pred nekaj dnevi v službo kot raz-našalca slaščic 15-!etnega Maksa Gantarja. Chn Je vstopil v službo, je naložil v košaro za 250 Din različnih slaščic, se podal z njimi v mesto, Jih prodal in z Izkupičkom pobegnil.
u— Tatvine na Vodnikovem trgu na dnev
nem redu. Žeparji na Vodnikovem trgu so
Najnovejši
•	| 9
za jesen in zimo so došli.
Prodajajo se
v knjiipi Tiskovni! M\m v Ljušpi,
Prešernova ul. 54 (nasproti glavne pošte)
zadnje čase kaj pridnj na poslu. Kljub temu, da je policija spravila pod streho It dokaj sumljivih oseb, ki so ogrožale v gneči tuje žepe, pa se še vedno dogajajo slučaji, da zmanjka tej ali oni prodajalki, oziroma kupovalki iz lepa ali koš.-re vsa gotovina z denarnico vred. V četrtek zjutraj je bila okradena posestnica Mariia Ambroževa iz Ižanske ceste. Uzmovič ji je Izmaknil iz žepa denarnico s 300 Din.
u— Nevaren uzmovič. Gostilničarka Gabrijela Zupančičeva na Jegličevi cesti 15 je opazila v četrtek, ko Je prišla v svojo pritlično spalno sobo, da Je tamkaj vse v neredu ter da Je odprt vrhni predal omare. Takoj je ugotovila, da se Je splazil malo preje skozi okno v sobo neznan uzmovič in ji odnesel iz predala 3000 Din gotovine. V gostiini se nahajajoči gostje in nat kariea Ribnikarjeva je pozneje povedala, da Je tatvino izvršil najbrže neki okrog 17-letni mladenič, ki se je sumljivo sukal okrog hiše in stikal po dvorišču. Kot se je pozneje ugotovilo je bil to najbrže od policije že dalje časa zasledovani Slavko Grad, ki je par dni preje okradei tudi svojega svaka Zvon-ka Potočnika na Kodeljevem.
~~ OKOUČANIT
Danes, v soboto, vsi na Poljansko cesto k «Cžbinčku» na vrt! Tam igrajo «Rokovnjače» Savani in Kolašice ob osmih zvečer!
Za dssTsa:
Lepa Izbira in velika izbira vezenini Svilene
jumperje, svilene nogavice. Za gospode: srajce, samoveznice, naramnice, ovratnike itd. Modna trgovina za dame in. gospode F. S M. Ficsmare, Liubliana, Žido v ska ul. 4.
Iz Maribora
a— Kronika Policija Je prejela včeraj h Avstrije tri brezposelne, ki so bili Izgnani. Iz Maribora so jih poslali v domovinske občine. — V kavarni Mestni park je dober prijatelj ukradel nekemu trgovskemu pomočniku kovčeg z raznimi stvarmi v vrednosti 1000 Din. — V tovarni Kovina si Je delav-ka Marija Zimmerbett pri stroju zmečkala dva prsta na roki. Morali so Jo prepeljati v bolnico.
a— Prva matura na srednji kmetijski šoli
Predvčerajšnjem je končala na mariborski srednji kmetijski šoli prva fn menda tudi zadnja matura, ki JI je prisostvoval imenom poljedelskega ministrstva sekretar g. Avra-movlč Iz Beograda. Od 13 kandidatov Je prestalo maturo 7. Kot znano, nameravajo ta zavod spremeniti skupno z vinarsko 5o!o v srednio vinarsko šolo.
a— Konkurz lednega podjetja. Včeraj Je mariborsko okrožno sf>dišče proglasilo konkurz nad Lesno eksportno Industrijsko drtiž bo, ki JI je pred meseci pogorela žaga v Bistrici nad Mariborom. Konkurzni komisar Je odvetnik dr. Juro Jan.
a-- Prevzem kolodvorske restavracije. Včeraj je ob navzočnosti inž. Lebena, načelnika progovne sekcije v Mariboru kot zastopnika direkcije državnih železnic prevzel kolodvorsko restavracijo od g. Stick-lerja, dosedanji restavrater na kolodvoru na Pragerskem, g. Dolničar. S tem prehaja važna obmejna gospodarska postojanka prvič v slovenske roke. Narodno Dolničar-Jevo družino v Mariboru iskreno pozdravljamo!
Iz Celja
e— Osebna vest. V petek se ]e poslovil od svojega službenega mesta v Celju obrt-nozadružnl komisar in vodja urada za pospeševanje obrti g. Ignacij Založnik. Oba urada, ki jih je ustanovil leta 1920. g. Založnik sta premeščena v Maribor k velikemu županu. Z g. Založnikom odhaja iz našega mesta nad vse delaven, pošten, korekten in priljubljen mož, s katerim pridcbl Maribor veliko.
e— Predavanje o davčnih zadevah. To nedeljo pride iz Maribora v Celje upokojeni davčni nadupravitelj g. Megiič predavat o davčnih zadevah. Govoril bo zlasti o načinu, kako napovedati dohodke za odmero davkov. Za prldabitne kroge, ki često r.e znajo pravilno In točno fatirati, je predavanje posebnega pomena. Začne se dopoldne ib osmih v klubov! sobi Celjskega doma. Za tajnike krajevnih organizacij v srezu je predavanje obvezno. Vsak interesent dobi na vsako vprašanje odgovor in primerno pojasnilo.
e— Mestni kino, ki je sedaj radi premale dolžine dvorane precej nedostaten, nameravajo Izboljšati na način, da podaljšajo dvorano baje za ce'lh devet metrov. Tudi opremo Izboljšajo. Celo lože bi imele bili nameščene. Delo bo Izvršeno, kakor čujemo še letošnjo Jesen. Preureditev misli Izvesti lastnik hiše, g. Skoberne sam.
s— Mesečni sejem. Kakor vsak prvi pondeljek v mesecu se bo vršil tudi dne 3. avgusta v Celju mesečni sejem. Posebnega prlgona se nI nadejati, ker živina nima cene, dasi se kupci še nekoliko oglašajo. Zadnji pondeljek pa Je bil sejem na Teharju tik Celja, ki Je bil le precej obiskan. Najboljši kupci so Italijani. Kupili so In naložili par vagonov rogatega blaga po zelo zmerni ce-nL Kmetovalec ima povod, da tarna.
s— Vallšče ribarskega društva. Mesec« maja so hudi nalivi, ki so povzročili raočea hudournik, uničili Ribarskemu društvu vall-šče v Pečovnlku, da so koma) ostali sledovi Sedaj pa Je društvo začelo popravljtti vallšče. Delo bo trajalo 14 dni ta bo stalo 46.000 Din.

ivljenja in sveta
Vprašanje svetovnega miru
Kaj pravijo Viljem, Poincare in NittL
Letošnjo obletnico svetovne vojne so listi več ali manj prezrli. Tudi med ljudmi jih je bilo mnogo, ki so pozabili na strašni dan, ko je izbruhnilo klanje med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Korespondenca »United Press* v Ameriki pa je iz praktičnih razlogov poslala po svetu cirkular, s katerim ie želela izvedeti, kaj mislijo nekatere osebnosti o svetovnem miru in tajnem oboroževanju, ki se nadaljuje po vojni z nebrzdano strastjo in mu ni videti konca. Odgovore so poslali trije znani možje: Viljem II., Poincare in Nitti.
Viljem ni odgovoril osebno, ampak preko svojega adjutanta, admirala Paschwitza, ki pravi: Njegovo Veličanstvo nemški cesar ne namerava dati naprošene izjave niti ustno niti pismeno. Kot vladar Nemčije in poglavar svoje armade je kajzer trideset let čuva! evropski mir. Zločinska in nemogoča versajska pogodba pa je Nemčijo razorožila in jo oropala največjega mirovnega činitelja. Treba je priznati, da tiči največja opasnost za Evropo in Ameriko v tem, da je osrednja Evropa obdana od strumno oboroženih sosednih držav, ki pospešujejo svoje oboroževanje z vsako minuto. Cesar Viljem je prepričan, da je treba versajsko mirovno pogodbo uničiti.
Neprimerno stvarnejši odgovor je poslal bivši predsednik kraljevine Italije, Francesco Nitti. Sporočil je: «Jaz sem pozno kritikoval versajsko pogodbo. Clemenceau je sam priznal, da je bila pogodba zamišljena kot metoda za nadaljevanje vojne. Ampak nadaljevati vojno, pomeni ne imeti miru. Svojčas je bila ena Avstro-Ogrska, do versaj-ski mirovni pogodbi je nastalo iz nje šest ali sedem držav. Cel milijon ljudi več je danes t>od orožjem kakor v prejšnjih časih. To je absurdno. V Evropi ne bo miru dokler ne skleneta zveze Nemčija in Francija. Ta dva velika naroda sta enako potrebna za Evropo in napredek sveta. Toda cesar Viljem nima pravice govoriti, kaj nam je storiti. Vsaka njegova intervencija je opasna. On je prizadejal Nemčiji več škode kot vsi sovražniki Nemčije skupaj. On je odgovoren za sramotno ponižanje Belgije. Nemčija mora iskati bodočnost edinole v demokraciji. Viljem je opravil za vedno.«
Poincare je dal naslednji odgovor: »Bivši kajzer je jasno povedal, kaj mislijo nemški impcrijalisti. Ti se nočejo pokoriti razorožitvi. Samo to je njihov cilj, radi katerega se protivijo izvajanju versajske mirovne pogodbe.*
Iz teh treh odgovorov odmeva bistvo evropskega političnega Doložaja, katerega bi lahko označili z besedami: Viljem se hoče vrniti na prestol nazaj, Francozi so temu nasprotni, zato skušajo tretji faktorji doseči med nemškim in francoskim narodom iskreno spravo.
Koliko prenese človek
Aktualno vprašanje v teh vročih dneh.
Vročina poslednjih dni, ki ni izkazovala dosti manj kot 30 stopinj C v senci, dokazuje, da človeški organizem mnogo prenese. Znano je. da žive v tropičnih krajih ljudje pod neznosno temperaturo 40 stopinj in tudi precej več, pa ne samo domačini, ampak celo Evropejci in nordijci, ki doma skoraj ne poznajo višje temperature kot 20 stopinj C. 40 stopinj smo vzeli kot primero le zato, ker je s to številko v ozki zvezi človeška kri, odnosno njegove beljakovine. Kadar ima človek temperature 40 stopinj C, je že v najvišji meri vročičen in le še par stopinj več, pa se beljakovine v njegovem telesu razkroje, kar povzroči seveda takojšnjo smrt. Tembolj čudno je zato, da človek vseeno prenese zunanie temperature, ki daleko prekašajo navedeno kritično točko. Tako na primer žive kurjači v strojnih tovarnah in na ladjah v zelo visoki vročini, ki pa jim vendar ne škoduje. Nasprotno, znano je, da zdravniki često predpisujejo izredno vroče parne kopeli, v katerih vlada temperatura ne mnogo izpod 100 stopinj C. Ce izvzamemo slabotne ljudi, ki se že v ne preveč vročem poletju onesvestijo in obo-!e na solnčarici. lahko rečemo, da pre-
nese človek tudi temperature 40 do 50 stopinj in celo več brez posledic, pod pogojem, da se polagoma privadi na to vročino. Med zunanjo temperaturo in toploto krvi ni namreč nobene direktne zveze; zakaj pri še tako visoki zunanji temperaturi, ki jo človek lahko prenese, se temperatura njegovega telesa nikdar ne dvigne bogzna kaj nad 36.5 stopinj, vsekakor pa nikoli ne prekorači 37 stopinj, če je njegov organizem zdrav. Zunanja vročina vpliva le na kožo, kar se javlja v velikem potenju. S tem, da se koža poti, pa se obenem sproti ohlaja, vsled česar nikdar ne doseže temperature svoje okolice. Telo torej s potom avtomatično uravnava svojo temperaturo. Ce se to uravnavanje temperature ne vrši dovolj hitro (kadar solnce tako pripeka, da se ne more sprotj tvoriti in izločevati pot, ali pa, kadar kemični, oziroma mehanični vzroki ovirajo tvorenje potu), nravimo, da je človeka zadela solnčarica. Temu pa se z malo pazljivostjo lahko ogne. — Prav-tako, kakor je človek odporen napram visokim temperaturam, prenese lahko tudi velik mraz, ne da bi se zato temperatura krvi kaj znižala. Pri 20 stopinj mraza in pri 40 stopinj vročine — razlika 60 stopinj! — znaša temperatura zdravega človeka vedno 36.5 stopinj. Človeško telo je pač čudovito modro urejen organizem.
Sleparstvo umoboinega ^novinarja"
Kakor smo že poročali, ni hotel ministrski predsednik Pašič na svojem potovanju v Karlove Vare sprejeti nobenega novinarja, deloma ker je bil utrujen, deloma oa zato. ker ni hotel podati nobene izjave o novem položaju. Zlasti so ga nadlegovali madžarski novinarji, ki so šli za njim celo v letalu.
Ob tej priliki je neki »novinar* pošteno potegnil madžarske oblasti. Izda! se je za inozemskega novinarja, oziroma za zastopnika inozemskega tiska in kot tak je dobil pristop v vse urade. Izposloval je. da so poslali budimpeštan-ski pristaniški oblasti numo brzojavko v imenu ministerijalnega svetnika Szentmihalva, ki je zapovedal, da mora parnik. na katerem se te vozil ministrski predsednik Pašič, pristati v luki pred trgom EStos. Pristaniška oblast mora gosp. Pašiča kar najvljudneje sprejeti in o vsem poročati ministrstvu. «Novinar» je tudi zapovedal. da mora biti zanj pripravljen poseben motorni čoln. s katerim se bo peljal Pašičevemu parniku naproti. Pristaniška oblast je točno in natančno izvršila vse ukaze ter je nato poslala službeno poročilo vladi, kjer so ugotovili prevaro. »Novinar* Pavel Pallos ie bil takoj izročen državnemu pravdništvu. ki ga je dalo preiskati. Zdravniki so ga spoznali za nevarnega norca in so ga poslali v umobolnico.
O načinu, kako je hote! umoboln! Pallos izsiliti od Pašiča razgovor, smo že poročali.
Krotilec v tigrovili krempljih
Krvav večer pri Kludskem v Novem Sadu.
Cirkus Kludsky je Ljubljančanom gotovo še v svežem spominu. Levi, tigri, sloni, medvedi, konji, akrobati in clow-ni. to so stvari, na katere človek ne pozabi tako kmalu. Zlasti še, če so se vršile vse produkcije brez incidenta, pred katerim ni človek v cirkusu nikoli varen.
Kludsky je odšel iz Ljubljane v Zagreb, iz Zagreba naprej in se nahaja sedaj v Novem Sadu. Povsod je bil naval k predstavam velikanski. Gospodar podjetja gleda z veselim očesom na to potovanje, kajti mošnje so nabito polne .A vendar bo Kludskemu ostal en bridek spomin na to turnejo po Vojvodini: te dni je pri dresuri tigrov eden izmed sedmorice skočil na krotilca in mu zasadil kremplje v meso. Bil bi ga brez dvoma raztrgal in požrl pred očmi občinstva, da mu niso prihiteli na pomoč tovariši ter ga oteli zverini iz objema. Bilo je tako - le: Predpisani program
se je izvajal točno in srečno po običajnem sporedu. Končno so prišli na vrsto tigri, sedean krasnih, a divjih živali Vse oči so bile uprte vanje. Krotilec je Imel mnogo dela. dokler jih ie uklonil svoji volji. Ko pa je bila predstava na vrhuncu, se je zakadil proti oboroženemu krotilcu razkačeni tiger. Grožeče je vzdignil svojo šapo ter jo zasadi! v gor-ko meso, iz katerega je zacurljala vroča kri, ki je tigru tako zadišala, da je odprl svoje strašno žrelo. Ljudje so že mislili, da nastane sedaj grozovit prizor in so se tresli v strahu za življenje dompterja Tu pa so k sreči nastopili uslužbenci z brizgalnami in samokresi ter ostrimi sulicami Prisilili so zverino, da se je umaknila rn spustila krotilca iz smrtonosnega objema
Rjovč je tiger ostavi! svojo žrtev in začel begati okolu rešetke, v kateri so takoj odprli vrata da so se ostali tigri podali v svoje kletke. Ko je bila rešetka izpraznjena, se je krotilec krvav zgrudi! na tla. Obležal je v nezavesti. Morali so ga prenesti v bolnišnico, kjer so ga zdravniki obvezali. Ce bo okreval. pa je seveda vprašanje.
X Deftnitivna uvedba poletnega časa na Angleškem. Poletno vreme na Angleškem je bilo dolgo čas« predmet spora med agrar ci in drugimi strankami. Šele po vročih de» batah se je posrečilo doseči v tem vpraša« nju kompromis, katerega posledica bo, da sc poletno vreme končno uvede. Anglija dobi še letos svoj posebni poletni čas, Id ostane tudi prihodnja leta v veljavi. G1tu som posebnega zakona o poletnem času, bo začetek tega vsako leto tretjo soboto meseca aprila, konec pa dne 14. oktobra.
X Nuv Petrograd. Ruski emigranti v Ameriki, država Newyork, ki se nikakor ne more sprijazniti z novimi razmerami v svoji domovini, so sklenili v protest proti prekrstitvi Petrograda v Leningrad ustano« viti novo naselbino z imenom Petrograd v Ameriki ter so že položili temeljne kamne za novo mesto. Ameriški Petrograd bo le« žal km oddaljen od Newyorka. Temelje je blagoslovil metropolit Platon in ameri« ške oblasti, ki so napram boljševikom zelo neprijateljski razpoložene, so šle ruskim emigrantom v vsem na roko ter bodo tudi v prihodnje pospeševale njihove načrte.
X Fjftmunsko pravoslavna cerkev proti sezitfinju mrličev. V Bukarešti so te dni otvorili prvi krematorij. Ob tej priliki je ruiminski patrijarh izdal na prebivalstvo apel, v katerem pravi, da sežiganje mrličev ne odgovarja tradicijam in naukom rumun« ske pravoslavne cerkve, ki ne more dovo« liti uporabe krematorija.
X Na/večje cerkve. Znano je, da je naj« večja cerkev na svetu Sv Petra v Rimu, ki ima prostora za 54.000 ljudi. V milansko ka« tedralo jih gre 37.000, v cerkev sv. Pavla v Rimu pa 32.000. Stolnica v Kolnu ima pro« štora za 30.000 ljudi. Po 25.000 jih gre v cer« kev sv. Pavla v Londonu in sv. Petronija v Bologni Bivša katoliška cerkev in sedanja hirška mošeja Hagija Sofija v Carigradu spravi 23.000 ljudi pod stTeho, sv. Janeza v Lateranu v Rimu 21.000 in nova katedrala v Newyorku 17.000. Svetovnoznana cerkev s poševnim stolpom v Pisi in stolnica sv. Ste« fana na Dunaju imata prostora za 12 000. Ženska cerkev v Monakovem za 11.000 in cerkcv sv. Marka v Benetkah za 7000 ver« nikov.
X Trdovraten samomorilec. Petdesctlet« ni nevrastenik Dalbot v Lyonu je sklenil končati svoje življenje. Zato se je odpe« ljal s kolesom najprej v gozd, kjer si je prereza! vrat. Drugo jutro pa se je v sve« žem gozdu prebudil in se čudil, da je še pri življenju. Zopet se je odpeljal s kole« som, topot k železniški progi ter je legel na tračnice. Toda strojevodja je srečno ustavil vlak par metrov pred samomorilcem, ki je bil vsled tega tako jezen, da je skočil pod prihodnji ekspresni vlak, ki ga je dobesedno zmečkal.
X Buren banket francoskih literatov. V neki pariški restavraciji, kjer sc shajajo francoski literati, se je vršil te dni banket na čast sedemdesetletnemu pisatelju Saint« Paulu Rouxu. Na svečanost so bile povab« ljene na jodličnejše osebnosti francoskega literarnega sveta, med katerimi se je na« hajala tudi romansijerka Madame Rachil« de, ki jo znana zagrizena nasprotnica vse« ga kar diši po nemštvu. Ta dama je svoj« čas povzročila mnogo burje z izjavo, da ne sme noben Francoz poročiti Nemke. Slučaj je nanese!, da je bila na proslavo Rouxa
povabljena tudi »kupa ti a mednarodnih pisa« teljev, Id so začeli takoj demonstrirati pro« ti Madami RacMdi. Vded njihovega v z. klika »Dol « vojno !> m Je rarvSa med da«
vilci Saint»Paula Rotira pravcata bitka, v kateri so leteli po zraku stoh, kozarci in steklenice. Konec srditemu spopadu je na« pravila šele policija, Id je vročekrvne pe« gazovee poltrvfla ter Jih odpeljala ▼ ječo.
X Pivske orgije v kaznllnlčL Guverner države Newyork Smith je doiznal, da je v nekaterih kaznilnicah razširjeno tajno uži« vanje alkoholnih pijač, ki so v AtnerSd stro go prepovedane. Policija je dobila nalog, da preišče zadevo, in re«, se je izkazalo, da »o stražniki tihotapili whisky ter ga pro« dajali jetnikom za drag denar. Uprava kaz« nilnice je bila radi tega odstavljena in proti nji je uvedena disciplinama preiskava, ki bo imela za krivce težke posledice.	i
X Umor antropozoftnje Bowen. Te dni Je dospela v Bazel Američanka Miss Mary Lenit Bov.cn, da se udeleži prireditve an» tropozofične družbe v Damachu. Američan ko pa so našli ustreljeno in nihče ni vedel, kako se je izvršil umor. Policija je s po« močjo svojih psov preiskala vso okolico in je izsledila morilca v osebi šestnajstletnega hlapca Janeza Hammerschlegla, rodom Av« strijca. Mladi morilec je priznal zločin in Je izjavil, da je izvršil umor rato, da se po« lasti torbice svoje žrtve.
X Velika eksplozija na parniku. Na ru* munskem parniku »Sugud« v Kostanzi je eksplodiral bencin v trenutku, ko so ga na« lagali na krov. Eksplozija je zahtevala osem človeških žrtev. Parnik so morali potopiti, ker jc obstojala nevarnost ponovne eks« plozije.
Triumfirajoči Split
O velikih slavnostih, ki so se vršile v Splitu povodom dohoda prvih direktnih vlakov iz notranjosti Jugoslavije, je »Jutro* že obširneje poročalo, tako da sem odvezan dolžnosti, navajati njihov potek v podrobnostih. Omejiti se hočem na nekatere Impresije.
Split stavi v novo železnico ogromne nade. V koliko so upravičene, v koliko
pretirane, bo pokazala b".....* ~
krat Je ves v optimizmu in triumfu. Vsekakor Pa sta bila elegantna in mogočna otvoritvena vlaka, ki sta v soboto večer dospela na splitski kolodvor, za mesto najvažnejši dogodek zadnjih desetletij. za njegov gospodarski razvoj pa morda sploh najvažnejši, odkar datira mestna zgodovina. Zato je umevno, da so Spličani napeli vse sile. da ga proslave čim lepše in veličastnejše. Posrečilo se jim je; slavnostni dnevi ostanejo v trajnem spominu vsem. ki so jih doživeli domačinom in tujcem. Dvomim, da bi bila v kakem drugem našem mestu mogoča tako učinkovita proslava.
Cel niz slavnosti in prireditev so zbrali in združili: otvoritev Jadranske izložbe, največje in prve tovrstne razstave v Dalmaciji; odkritje Maruličeve-ga spomenika, mojstrskega dela velikega Meštrovlča v spomin prvega dalmatinskega ?n sploh hrvatskega pesnika; serija športnih prireditev na morju. Jadranska Straža, ta agilna narodna organizacija. je organizirala celo vrsto izletov po Jadranu in uredila vse tako, da so Drišli izletniki v soboto ln nedeljo v Split od vseh strani Prispelo je tudi na tisoče in tisoče okoličanov z otokov in iz suhega zaledja s posebnimi parni-k! in posebnimi vlaki. Petnajst tisoč ljudi računajo, da ie prišlo v nedeljo v Split. Umevno je. da je bilo vse prenapolnjeno. in tudi opravičljivo, da so aranžerii izgubili vajeti iz rok. Preveč so si zaupali rn premalo računali z in-dolenco splitskih obrtnikov, zlasti re-stavraterjev in kavarnarjev. Ti že itak ne slove po ba.š točni postrežbi, one dni na so docela odpovedali Lahko si obrede! vse restavracije, dobil ntei ničesar. Pa da bi ti vsaj povedali, da nimajo več! A ne; puste te mimo sedeti pol ure za prazno mizo in šele. ko si s pro-šninmi in grobostio priklical natakarja, zveš. da nema više ništa. ntti piva ne. Sploh bi priporočil splitske kavarne onim, ki radi v kavami samo posedajo, neradi pa kaj naroče in plačajo. V splitskih kavarnah te ne bo nihče nadlegoval. kaj hočeš.
Naša vojna mornarica, mala sicer, a ponosna, ima že par tednov vežbe po Jadranu. V soboto in nedelio se je zbrala menda polnoštevilno v Splitu, da tudi s svoje strani poveča sijaj slavnosti Pravijo, da so najmanjše vojne ladje ti mtnonosci in torpi'iarke. pa so vendar prav impozantni. zlasti ako jih je cela vrsta skupaj, kakor so bili one dni ob splitski obali. Prpazni komandanti, vsi elegantni v snežnobelih poletnih uniformah. so nam dovolili, da smo si par ladij ogledali. Prijazno je na njih, nekam domače in vse v vzornem redu in bleščeči snagi. Mornarji so zbrani od vseh vetrov iz Jugoslavije, relativno večino Pa imajo menda Slovenci. Vsaj na onih ladjah, ki smo si jih ogledali, je bil vsak drug obraz «kran;ski». »Vidite, tako je pri nas — se .ie poslovil poveljnik ene izmed torpiliark; — mnogo odvisi od vas novinarjev, da pridemo sčasoma do večjih in važnejših ladij.*
V nedeljo je bilo vse pristanišče, nad
A. P. Čehov:
Ah, to občinstvo!
Dovolj! Nič več ne boš pil! Za vse na svetu, nič več! Cas je že, da se spametuješ. Treba je delati, mnogo delati. Rad greš ob mesecu po svojo plačo, zato pa moraš tudi pošteno, pridno in vestno izpolnjevati svojo službo! Ako treba, žrtvuješ za njo tudi počitek, spanje. Šale na strani V meso in kri, brate, ti je prišla navada, da zastonj dobivaš plačo in to res ni lepo. Res, ni lepo.
Ko si je vlakovni preglednik Podtja-gin na ta način izpraševal svojo vest, ie občutil naenkrat v sebi nepremagljivo stremljenje in veselje do dela. Ne glede na to, da je že dve ura ponoči, je pričel vlakovni preglednik buditi svo-ie podrejene sprevodnike in je hodil skupaj ž njimi po vozovih ter pregledoval vozne listke.
— Vozne listke, prosim! — je nagovarjal samozavestno potnike in veselo preščipaval listke s kleščami.
— Vaš vozni listek! — je nagovoril Podtjagin suhega, mišičastega potnika II. razreda, zavitega v kožuh in odejo ter obdanega okrozinokrog z blazina- 1
mi. Vaš vozni listek!
Potnik ni odgovoril. Spal je. Vlakov« ni preglednik ga je prijel za ramo in nestrpno ponavljal: »Vaš vozni listek!*
Potnik je planil po konci, odprl oči in gledal začudeno Podtjagina.
—	Kaj? Kdo? A?
—	Saj vam govorim vendar s človeškim jezikom: Vaš vozni listek! Potrudite se!!
—	Moj Bog! — je vzdihoval potnik z jokajočim obrazom. — Moj Bog... revmatizem me muči... tri noči že nisem zatisnil očesa. Vzel sem nalašč malo morfija, da bi zaspal, pa pridete z
—»Vaš vozni listek*. To je neusmiljeno, nečloveško. Ako bi vi vedeli, kako se mučim predno zaspim, bi me ne nadlegovali s tako malenkostjo. To je neusmiljeno, grdo! Zakaj vendar vam bo moj vozni listek? Preneumno!
Podtjagin je premišljeval, ali naj se mu zameri ali ne ter je sklenil — zameriti se mu.
—	Vi, prosim, ne kričite tukaj! Tukaj ni beznica! — mu je rekel.
—Da, v beznicah postopajo ljudje bolj človeško... je kašljal potnik. Kako naj zaspim sedaj vdrugič! Preneumno! Prepotoval sem vse inozemstvo.
pa nihče ni nikoli od mene zahteval voznega listka, tukaj pa venomer, kakor da jih sam vrag dreza pod rebra, brez prestanka nadiegujejo človeka.
—Zakaj pa ne greste v inozemstvo, če vam je tam bolj všeč?
—	Neumno govorice, gospod! Ali ni dovolj, da mučite potnike s slabim zrakom, soparo, prepihom! Naj se vrag zadavi s temi formalnostmi! Saj bi še bilo, če bi se vse to vršilo res radi kontrole, pa se polovica vlaka pelje brez voznih listkov.
—	Poslušajte gospod! — je vzrojil Podtjagin. — Ako ne prenehate kričati in nadlegovati občinstva, bom primo-ran na prvi postaji deložirati vas in sestaviti o tem zapisnik.
—	To je že neznosno! — so se pritoževali pomiki. — Nadlegovati bolnega človeka! Poslušajte, imejte vendar usmiljenje!
—	Saj se vendar oni sami kregajo! — se je zbal Podtjagin. — Dobro, naj bo za enkrat, ampak vedite, da je to moja službena dolžnost. Seveda, če bi ne bila služba, potem že. Saj lahko vprašate postajnega načelnika... kogarkoli lahko vprašate . . .
Podtiazin je skomignil z rameni in
se odstranil od bolnika. V začetku se je čutil razžaljenega in zapostavljenega, ko pa je nato pregledal nekaj vozov, ga je pričela v njegovih vlako-pregledniških prsih gristi vest in se ga polaščati nemir.
—	Res, ne bilo bi treba buditi bolnika, — je mislil. — toda krivda ni na meni. Vsi mislijo, da postopam tako morda iz dolgočasja, ne pomislijo pa seveda, da to zahteva služba...! Ako mi tega ne verujejo, jim lahko za pričo pripeljem postajnega načelnika.
Postaja. Vlak stoji pet minut. Pred odhodom vlaka je stopil Podtjagin v opisani voz II. razreda. Za njim je stopal postajni načelnik z rdečo kapo.
—	Evo, ta gospod, — je pričel Podtjagin. — pravijo, da nimam pravice zahtevati od njih voznega listka, in... in so užaljeni! Prosim vas, gospod postajni načelnik, objasnite jim, ali zahtevam vozni listek zato. ker služba tako veleva, ali tako tjavendar?
—	Gospod! — je nagovoril Podtjagin bolnega, mišičastega potnika, —
gospod! Sedaj lahko vprašjvte gospoda postajnega načelnika, ako meni ne verujete.
Bolnik ie skočil kakor bi ga kdo pi-
sto parnikov in jadrnic, v gali; vse v zastavah in zastavicah, tudi italijanske ladje so se pridružile. Bil je res diven pogled na to pestro, valujoče polje vseh možnih barv. In po obali so se neprestano razvijale povorke, zdaj večje, zdaj manjše, vsaka z zastavami m godbami. Tu so Bračani, tam Hvarčani, pa Trogircl Kastelčani. Solincl vmes Sokoli Orjune. gasilci. Vse vrvi in valovi da bi sodil, da je Split milijonsko mesto.
Zgodaj zjutraj so se začele veslaške tekme za prvenstvo države, pravo parado pa je o tvorilo odkritje Maruliče-vega spomenika. Na malem, od vsčh strani zaprtem trgu stoji zato so mogla v bližino le deputacije. Jadranska izložba je nameščena v treh poslopjih; slovesna otvoritev se je zato zavlekla, ogledovanje še bolj. Pobegli smo in se zatekli v Bačvlco, idealno splitsko kopališče. Za par tisoč ljudi je prostora, a že zgodaj dopoldne je bilo prenapolnjeno. Pa je bil tudi res užitek uiti neusmiljenim solnčnim žarkom v hladne valove.
Popoldne so nas z avtomobili zavlekli na Marjan, ki je za Split, kar je za Ljubljano Rožnik, za Maribor Kalvarija. Ne, mnogo več. ker je Marjan umetno po-gozden in gozd je za Dalmacijo senzacija, prvovrstna atrakcija. Zato je že vsak splitski otrok ponosen na svoj Marjan bolj ko na samega sebe. In upravičeno, kajti razgled z Marjana nima kmalu konkurence. Brezuspešno bi ga bilo opisovati, treba ga je na lastne oči videti; kdor je bil v Splitu, » ne na Marjanu, je mnogo zamudil.
Najbolj divno je bilo gori v nedeljo zvečer, ko je zažarel pod nami v razkošni iluminaciji Split, ko so vzplamtele vse hiše, vsi stolpi, ko se Je vžgalo na tisoče lučk na ladjah, ladjicah in čofaih, v zrak švigale neštete rakete in so odmevali topiči, se mešali marši ducata godb z vzkliki desettisočglave množice, valoveče gori in doli ob bajno lesketajoči obali. Fantastična slika iz Tisoč in ene noči. skoraj nepojmljivo, da je vse to delo malih Zemljanov. In kak občutek. da je vse to naše. da je to naše morje, da so to naše ladje, da je naša vsa ta divota.
Pozno v noč do jutranjih ur so polnile množice obale in notranje trge la ulice. Povsod vse natrpano, vse odu-ševlieno. nihče ne misli na spanje in počitek. šele nastopajoča zarja prinese za par tir premora.
Še pondeljek je bil ves prazničen, ves živahen. Tržni dan je pondeljek; z otokov in daleč iz južne Italije pridejo ribiči in trgovci z malimi pa miki in z jadrnicami. prineso vse mogoče in kup-čuieio Pred budnim, nezaupljivim pogledom carinske straže. Vedno nove množice oblegajo kolodvor, občudujejo velike vagone In orjaške lokomotive, fre-netično pozdravljajo iz Zagreba priha-iaioči direktni brzovlak. Citak) na vagonih »Beograd — Split*. »Ljubljana — Split*. »Praha — Split*, ne morejo verjeti. da so ti vagoni res dospeli naravnost iz vseh treh krajev. Potniki v njih so dvojno dobrodošli.
Samo par tednov in ljudje se ne bodo več zbirali ia ne več čudili. Samoumevno bo vse, kakor da je vekomaj tako. Vlaki pa bodo prihajali dan za dnem in nevidno rosili blagoslov na mesto in njegovo prebivalstvo. Tako vsaj upamo in želimo skupno z našimi dobrimi Dalmatinci.	S. V.
čil, odprl oči in se z Jokajočim obrazom naslonil na naslonjalo.
—	Moj Bog! Zavžil sem drugi prašek in ravnokar sem zadremal, pa je že zopet tu... zopet! Rotim vas, imejte usmiljenje!
—	Gospod, nudi se vam prilika, da vprašate gospoda postajnega načelnika. ali imam pravico zahtevati voznJ listek ali ne!
—	Ni mi mogoče več prenašati! Vzemite vaš vozni listek! Nate! Kupim vam jih še pet, samo pustite me, da mirno umrem. Ali res vi sami še niste bili nikdar bolni! Neusmiljeno ljudstvo!
—	To je naravnost zasmehovanje! — se je pritoževal gospod v vojaški uniformi. Nikakor ne morem razumeti te vsiljivosti.
—	Pustite... je rekel v zadregi postajni načelnik Podtjaginu in ga potegnil za rokav.
PodtjaKin je skomignil z rameni in sledil postajnemu načelniku.
—	Ustrezi, če moreš! — je mrmral pri sebi. — Samo radi njega sem pozval postajnega načelnika, da bi se prepričal, pomiril se pa še krega.
Druga postaja. Vlak stoji 10 minut Podtjagin stoji prid buffetom in pije
Vprašanje kulture tobaka v Sloveniji
Finančni minister dr. M. Stojadinovič je na predstavko z dne 12. marca t. 1., v kateri je poslanec dr. Ljudevit Pivko zahteval, da se prekliče ustavitev sajenja tobaka v Sloveniji, odgovoril na podlagi informacij od Uprave monopola naslednje (datirano s 25. julijem):
«Kultura tobaka v Sloveniji prej ni obstojala. Po vojni se je zaradi pomanjkanja tobačnih sirovin dovolila kultura tobaka v posameznih krajih Slovenije, toda bolj radi poskusov. Dosedanji rezultati niso zadovoljevali; v Sloveniji uspeva samo najnavadnejši tobak ba-natskega izvora; to je tobak za pipo.
Zaradi nedostajanja finančnih sredstev Uprava monopolov ni mogla zgraditi v Sloveniji primerna skladišča, kjer bi se proizvedeni tobak fermentiral in manipuliral, temveč je bil tamošnji tobak prenešen v ljubljansko tobačno tvornico, kjer se je na škodo tvornič-nih poslov izvršila manipulacija tobaka.
Ker je potrebi po tobaku s pridelkom 1. 1924. zadoščeno, bi bila kultura tobaka v Sloveniji samo v škodo državnih interesov.
Uvažujoča omenjene razloge in ker razen tega v Slovenji kultura tobaka ni bila in ni sedaj življenjsko vprašanje poljedelcev, kajti v 1. 1924. odpade na enega producenta samo 1466 tobačnih rastlin, je bila Uprava monopolov mišljenja, da se za letos ne dovoli saditev tobaka v Sloveniji. Šele tedai. ko bo Uprava monopolov mogla zgraditi zadosti modernih skladišč za fermenta-cijo tobaka in najti trg za prodajo ta-mošnjega tobaka, bo uprava ponovno stavila predlog, da se dovoli kultura tobaka v Sloveniji.*
Položaj na sladkornem trgu
Pred nadalaniim znižanjem cen.
Znižanje carinskega nadavka od 1100 na 1000 odstotkov je precej pogodilo našo sladkorno industrijo, ki morajo znižati cene. Ako bo hotela domača pro dukcija r.a domačem trgu biti stalno zmožna konkurence, bo moral sladkorni sindikat še nadalje poceniti svoje pro dukte. Uvoz inozemskega sladkorja je danes rentabilen že do Zagreba, pri čemer so seveda vračunani tudi prevozni stroški.
Do nadaljnjega znižanja cen domaČemu sladkorju bo moralo priti tem si-gurneje, ker razvoj cen na svetovnih sladkornih tržiščih kaže tendenco nazadovanja Pod vplivom stalno ugodnih vesti iz produkcijskih pokrajin kakor tudi stalne rezerviranosti kupcev.
Zboljšanje, ki se je nedavno pokazalo in ki je imelo svoj izvor na new-vorškem tržišču, se ni vzdržalo, ker je bila le trenotna reakcija na v zadnjem času močno znižane cene. Nade, da se bo svetovni konzum povečal in potreboval občutno večje količine kakor v prejšnjih letih, so se jzjalovile.
Največji vpliv na cene ima ognamna kubanska produkcija. Po zadnjih' podatkih statistikov Willeta & Grevja je kubanska produkcija narasla na 5 milijonov 106.000 ton napram 5.082.000 tonam v predhodnem letu. Lansko leto je glasila številka 4,067.000 ton. Omeniti je. da ie izvoz s Kube zelo majhen, kar še bolj tlači cene. Vreme na otoku ie za rast mladega trsa nadalje ugodno. Pri tem je uvaževati. da je gotova količina trsa. ki se v prošli kampanji zaradi deževja ni mogla predelati, ostala na polju in pride v naslednji kampanji v predelavo. Po sedanjih izgledih se v naslednji kampanji ponovno pričakuje rekordni pridelek sladkorja na Kubi.
V evropskih produkcijskih deželah je vreme za razvoj sladkorne pese v splošnem istotako zelo ugodno. Pesa ie povsod lepo razvita in pritožbe Prihajajo le iz posameznih delov Nemčije in Slovaške, kjer nastopa škodljivi mrčes. Kljub veliki produkciji v minuli kampanji se v Evropi površina, zasajena s peso. letos ni zmanišala. Zato je pričakovati v novi kampanji ponovno ogromen svetovni pridelek sladkorja, kar bo nedvomno moralo imeti za posledico nadaljnje znatno znižanje sladkornih cen.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (31. julija.) Pšenica: baška, 5 vagonov 285; za oktober, 5 vagonov 282.5; sremska, 3 vagoni 274; srbijanska, Beograd, 5 vagonov 275. Oves: baški, 1 vagon 220. Turščica: baška, 5 vagonov 180; za 15. avgusta, 6 vagonov 180; sremska, 1 vagon 187.5. Tendenca nespremenjena.
Svinjski sejem v Mariboru (31. julija.) Dogon: 199 svinj. Povprečne cene so bile: prasci, 5 — 6 tednov stari 75 — 100, 7 — 9 tednov stari 125 — 187, 3 — 4 mesece stari 200 — 350, 5 — 7 mesecev 350 — 400, 8 do 10 mesecev 650 — 675 Din. Kg žive teže 13 — 14, kg mrtve teže 15 — 17.50 Din. Prodalo se je 122 svinj.
Dunajska borza za kmetijske produkte (30. julija.) Slika poslovnega prometa se je napram včeraj le malo spremenila. Dovozi domačega blaga so se zbog zakasnele žetve in mlačve zmanjšali. S tem, d:: se je tudi povpraševanje zmanjšalo ter se omejuje le na promptno blago, zmanjšanje dovozov ni prišlo do izraza v cenah. Tudi kupčija z moko je majhna, se omejuje le na prvovrstne kakovosti. V splošnem je konzum jako rezerviran, ker pričakuje nadaljnjega znižanja cen. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40, madžarska s Potiš j a 43 — 43.50, nova 41.50 — 42.50 rž: domača 31.75 — 32.25; ječmen: domači 34 — 39; turščica: 31.50 — 32.50; oves: severnoameriški 41 — 41.50.
Dunajski živinski sejem (30. julija.) G o-veda: Dogon 438 komadov; od tega iz Jugoslavije 255, torej znatno nad polovico. Ob živahnem povpraševanju so se dobro obdržale cene pondeljkovega glavnega sejma. — Svinje: Dogon 1124 komadov. Cene debelim svinjam so se napram glavnemu sejmu v torek dobro obdržale, dočim so se mesne svinje podražile. Notirajo za kg žive teže v šilingih: debele svinje 2.50 — 2.70, mesne 2.35 — 3.
— O novi trgovinski pogodb! med Češkoslovaško in našo kraljevino. Ker je zaradi i'aše nove carinske tarife otežkočen izvoz češkoslovaških kmetijskih strojev v Jugoslavijo, se je Zveza češkoslovaških tvornic kmetijskih strojev obrnila na češkoslovaško zunanje ministrstvo s spomenico, v kateri prosi vlado, da pospeši začeta pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. Spomenica smatra podporo ministrstva zunanjih del v tem primeru za neobhodno potrebno, ker so kmetijski stroji glavno češkoslovaško izvozno blago v Jugoslavijo. Na drugi strani pa si tudi jugoslo-venski kmetijski krogi prizadevajo, da bi naša vlada spremenila v carinski tarifi one točke, ki povzročajo mnogo škode našim kmetovalcem. V novi tarifi je namreč uvozna carina na kmetijske stroje povišana za 100%, obenem pa so ukinjene z novo tarifo klavzule o popolnoma svobodnem uvozu brez carine, ki je bil doslej dovoljen za primer, da se stroj dostovi direktno kmetovalcem.
= Likvidacija v Zagrebu. »Gea«, d. d. za izkoriščanje rud v Zagrebu, ima 10. avgusta redno glavno skupščino, ki bo med drugim sklepala tudi o likvidaciji podjetja.
= Konkurz Je razglašen o imovini Lesne eksportne in industrijske družbe v Mariboru. Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru bo 14. avgusta ob devetih.
= Odobrena poravnava. Poravnalno postopanje v zadevi Antona Thalerja, trgovca z avtomobili na Glincah pri Viču, je končano, ker se je poravnava pravomočno odobrila.
= Ustavitev obrata v Bosni. Kakor poročajo iz Sarajeva, je lesno podjetje »Bosna«, d. d. v Begovem Hanu, ki ie že prej omejila delo, sedaj popolnoma ustavila obrat.
= Podjetja znižujejo delavske mezde.
Iz Zagreba poročajo: V Brodu na Savi je izbruhnila stavka delavstva v žagi d. d »Sla vcks» in v tvomici pohištva d. d «Slavo-niia>, ker so se mezde znižale za 10 odst. Stavka oblega 800 delavcev. Znižanje mezd utemeljujeta podjetji s porastom dinarja in nemožnostjo konkurence na zunanjih tržiščih, radi česar da je treba znižati produkcijske stroške. Tudi v Našički tvomici tanl-na in žagi so mezde znižane za 10 odst. Nižanje mezd je brezdvomno še dosti prezgodno, ker se posledice porasta dinarja še ne občutijo v večji meri v cenah vsakdanjih potrebščin na drugi strani pa sedanje mezde itak zaostajajo za predvojno mero, ako se upošteva dejanski porast draginje.
kislo vodo, ko stopita naenkrat k njemu dva gospoda, eden v inženierski, drugi v vojaški uniformi.
—	Poslušajte, vlakovni preglednik! je nagovoril inžen.ier Podt.iagina. Nad vašim postopanjem z bolnim potnikom so se zgražali vsi očividci. Sem inže-njer Puzicki, to je gospod polkovnik. Ako se ne opravičite takoj pred potnikom, se pritoživa našemu dobremu znancu načelniku prometnega oddelka.
—	Gospod, saj jaz vendar...
Vi vendar... je govoril zmedeno Podtjagin.
—	Ne potrebujeva nobenih pojasnil. Povdarjava še, ako se takoj ne opravičite. vzameva potnika pod svojo zaščito.
—	Dobro, jaz... jaz se lahko opravičim, če ravno želite. Izvolite...
Po preteku pol ure si je Podtjagin domislil pravo frazo, ki bi po njegovem mnenju zadostovala potniku kot opravičilo in ne žalila njegovega lastnega dostojanstva. Stosil je v voz.
—	Gospod! — je nagovoril Podtjagin bolnika. — Poslušajte gospod!
Bolnik se je stresel in se vzdknjJL
--Kaj?
—	Onega... kako bi rekel?... Ne jezite se...
—Oh, vode, vode... je sopel bolnik in se prijemal za srčno stran. Tretji prašek morfija sem zavžil, zadremal in... zopet! Moj Bog, kedaj me pre-stanete mučiti?
—	Jaz sem vam... oprostite!
—	Poslušajte... na prihodnji postaji prekinem vožnjo. Ne morem več trpeti... Jaz ... umiram ...
—	To je podlo, grdo! — sc je razburjalo občinstvo.
—	Proč od tukaj! Drago poplačate za podobna nasilstva! Marš ven!
Podtjagin je opletal z rokama, vzdihoval in šel iz voza. Šel je v službeni voz, kjer je sedel ves izmučen za mizo in se pritoževal:
—	Ah, to občinstvo! Ne usfrežeš mu na noben način! Izvolite opravljati pri teh razmerah službo in se truJiti. Hočeš — nočeš pljuneš na vse skupaj in se zapiješ. . Ako delaš, se je^jo, ako ne delaš, se jezijo.
Podtjagin je izpil naenkrat pol steklenice in nič več ni mislil r,a delo, dolžnost in na poštenost.
= »Prlvrednj Arhiv«. Izšla je 7. številka te mesečne finančno-gospodarske revije, Ki
izhaja v Zagrebu (uprava v Opatiški ulici št. 12). Med drugim ima naslednje članke: Ivo BBoševkS: Lira i ekonomsko stanje Italije; dr. Ivain Bnlič: Jadranska izložba, lička željeznica i naše more; dr. D. 5.: Jedno čudno tumačenje taksenog zakona; Zvonko Rosemfeerger: Kamati i kamatni maksimum; Andrej Vasiljevič-Barklaimoff: Bankarstvo u sovjetskoj Rusiji; Stjepan Vukojevič: Snaga i uspeh reklame; Statistika financijskog stanja Jugoslavije. Dalje slede sodne rešitve, zakoni in pravi ter pregled kurzov. Revija stane letno 180 Din.
= Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 24 avgusta pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave karborundum - platna, papirja in praška ter steklenega papirja; glede dobave smrekovih in borovih desk ter glede debave drobnega materijah (vijaki, žeblji, ključavnice itd.); pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave vijakov; 25. avgusta pri inten-danturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 900.000 kg krušne moke (tipa 80 odst.); pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave železne pločevine; pri upravi državnih monopolov v Beo gradu glede dobave mehkih desk itd. — Predmetni oglasi so v zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Hmeljsk; nasadi v žateškem okrožjn (ČSR). Po podatkih obeh sekcij Zateške hmeljarske zveze je obdelano letos s hmeljem v žateškem okrožju (v oklepajih 1. 1924.); v nemškem delu okrožja, ki obsega 178 (178) občin s 4046 (35S9) producentov 5660 (4900) ha v češkem delu okrožja, ki obsega 86 (86) občin z 2603 (2210) produ-centi 2571 (2165) ha. Skupno S231 (7065) ha in 264 (264) občin s 6649 (5799) producentt. Površina zasejana s hmeljem se je toTej Je+os napram 1. 1924. povečala za 15%. Število hmeljarjev se je povečalo za 850.
= Močan padec poljskega zlatnika. Nenaden padec poljskega zlatnika (zloty) v zadnjih dneh je povzročil med krogi zunanjih borz veliko razburjenje. Zaradi tega padca sta praška tn dunajska borzna notica poljskega zlatnika črtani. Vzrok tako močnemu padcu ni gospodarskega značaja, zato je upravičen sum, da vrši juriš na poljsko valuto nemška maščevalnost, ker se nahaja Poliska v tTgovinski vojni z Nemčijo. Varšavski merodajni finančni k*og; zatrjujejo, da je padec zlatnika samo momen-tan in da se bo tečaj v kratkem zopet dvignil na svojo prejšnjo višino.
= Povečana aktivnost češkoslovaške trgovinske bilance v prvi polovici t. 1. V prvi polovici t. 1. je izvozila Češkoslovaška blaga za 8920 milijonov Kč, a uvozila je blaga za 8045 milijonov Kč. Aktivnost znaša torej 875 miliionov Kč in se je napram enakemu času lanskega leta povečala za 307 milijonov Kč.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki). Vrednote: 7% posojilo 0—78, Vojna škoda 0—300. Celjska posojilnica 200—205, Ljubljanska kreditna 225— 238, Merkantilna (101). Praštediona 805— 810, Slavenska 60—0, Kreditni zavod 175— 185, Strojne 100—0, Trbovlje 330—340 Vevče 100—110, Nihag 0—40, Stavbna družba 165—180, 414% zastavni listi Kranjske dež. banke 20—0. 4^% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 20—0. — Blago: les: deske. 20. 25. 30 mm, monte. foo meja 0— 500; hrastove vozovne deščice. 43 mm. 2.65 m, foo meja 1350—0; bukova drva. 1 m dolžine. fco nakl. post., 5 vagonov (18.50); oglje Ia vilano, ico meja 0—80; poljski pridelki: pšenica: bačka. par. Ljubljana 0—320, slavonska, par. Ljubljana 0—295. domača. fco Ljubljana 290—0; flžol, cipro. fco Ljubljana b-n 0—220; lan eno seme, fco Ljubljana 450—500; turščica. slavonska postaja 220—230.
ZAGREB. V bančnih papirjih je brl danes promet nekoliko živahnejši. Tečaji nespremenjeni, le Eskomptna je oslabela od 110 na 108. Od industrijskih papirjev je padla dalje Eksploatacija na 42. Vojna škoda se ie trgovala po nespremenjenem tečaju po 280 —2S5. Za avgust se je trgovala po 285- 2SS Dinar ;e bi! danes zjutraj v Curihu napram včeraj nespremenjen. V Zagrebu se ;e poslovalo v glavnem na pariteti, v nekaterih devizah pa tudi nad pariteto na bazi 9.34. Blaga dovolj, a tudi povpraševanje je bilo živahnejše. Zaključni tečaji vseh deviz so napram včeraj nižji. Skupni promet ie znašal okrog 13 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Dunaj 767—777, Berlin 1295— 1305, Italija izplačilo 199.3—201.7, London izplačilo 266.04—268.04. NewyoTk ček 54.97 —55.57, Pariz 261—266, Praga 163.63— 165.63, Švica 1069—1079. ček 1069—1079; valute: dolaT 53.87 in pol do 54.57 in pol, Kč 161—163; efekti: bančni: Lhorale 47.5—50, Trgo 10—10.5, Eskomptna 107— 108. Kreditna Zagreb 107—110. Hipo 60— 60.5, Jugo 98—99, Ljubljanska kreditna 235 —0, Obrtna 73—76, Slavenska 65—65, Srp-ska 129—130; industrijski: Eksploatacija 40 —44. Dubrovačka 550—580, Še6erana 490— 495, Nihag 42—0, Gutmann 385—395. Sla-veks 130—135, Slavonija 42.5—13.5, Trbovlje 340—345, Umom 350—400, Vevče 100— 105; državni: 7% posojilo 72, Vojna škoda 2S5—2S6.
BEOGRAD. Danes so vse devize nazadovale. Narodna banka je nastopila kot kupec, da bi zadržala nadapljni padec deviz, odnosno preprečila nadaljne skakanje dinarju. Kupila je med drugim veMke množine deviz na Newyork, Švico in Pariz. Promet Je bil zelo živahen in je dosegel okrog 30 milijonov Din. Notirale so devize: Amsterdam 2210—0, Dunaj 774—777, Bukarešta 28.25—28.75, Italija 202—203. London 368.6 —268.85, Newyork 55.15—55.35, Praga 164 —16425. Švica 1074—1076.
CURIH. Beograd 9.40, Berlin 1.2360, New york 515, London 25.005, Pariz 24.35, Milan 18.85, Praga 15.275, Budimpešta 0 007250, Bukarešta 2.65, Varšava 96, Dunaj 72.47.
TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 70.80, Zivnostenska 310, Assicurazioni Generali 8470, Dalmazia 270, Libera 526, Lloyd 1850, Ozeania 192, Dalmazia cement 631, Split cement 470, Krka 410. Devize: Beograd 49.90 — 50.30, Dunaj 380 — 395, Praga 80.50 — 81.25, Pariz 129 — 129.75, London 132.75 — 133, Newyork 27.25—27.40 Curih 529 — 534. Valute: dinarji 49.50 do 50, 20 zlatih frankov 106 — 110, zlata lira 524 — 540.
DUNAJ. Beograd 12.865 — 12.905, Berlin 168.78 — 169.38, Budimpešta 99.60 — 100, London 34.46 — 34.56. Milan 25.91 — 26.03, Newyork 709.35 — 711.85, Pariz 33.62 do 33.78, Praga 21.0175 — 21.0975, Varšava 131 — 131.50, Curih 137.69 — 138.19; dinarji 12.81 — 12.87.
PRAGA. Beograd 61.50, Berlin 804.50, Curih 656.75, London 163.95, Milan 12.7 50. Newyork 33.75, Pariz 160.125, Dunaj 475.50.
BERLIN. Beograd 7.62, London 20.374, Newyork 4.195, Milan 15.32, Pariz 19.915, Praga 12.727, Curih 81.44, Dunaj 59.067.
Šport
Zvezdna dirka v Celje
Kolesarski podsavez Slovenije v Ljubljani priredi v nedeljo dne 9. avgusta t. 1. zvezd« no dirko združeno z velikim kolesarskim izletom v Celje. Te prireditve se bodo ude« ležili vsi klubi Jugoslavije. Dirka je tako urejena, da startajo vsi klubi iz svojega kraja po določeni razvrstitvi ter dospejo v Celje ob določenem času.
Za kolesarske klube iz Ljubljane, Ježice, Domžal in Tržiča je prirejen skupni cilj na Ljubljanski cesti pri «Kroni», za mariborske klube v Gaberjih pri «Sokolskem domu® in za zagrebške na Bregu pri Celju. Prihod dir« kačev v Celje je razvrščen tako, da bo ob« činstvo lahko prisostvovalo na vseh treh ciljih.
Ker je s to dirko združen tudi kolesarski zlet, je ta prireditev gotovo največjega po« mena na kolesarsko športnem polju. Vsako leto je ta dirka združila v Celju vse kole« sarske klube iz cele države. Upati je, da se je bodo posamezni klubi kakor tudi ko« lesarskemu športu naklonjeno občinstvo šte vilno udeležili.
Za izletnike iz Ljubljane je za prvi cilj v Gaberjih pripraven jutranji vlak ob 5.27. Odbor Kolesarskega Podsaveza Slovenije, vabi vse kolesarje in ljubitelje tega športa k številni udeležbi.
Tekme v plavanju, skokih in waterpo»u za prvenstvo Slovence v Ljubljani.
V soboto in nedeljo se vršijo na Ljublja. niči (prostor Ljubljanskega Športnega klu« ba) prvenstvene tekme v plavanju, skokih in vaterpolo, pri katerih sodeluje nad 60 tekmovalcev in tekmovalk, članov S. K. Ili> rije in A. S. K. Primorja. Začetek, danes ob 14. uri. jutri ob 8. dop. in pop. ob 15. uri Ker je vstopnina (za dijake, vojake in člane športnih klubov 5 Din, za ostalo občinstvo 10 Din) zelo nizka in bo občinstvo, ki ljubi ta najlepši in najzdravejši šport, gotovo pri šlo na svoj račun, ker mu bodo tekmova« nja nudila vse zanimivosti napetega šport« nega boja, je pričakovati številnega obiska. Zadnja plavalna tekma se je vrš:la pred 2 leti ob otvoritvi mestnega kopališča in že« leti jc, da bi ta šport, ki je po ujedinjenju kazal zelo lep napredek, vsled nezanimanja in nepodpiranja posebno od strani širše jav« nosti pa precej nazadoval, ponovno zavzel pri širšem občinstvu oni razmah, ki ga kot najlepši, najidcalnejši in najzdravejši — re« kli bi tudi najcenejši — tudi zasluži.
Službene objave LNP.
Čitaio se sledeči igralci s pravom nastopa kot sledi: za Celje: Hojvert Ladislav, Ta« kač Istvan, Rciter Mirko, Popovič Aleksan« der, Tomiž Predrag, Popovič Milan, Milo« vanovič Dorete, Ristič Boško, Petakovič Gojko, Nad'-"anas Sandor, Kordič Pero, Ni« količ Boško vsi 5. VIII.: za Merkur: Prinčič Rihard, Dovešar Kari, Bacumel Kurt vsi 12. VIII., Paulin Kari 1. IL 1926.; za Muro: Grof Josip 12. VITI.
N« podlagi vposlanih pravil S. K. Primor« ja, vzame podsavez na znanje spremembo pravil, po katerih sc imenuje od 6. VII. da« lje Akademski spertni klub Primorje. Na. dalje sc sprejme na znanje razpust Laska ter prehod njegovega članstva v A S. K. Primorje.	Tajnik.
Avtomobilska dirka Mostar-Sarajevo. Dne 9. avgusta t. I. priredi sekcija Saraje« vo. Avtomobilskega kluba kraljevine SHS. dirko Mostar«Sarajcvo. Te dirke se more udeležiti vsak član Avtomobilskega kluba kraljevine SHS. Prijave je poslati do 5. av« gusta t. 1. sekciji Sarajevo. Pravila za dirko so na vpogled pri Avtomobilskem klubu kraljevine SHS. sekcija Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke, III. nadstropje
Tekma med podscivezno reprezentanco in pojačenim Hermesom se vrši v nedeljo ob 17.30 na igrišču Ilirije. Po drugih podsa. veznih centrih se že vneto pripravljajo, da si ravojujejo zlati pokal Nj. Vel. kralja Aleksandra. Tudi ljubljansko reprezentan, co čaka težka naloga, da vsaj kolikortoliko častno zastopa slovenski šport. Lansko leto se je v Zagrebu naša reprezentanca držala jako dobro in je šele v podaljšku izgubila z 1 : 2. Letos se bo ta zanimivi boj odigral
16.	avgusta v Ljubljani. Zato naj že sedaj športna publika moralno podpre naše mo. štvo, da bo s pravo borbenostjo nastopilo v odločilnem trenutku.
Juniorske tekme za pokul S. K. Ilirije. Juniorske pokalne tekme se nadaljujejo da. nes in jutri na igrišču S. K. Ilirije. Priredit, ve so prinesle doslej lep mladinski šport ia zaslužijo, da jim posvetijo udeleženi šport« ni krogi v^> pažnjo in zanimanje. Posebno važnosti je jutrišnje srečanje izvrstnih ju« niorjev Ilirije z S. S. K. Mariborom. Raz, vrstitev tekem je sledeča: danes, v sobeto ob 18. Hermes : Panonija, jutri ob 9.30 J a, dran : Mars, ob 15.30 Ilirija : Maribor, 06
17.	Olimp : Krakovo.
Tekme za juniorski pokal S. K. Ilirije.
(Službena objava medklubskega odbora). Ker v nedeljo popoldne odpade napovedi, na tekma podsaveznih kombiniranih mo« štev, se preloži tekma Olimp : Krakovo, ki je bila prvotno določena na 8. uro dopol. dne, na popoldne ob 17. uri. Ostali razpored ostane nespremenjen, kakor je bil objav, Ijen v včerajšnji številki «Jutra». — Pred> sednik.
Turnir old boys=timov. Odbor za izved« bo juniorskih pokalnih tekem bi bil pri« pravljen organizirati turnir moštev »istariii fantov®, ako se prijavijo vsaj štiri moštva. V teh moštvih bi imeli pravico nastopati bivši igrači športnih klubov, oziroma vobče starejši člani klubov. Prvi termin bi bil 15. VIII. Interesirane skupine in klubi naj pri« javijo svoj principijelni pristanek do torka 4. t. m. na naslov: E. Betetto, Miklošičeva cesta 13/111.
Službeno iz sekcije nogometnih sodnu kov. Za mladinske pokalne tekme so dele« girani za sodnike sledeči gospodje: v sobo« to ob 18. Hermes : Panonija g. Držaj, v nedeljo ob 8. zjutraj Krakovo : Olimp g Perko. Ob 9.30 Jadran : Mars g. Ahčan, ob 15.30 Ilirija : Maribor g. Bencš (g. Držaj)
S. K. Hermes izredni občni zbor je ra« di tehničnih ovir odložen na dan 14. avgu« sa ob pol 8. uri zvečer v gostilni Slibar. — Tajnik.
Klub kolesarjev m motociklistov Ilirija v Ljubljani priredi svojo letošnjo klubovo prvenstveno dirko na progi Ljubljana«Ce!je ob priliki Zvezdne dirke. Prijave sprejema g. Franc Ogrin, Gosposvetska cesta. 14, do 6. avgusta ob 8. zvečer. — Odbor.
Klub kolesarjev In motociklistov *Pe> run* v Mariboru razpisuje o priliki Zvezdne dirke v Celje klubovo prvenstveno dirko za skupino juniorjev in seniorjev. Zajedno priredi ta dan klubov izlet v Celje.
S. K. Slo\'an. Ker so zmanjkala vabila za današnji članski sestanek, se opozarjajo vsi člani, ki niso sprejeli vabil, da se udele« že sestanka, ki se vrši ob 20. uri v restavraciji Lloyd. Dnevni red je zelo važen, zato je dolžnost vseh, da se sestanka udeleže.
Francija in Anglija v lahki atletiki. V lahkoatletskih tekmah med Francijo in An glijo, v katerih so zmagali Francozi z 59 53, so bili doseženi sledeči rezultati: 100 m Rangly (A., 10.8); 200 m: A. Mourlon (F 21.6): 400 m: Rip!ey (A., 49.8); 800 m: Sto! lard (A., 1:53.8); 1500 m: Pele (F.. 4:00.8) 5000 m: Cottrell (A., 15:28); 110 m zapreke Gaby (A., 15.6); štafeta na miljo: Anglija 3:42; met krogle: Paoli (F., 13.32 m); skok v višino: Nuttal (A., 1.83 m): skok v daljat vo (Childs (A., 6.69 m): met diska: Courtc« jaire (F., 40 m); met kladiva: Saint Pe (F 40.68 m).
Sodišče
§ Zapuščinska razprava kakršne naše so. dišče že dolgo ne pomni, se je vršila te dni dopoldne pri ljubljanskem deželnem civil nem sodišču. Ker so bile vse civilne dvora« ne premajhne, »e je vršila v r?zpravni dvo« rani dež. kazenskega sodišča na znani šte vilki 79. — Svojcčasno je umrla na Vič št. 22., vdova Marija Pance. Ker ni zapust la oporoke in tudi ne pravnega dediča, pa številne sorodnike, je sodišče posestv prodalo in razdelilo po odbitku precej viso« kih stroškov čisto zapuščino med upraviče ne dediče, katerih se je zglasilo nič manj kot 101. K razpravi so se zglasili skoro vsi dediči osebno, posebno še, ker je bil vsak radoveden, koliko bo dobil. Razpravo je vo dil jako spretno in energično sodnik Avsec Razdelil je vsem priznanim dedičem skor milijon kron. Po razdelitvi je opozoril sod nik, da bi bilo na mestu, ko bi dediči pn« merno svojim deležem, vsak nekaj prisp^ vali za spomenik pokojne žene, po kateri so dobili tako lepo dedščino. Toda sledilo je razočaranje. Ko so imeli dediči dena v žepu, se za ta pač res umesten opomin še zmenili niso, marveč so Izginili drug za drugim, kolikor možno hitro iz sodne dvo« rane, da se čim preje odstranijo z neokroje« nhn svojim deležem.
Vremensko poročilo
Liubljana, 31. julija 1925.	Ljubljana, 306 m nad moriem
Kraj opazovanja
Liubljana LjuMjana Ljubljana Zagreb , Beograd Dunaj . Praga . Inomost
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
Zračna temperatura
Veter
Oblačno 0—10
762 1 762-0 754-9 761-3 760-5
759-2
17-8 27 0 210 230 220
170
sev. vzh. jug. vzh.
vzhod jug. vzh. zap.
več. jas. več. obl.
9
jas. pol. obL
Padavine mm
Solnce vzhaja ob 4443, zahaja ob 19-29, luna vzhaja ob 15 34, zahaja ob 0 32. Barometer nižji, temperatura nižja.
.Vremenska napoved za soboto: Oblačno, deževno in hladna
Znanstveno društvo za
humanistične vede v Ljubljani
O priliki najnovejše publikacije Znanst« venega društva (Razprave II) naj na krat« leo opozorim našo javnost na tiho, a tem« bolj intenzivno delovanje slovenske aka»
demije.
Misel za to akademijo oziroma kakor se »kromno naziva »Znanstveno društvo«, je sprožil L 1921. univ. prof. dr. R. Nahtigal. Člane predstavljajo med znanstvenim sve» tom, doma in drugod, dobro znana imena: Belič, Breznik, Grafenauer, Hauptaiann, Kidrič, Lončar, Mantuani, Murko, Mušič, Nahtigal, Oštir, Prijatelj, Radojčič, Ra« movš, Skok, Šlebinger, Veber, Zigon. Tudi odlična pokojnika leksikograf Maks Pleter« šnik in zgodovinar Fr. Kos sta pripadala te« mu društvu. Delokrog društva obsega po« sle, ki jih drugod (pri akademijah, n. pr. pri zagrebški Jugoslavenski) vrši filozofsko historični razred; obsega torej filozofska, lireraraoskulturna, filološka iu zgodovinska raziskavanja.
Plod tihega dela tvori doslej 5 pomemb« nih publikacij: Fr. Vebra: Analitična psi« hologija; istega Etika; Fr. Ramovša: HUto* riina gramatika slovenskega jezika. Kon« lonantizem in Razprave, ki so izšle doslej dvakrat prinašajoč dalje monografije.
Vebrova dela so tudi širši javnosti dobro znana. Ne upal pa bi si trditi isto o ostalih publikacijah. Zato naj sledi kratek referat o njih.
Razprave prihajajoče izpod tiskarskih strojev Učiteljske tiskarne, menda prvega podjetja v Jugoslaviji, ki zmore tako kom« pliciran tisk, ti že s svojim obsegom (okoli 4<X) strani) in obliko imponirajo. Vsebina, sicer strogo znanstvena, je v tako tesni zvezi z našim kulturnim življenjem, da za« služi zanimanje tudi širših izobraženih kro« gov. Kakor bi se hotel oddolžiti spominu tistih, ki so pred dobrimi 50 leti ustanovili predhodnico Znanstvenega društva, Matico slovensko, se peča prof. Prijatelj v I. zv. Razprav (iz L 1923) s predzgodovino usta« novitve »Slovenske matice®, najvišjega na« šega kulturnega zavoda polpretekle dobe. Dalje smo v tem zvezku dobili končno pra« vo in zanesljivo podlago za Trubarjev živ« Ijenjepis (Kidrič, Ogrodje za biografijo Pri« moža Trubarja). Prof. Nahtigal razsvetlju« je zamotano vprašanje o postanku glagoli« ce, Oštir pa Je napisal «Alarodica», prina« šajoč bogato gradivo za indoevropsko pri« merjalno jezikoslovje. Z zgodovinskim raz« rajem slovenskega jezika se pečata prof. Ri.movš, razlagajoč deklinaeijo samostalnik ka oea»oče in Grafenauer (Naglas v nem« J':ih izposojenkah v slovenščini). Zgodovin« s'--a raziskovanja prinašata Fr. Kos (Iz zgo« dovine devinskih gospodov) in Huuptmann (Mejna grofija spodnjepanonska). Veber je zastopan s člankom: Elementarne enačbe človeške pozornosti.
Ze ta prvi zvezek razprav nam je bil pri« li. kako potrebno je bilo to glasilo, da po« stanejo raziskovanja akademije pristopna tudi javnosti. Brezdvomno je, da pomeni to velik napredek našega znanstva. Napre« dck pomeni tudi II. zvezek, kd je izšel le« tos.
Te Razprave pričajo tudi, kako široka je
njih osnova, kajti poteg RadoJOčrvega &sq
ka (Rankeova koncepcija tipske Istorije), pisanega v srbsko»hrvatskem jeziku, sreča« mo tudi francoski spisano razpravico A. Bajca cFilius regi» en roman. Zopet podaja Prijatelj zanimiv odlomek iz slovenske kul» turne zgodovine, obravnavajoč Levstikov politični list »Naprej«, čigar vsebina je v mnogih ozirih še danes aktualna. Ostali fi» lološki oziroma linguistični članki »o: Oštir, Baitoslovanska metatonija; Nahtigal, Staro eerkvenoslovanski evhologij; M. Kos, Ljub« Ijanski rokopis Lathcenove »Eeloga de mo« ralibus Job» in Ramovš, Praslovensko ka* seg »Edling*. — Za inozemske znanstvene kroge naj služijo posnetki v francoskem, nemškem ali ruskem jeziku, ki sledijo vsa« ki razpravi.
Glede prvega obelodanjenega oddelka Ramovševe Historične gramatike sloveni skega jezika pa naj ponovim besede naj« odličnejšega srbskega jezikoslovca, profe« sorja Beliča (v Južnoslovenskem filologu IV.): »Skrajni čas je bil, da je vzel kdo od domačih znanstvenikov nase bo brez« dvomno težko, toda zelo koristno delo ... Mislim, da je po dolgem čakanju material slovenskega jezika dočakal svojega člove« ka. Tako obširne zgodovine svojega jezika, razen češkega, nima noben drug slovanski narod. Pa tudi Gebauer (avtor češke zgo« dovinske slovnice) ni dosegel konca svoje« ga monumentalnega dela.» Slovenci smo lahko ponosni na to delo, ki sta se ga lo« tila že Oblak in Štrekelj, a nam ga je mogla dati šele sedanja d>ba, univerza in Znanst« veno društvo. Z Beličem »pofelimo g Ra« movšu da istraje do kraja na svome putu; da u skorom vremenu da svoje delo u pot« punosti.*	Š^
Odjek delovanja Znanstveneg^*ruStva v prostranem znanstvenem svetu ne bo iz« ostal, o tem smo prepričani. Društvo je že navezalo stike z domačimi in z inozemski« mi akademijami tako z akpdemijo v Beo« gradu, Zagrebu, Pragi, s češko spol. nauk in s slovanskim institutom v Parizu in Leip« žigu.	Dr. M. R.
Šolske organizacije in oblasti v Zedinjenih državah
Vsaka izmed 48 držav Unije ima svoj poseben šolski sistem. Zvezna vlada nima nobene oblasti nad javnimi šolami v Zedinjenih državah, izvzemši slučaje, ko centralna vlada podpira kake posebne ustanove za strokovno izobrazbo in za pouk poljedelcev. Šolska vzgoja je zato stvar posamezne države. Dolžnost posameznih državnih parlamentov je. da skrbijo za šolski sistem, ki bo v korist vsem otrokom v državi.
Vrhovne šolske oblasti v vsaki državi so v glavnem te-le: na eni strani fungira državni šolski svet (State Board of Education) in na drugi strani državni oddelek za šolstvo (State depart-ment of Education). Prva je zakonodajna in druga eksekutivna oblast. Board ima splošno kontrolo nad šolskim programom v smislu ustave in državnih zakonov. Departement of Educa tion pa je urad, ki izvršuje odredbe Boarda in načelnik tega urada je najvišji šolski uradnik v državi. Državni šolski sveti imajo nav?dno 5 do 10 čla-
nov, ki so Imenovani ali izvoljeni za dobo od 5 do 7 let.
Državni oddelki za šolstvo so se razvili v vsaki državi na poseben način vzporedno s šolskimi sveti. Glavna njihova naloga je nadziranje ljudskih in srednjih šol. Cela država tvori, kar se tiče šolstva, legalno enoto. Toda vsaka država prepušča nekatere upravne dolžnosti krajevnim enotam. Te krajevne ali mestne enote morajo vzdrževati šole v smislu pravil, ki jih postavlja državni oddelek za šolstvo, in zato je resnična vrednost šol odvisna od razmer, zanimanja in delavnosti v dotičnem kraju. Krajevnih šoLskih oblasti je več vrst.
V Zedinienih državah, kjer je mnogo slabo naselienih okraiev z malo šolami, imajo 180.000 šol z enim samim učiteljem. Število teh enorazrednic pa stalno pojema. Tendenca je ta. da se manjše šole v Istem okraiu zdrjžib v večjo osrednjo šolo. ki naj odgovarja mestnim osmorazrednim šclam in srednjim šolam. Take šole so seveda mnogo izdatneje kot posamezne male šole. edina težkoča ie pri tem daljava za šolske otroke. Ta nroblem oa se rešme s tem, da šola sama preskrbi za brezplačno Drevažanje šolske dece potom avtomobilov.
ŽALOSTNA GORA PRI PRESERJU. It
ves teden preje ie »Slovenec« bobnal k zbo. rovanju na Žalostno goro, kjer le Imel v nedeljo dne 2fi. Julija govorit! amerikanskl ro]ak firdina. Ker pa zborovanje n! bilo prijavljeno politični oblasti, je službujoči orožniškl poveljnik g 'vornika z uljudnim! besedami ustav;!. Poznamo Ordino že Iz "irošklh let, prznamo Iz Amerike in dobro se ga spomnimo ravno z Žalostne gore. k|er Je imel pred štirimi leti tak govor, da Je malo manikaln, da ni prišlo do sn'n?;ie-ga pretepa. Cemu pa Je prišel na Žalosmo gori tndi blvš' ljubljanski občinski svetnk g. Pire? »Slovenec« pravi, da je hotel pozdraviti Amerikance imenom domačega ljud stva, a Pire sploh nI naš domačin. Seveda
• Slovenec? sedaj zavija resnico ln vpile o nezasi šanetr postopanju Mi pa pravimo: »Prav ie imr-l kdor Je zabranll Grdi-il sh< d kajti ako bi govor1*, bi govoril tako, da bi vnovič nastala -abiika. »Slovenca« "»hč boli, da se Je nameravani shod tako grdo pokvaril. Sicer pa pozdravljamo vse naše Amerikance, samo onih ne, ki hodijo pota Gr-d!n».
KANDERŠE PRI LITIJI. Občinske volitve v naši občini so izpadle nad vse pričakovanje ugodno. DosedaJ popolnoma v klerikalnih rokah nahajajoča se občina, le dobila radi slabega občinskega gospodarstva gerenta, moža čistega in poštenega značaja. Občanom so se kmalu odprle oči In spoznali so klerikalno zahrbtnost In samopaš-nost. Ustanovili so krajevno organizacijo demokratske stranke, ki Je pri občinskih volitvah sijajno pokazala, da Je kos svoji nalogi. Le tako naprej možje, po poštenih potih ste krenili In ponosni boste enkrat, da
ste obrnili hrbet onim, ki so Vas 2e toliko časa slepilL V lepi napredni zmagi ste dokazali, da Je bilo potrebno vreči bivšega župana Bajca, ki ni dosetei pri sedanjih volitvah niti namestntšketa mesta, čeprav Je njega »Slovenec« slikal kot mučenika. Vsa čast za blagor občine delujočim možem, predvsem naši korenini, g. Obrezi In Kosu, čast tudi vsem naprednim volilcem! Ob vaši zmagi vam kličemo: Pogumno naprej po začrtani poti vzvišene demokratske misli!
GRADEC PRI HOTIČU. Občinske volitve so pred durmi. Po triletni poslovni dobi sedanjega občinskega odbora, se je zdramil neki zaspani odbornik ali tajnik in pričel hvaliti občinski odbor,' kako pridno zna zapravljati občinski denar in da ga bodo še zapravljali, ker čutijo, da se jim bliža zadnja ura. Po treh letih so se celo spomnili, da je treba popraviti občinska pota in pravijo, da bodo storil! to v kratkem. Konji župa novi In občinskih svetovalcev imajo seda) čas, materijal za šolo so že zvozili, za pokopališče tudi, sedaj pridejo na vrsto ceste, nazadnje pa »totenkamra*, kamer bomo v kratkem spremili ves prejšnji občinski svet k zadnjemu počitku. Lepo so si g. župan pripravili zadnjo pot: uredili so pokopališče, tudi »totenkamra« bo urejena, pa cesto bodo lepo posuli, da bo pot k večnemu počitku udobnejša. Strah vas Je, kaj ne gospodje da Je našel občinski revizor tak polom v vaši blagajni in v občinskem gospodarstvu. Še bolj pa vas bo strah, ko bomo Javnosti razkrili vaša dela za blagor občine In ko vas bo vsa Javnost poznala sposobne za »to-tenkamro«.
KOTREDEZ PRI ZAGORJU. Dosedaj vedno klerikalna občina Je dobila po občinskih volitvah dne 19. julija čisto napredno lice. V občinskem odboru Je 12 naprednja-kov in 5 klerikalcev, v občinskem svetu pa ni niti enega klerikalca. Prejšnji mučeniški župan Forte, ki ga Je »Slovenec« tako dobro pogodel, bi najlažje pri volitvah dokazal svojo mučeniško nedolžnost, pa se niti s svojim imenom nI upal na svetlo. Novo izvoljeni občinski svet In župan pa nam nudita dovoli garancij, da se bo kotredežka občina krepko razvijala v naprednem duhu in da ne bo več v objemu črnih klerikalnih senc. Z žalostjo v srcu gledajo klerikalni prvaki, kako padajo njihove trdnjave tudi v litijskem okraju. Dobro vemo, da mora zmagati poštenost ln zato naprej do popolne zmage!
HRASTNIK. Ponovno opozarjamo na Javno telovadbo gornjeposavskega sokolske ga okrožja v Hrastniku dne 2. avgusta in tej sledečo veselico hrastniških narodnih i društev. Sodeč po pripravah, bo slednja osoblto v zabavnem oziru res prvovrstna; omenjamo le, da se Je med drugim posrečilo prirediteljem pregovoriti g. ravnatelja Šenl - komisa, da postavi v nedelio svoj clr kus v neposredno bližino veseličnega prostora, s čemur bo pač marsikomu ustreženo. Tudi je g. Šeni - komis obljubil za ta dan Izredno zanimiv spored, katerega najsvetlejša točka bo vsekakor nastop znamenitega indijskega fakirja g. Abd-el-Krlma; vrh vsega tega nam pa obetajo tudi novost — ples, in oder na prostem v dva nadstropja, kjer se bo lahko vrtelo nad 400 parov. Vsi, ki se hočejo pošteno zabavati, pridejo v nedeljo v Hrastnik. — Na svidenje!
LAŠKO. Slovenski vojaki, ki služijo V Stari Srbiji, so poslali našemu okrožnemu tajništvu sledeče pismo: Spominjamo c časov, ko smo bili doma še nezavedni mladeniči. Vsled nesramnih laži klerikalcev, ki so po shodih kričali proti državotvornim strankam, češ da so one krive, da morajo slovenski fantje služiti v Macedoniji, odkoder se baje malokaterl vrne, smo bili silno preplašeni, ko smo bili potrjeni v vojake. Sedaj se nahajamo v Prizrenu. Res se tu ne cedita med in mleko, kakor so obetali klerikalci po shodih, če izposlujejo avtonomijo, priznati pa moramo, da smo prišli njihovim brezvestnim lažem na sled, kajti naš položaj so zakrivili ravno oni s svojo bedasto politiko. Ko se vrnemo nazaj, bomo temeljito z njimi obračunali. Prisrčne pozdrave vsem domačinom In čitateljem »Jutra» in »Domovine« pošiljajo: Retelj Franc iz i Krškega, Josip Vodlan iz Sv. Jederti, Šte-| fan Bastič iz Sv. Štefana pri Dolu, Alojz Kajtna z Dola pri Hrastniku, Franc Centrih iz Sv. Jurija ob južni železnici, Franc Knez lz Laškega, Franc Pavlič Iz Hrastnika, Ivan Ivekovič iz Brežic, Alojz Soje lz Kostanjevice, Alojz Brišnik in Ivan Cop iz Preval).
SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI. V naši fari se je p.ed pol letom osnoval odsek polzelskega Sokola. Kljub temu, da vodijo naš »gosped« hud režim v vasi, se Je le našlo lepo število zavednih fantov ln deklet, ki so pristopili k društvu. Tudi vežbajo pridno. Da pokažejo uspeh svojega dela, pri redijo v nedeljo dne 9. avgusta popoldne na travniku g. Cvenkel poleg kolodvora javen telovadni nastop. Ker je naš kraj izletnikom splošno priljubljen in so železniške zveze, zlasti v nedeljah zelo ugodne, pričakujemo, da bo udeležba iz bližnje ln daljne okolice prav obilna. Na svidenje!
POLZELA. V noči od 27. na 28. julija so i vlomili neznani storilci v stanovanje ge. Je-, lenove, restavraterke pri kolodvoru. Nameravali so ravno s silo odpreti omaro, v kateri se nahaja tobak in cigarete, ko jih je Jelenova zaslišala in pričela klicati na pomoč. Lopovi so jo nato popihali skozi gostilniško okno, na katerem so poprej e ubil! dve veliki šipi. Storilci so morali biti z razmerami v hiši gotovo zelo dobro znani, da so vlomili ravno v pondeljek, ko gospodinja vedno pripravi v omenjeni omari denar, da gre drugo Jutro k dobavi duhana v Celje. Najbolj sumljivo je pa to, da je domači pes, ki je sicer zelo hud, takoj utihnil, ko so ga vlomilci ogovorili. Ce bi se vlom posrečil, bi lopovi odnesli lep plen, ker )e bilo v omari 1500 Din gotovine ln za 2500 Din tobaka in cigaret. — V torek je nenadoma preminul zidar Dreja Kolšek s Polzele. V gostilni Cimperman ga je zadela možganska kap. — V nedeljo se Je na Izrednem občnem zboru Sokola poslovil br. Ivan Tomažič, večletni podstarosta našega društva. Odšel je na svoje novo službeno mesto v Mariboru. Naš Sokol izgubi z njim enega svoj iS najagilnejših članov, napredna družba pa dobrega tovariša in veselega družabnika. Na njegovem novem mestu mu želimo mnogo uspehov, mariborskim bratom pa le čestitamo na njih pridobitvi.
Izdajatelj in lastnik: Konzorcij * Jutra* Odgovorni urednik: Andrej Raiem Tisk «Narodne tiskarne» v LJubljani
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'-—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—, Najmanjši znesek Din 10-—>
Zahtevajte pokalice
fK r a c h e r I) z zajamčeno pristnim sladkorjem, katere Izdeluje EMIL MORE. solaričar. Kette . Murnova 'Martinova) cesta štev. 11.
17033
Slike za legitimacije
Izdeluje najbitrpje fotograf iUeon Hi b S t K. Ljtih-tjana, Valvazorjev trg 168
'dohe?
Trgovski pomočnik
takoj sprejme. Ponu-lbe ! referencami in zahtevkom |toče na naslov: Janko izej. trg. z meš. blagom, »arenberg.	17711
Delavce
u betonske cevi in za ce-Bsntno opeko, iščem. — ^išiov pove uprava .Jutra« 17701
Zastopnika
vetje francosko komisijsko podjetje za nvoz I" za Izvoz. Samo go-JPMje z izvrstno trgovsko "»lifikacijo s« naj tavijo >'1 <Z»stopnik« It. »0 na 'Pravo .Jutra«. 17699
Potniku
® zastopa Špecerijsko bla-P ali kaj sličega. oddam J^opstvo za alkoholne pi-na Gorenjskem, proti '"viziji. — Vprašanja pod «fro .St. 1925» na upravo •Jatra«.	17438
Mlinarski pomočnik
* sprejme v valčnem mli-5J K. Zupane v Sevnici. [Uča po dogovoru, nastop '•loj.	17884
Stenotipistinja
j1 nemiko ln slovensko f?r«spondenco. M ilče ■ avgustom za importno eksportno banko v Bač-
I1 Ponudbe s sliko Je od-pri vratarju hotela ru,'°n. pod naslovom: «A.
t.
soba it. 8.
1781»
Šoferja
sprejme tvrdka .Orient« t
Liubljani, Slomškova ulica št. 19.	17919
Postrežnica
pridna in poštena, se sprej. me takoj. — Naslov pove uprava «Jutra». 17930
Fotogr. pomočnik
(pomočnica) dober negativ retouseher, ki je zmožen tudi sprejema, se sprejme takoj. Ponu-lbe na upravo .Jutra« pod »Stev. 8854».
17933
Pisarniško moč
začetnico, za takojšnji nastop, se sprejme. Znanj« nemškega jezika potrebno. Prijave pod .1. avgnst» na npravo .Jutra*.	17920
Izvežban sodar
z lastnim orodjem aH brez orodja, se nudi kakemu podjetju. — Ponudbe pod značko .Sodar« na upravo .Jutra«.	17869
Natakarica
povsem zanesljiva in pridna. z večletno službo ter dobrimi spričevali, išče službe za takoj ali po dogovoru. Prevzame tudi na račun. Pismene ponadbe na npr, .Jutra« pod Sifro .Poštena 8815«.	17855
Kuharica
izvežbana v vseh hišnih poslih, tfče mesta k mali družini. Ponudbe pod Sifro »Dobra kuharica 8813« na upravo »Jutra«. 17850
Šofer
trezen ln zanesljiv, ki gre tndi na <Ford». I)!« službe NuIot pove uprava »Jutra« 17909
Gospodična
i otrokom, želi služb« k majhni družini ali samostojnemu gospodu. Vajena je vsega gospodinjstva. — Naalov pore uprava »Jutra« 17896
Strojepiska
in korespondentinja, i S C e službo. — Naslov pove uprava .Jutra«. 17929
Prodaialka
z večletno prakso, zmožna slov., nemškega in italijanskega jezika, knjigovodstva. korespondence, strojepisja — želi primernega mesta. Najraje kot blagaj-ničarka, pisarniška moč ali voditeljica filijalke. Cenj. ponudbe na upravo .Jutra« pod značko .Dobra moč 1» 17805
Francoščino
poučuje nčitejica. Naslov v upravi .Jutra«.	17791
Municijo
za lovsko puško (kaliber 16) proda Sebenik. Ljubljana. Knezova ulica. 17836
Čevlje na obroke
dobite proti jamstvu pri tvrdki M. Trebar, Ljubljana Sv. Petra cesta 6. 1588«
Kompletna spalnica
iz zlatega jesena. S "lestenca ln srebrnina, se poceni proda. Naalov pove uprava »Jutra«.	17877
2 pletilna stroja
za ročni pogon, 8/40 in 11/60 fl kompletnim priborom, skoro nova, marke Popp. naprodaj za 12.800 Din. S temi sa labko pletejo jumperji, obleke, nogavice itd. Pojasnila daje »Teehna«, Zagreb, Trg I. br. 13.	17717
2 telefonska aparata
poceni prodam. Naalov t upravi .Jntra«. 17744
Fižol za kuho
mešane vrste kg 1'75 Din čiste vrate kg po 2'25 Din
prodaja Sever & Komp., Ljubljana.
17789
Amaterji!
Kupujte vse foto-potrebščine v edini speeijalni trgovini
Foto-matcrijal Janko Pogačnik,
Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4.
341,n
Vrtne stole
prodaja najcenejše Bol-mane & Komp.. Ljubljana. Mirje 4.	295
Fotografski aparat
18 X 24 in 12 X 16, proda Kučanda, Sv. Jur ob juž. železnici.	17808
Znižanje cen!
Vsled pozne sezone prodajamo dokler traja zaloga, damske čevlje štev. 34/36: platnene po 80 Din. lakaste po 195 Din, semiš vseh barv po 150 Din. rujave špangarje in pravi ševro po 140 Din. otroške Spangerje in sandalc-e It. 18/25 po 25 Din. — Samo pri «V01KA» Ljubljana, Krekov trg 10. Poiiljamo tud lpo povzetju — Sprejemamo popravila.
17954
Fotoaparat
«GBrz» 4 X 6i/J, Rolhfiim, se poceni proda. Naalov v upravi »Jutra«. 17942
Železna blagajna
120 cm visoka, se proda. Naalov pove uprava .Jutra« 17913
Nov leksikon
Broekhausov, kompleten, s< proda za 3000 Din. Naslov T npravi .Jntra«. 17931
Kolo
<Watfenrad 1915« bi otro-iki zložljiv voziček, malo rabjena, poceni naprodaj na Mirjn, Bogišičeva ulica 8.
17811
2 kompletni postelji
nekaj ženske in molke oblek«, nov raglan, otrolH
voziček in aparat za elek-triziranje. ee proda na Stari poti U. 10, vrata 8.
17807
Prodaja zapuščine
Is zapuščine v Gledališki stolbi št. 3 s- bo prodajala od 3. Juliia dalje še ostala onrava. moška in ženska obleka in dr.	17894
Motorno kolo
.Puch«, 2 HP. s 8 prestavami. malo rabljeno, takoj proda za 7000 Din Josip Lah, Velika Nedelja.
17883
Filatelisti!
Prodam okoli 4000 različnih znamk. Naslov r-^ve uprava .Jutra«. 17961
Več fotoaparatov
se kupi Ponudbe z opisom In navedbo cene na upr .Jutra« pod .Ohranjen«
17293
Prazne steklenice «Odol»
k a p a j e drojrerija Anton Rane. sinova. Židovska al it. 1	179
Pletilni stroj
it. 8/70-80 cm, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na naslov- Drofenik, Dol pri Hraftnikn.	17944
Moško kolo
dobro ohranjeno, pe kupi. Ponudbe na upravo «Jutra> pod značko «MoŠko kolo*.
17*99
mmm
Hren
iščemo v etalnih dobavah. Ponudbe pod .Hren« na •Jntra«.
npravo
17586
£choU
Gostilna ali kavarna
na prometnem kraja ▼ Maribora ali Ljubljani, Re ▼zame ▼ najem. — Naslov pri podružnici «Jutra» ▼ Maribora pod «Emilija».
17148
Večje skladišče
s centralno leg;o, *e takoj odda v najem. Naslov v upravi «Jutra».	17832
Trgovski lokali
moderno urejeni, v novi zerradbi v Ljubljani, na prometni cesti blizu glavnega kolodvora. f»e oddajo v najpm. — Naslov pove uprava «Jutra». 17828
Spec. trgovino
v mestu na jako prometnem kraju ter zraven dve
mali bkladigCi, ev^nt. tudi 1 sobo. oddam radi bolezni ▼ najem. — Samri imajo prednost, drugo po dogovoru. Naslov pove uprava «Jutra».	1781S
Trgovski lokali
izredno prikladni, na vogalu Dunajske ceste in Sodne ulice št 1 s« z novembrskim terminom oddajo v najem najvišjemu ponudniku. — Prostori se prevzamejo lahko skupno ali posamezno. Ponudbe je poslati na Kmetijsko družbo v Ljubljani, Turjafki trg 3.	17755
Lesena delavnica
lepa. čedna in svetla — t
v»likimi okni. krita s strešnikom. 7 m dolga, 4 m široka. pripravna tudi za sklali?če, se proda — Vprašanja na upr. <Jutra» nod šifro »Delavnica*.
17916
Trgovski lokal
iščem ▼ sredini mesta, za trgovino z železnino. — Ponudbe na upravo «Jutr:i» pod «2eleznica». 17926
Boljšo gostilno
vzamem v najem ali na račun takoj ali pozneje. Zmožna sera večje kavnj«. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod značko 4obna moč».	17892
Suho parcelo
do 1000 m*." ▼ lepi lep, kupim. Ponudbe pod «Nova stavba* na upravo «Jutra».
17728
Več hiš
▼il in raznih posestev v Ljubljani Tn izven, poceni proda «Posest», Ljubljana, Sv. Petra IL	17674
Enon?dstropna hiša
v Spodnji Siiki, moderna, novozidana, b 6 *obami fn pritiklinami, ra D 150.000 naprodaj. Popis hiSe in naslov ▼ upravi «Jutra*.
«7627
Enonadstropna hiša
z vrtom, v Rožni dolini se ugodno proda. Stanovanje kupcu na razpolago. Poizve se v upravi «Jutra*. 17852
Hišica z vrtom
2 sobi, kuhinja in jedilna shramba, z električno razsvetljavo. oddaljena Vi ure od Ljubljane, pripravna za vpokojence, se zelo ugodno proda. Naslov pove uprava •Jutra*.	17947
Nova hiša
s prostim stanovanjem, v bližini mesta Ljubljane, se takoj proda. Naslov pove uprava «Jutra>. 17951
Vila
z vrtom in prostim stanovanjem. se proda. Naslov v upravi «Juira». 17912
Posestvo
od 2^—50 oralov, s pripa-dajočimi poslopji in z vsem inventarjem se kupi. Pismene ponudbe na naslov: «Delta-Stan», Zagreb, Hiea br. 25.	179JJ5
Hišo v Ljubljani
enodružinsko s 3—4 sobami in vrtom, kupim. — Ponudbe na upravo <Jutra» pod <Dom 8841». 17903
Opremljena soba
sredi mesta, se odda v na-J*»m za mesec avjuft. — Naslov pove uprava «Jutra» 17706
Stanovanje
v Mariboru, obstoječe iz 1 sobe, kabineta, kuhinje in pritiklin ter dela vrta, ee odstopi takoj po dogovoru in odkupu cele opreme. — Najemnina nizka po noveli. Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod «M. F.»
17768
Zračna soba
za 8 gospode, e hrano — s posebnim vhodom, se takoj odda. — Naslov pove uprava «Jutra». 17801
Podstrešno sobo
opremljeno, z 2 posteljama, event. s uporabo kuhinja, •• takoj odda na Poljanskem nasipu 48, podstrešje.
17760
Dva dijaka
viSjih razredov srednje Kole, sprejme boljla družina na stanovanje in hrano, v sredini mesta. Elektr. luč. Ponudbe na upravo «Jutra» pod cDUaka 450». 17948
Opremljeno sobo
oddam enemu, event. dvema gospodoma s 1. avgustom. Naslov pove uprava •Jutra*.	1775&
Sostanovalca
za čisto sobo v sredini mesta, iSčem. Naslov v upr. c Jutra*.	17956
Gospod
išče opremljeno ali prazno sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta. Naslov: A. Olifčič, Zabjak Stev. 6.
17941
Priprosto sobico
snažno, po možnosti s hrano in vso oskrbo, i I č e knjigovodja za takoj. — Ponudbe na upravo «Jutrai pod »Knjigovodja 8871*.
17968
Sobo s kuhinjo
išče mlad zakonski par. ki plača mesečno 500—800 D. Ponudbe na upravo «Jutra* pod »Snažno in zračno*.
17890
Lepa prazna soba
separirana, se odda blizu kolodvora za 300 Din. — Naslov pove uprava «Jutra» 17803
Stanovanje
za letovi?Earje — 2 opremljeni sobi in kuhinja, v novi stavbi, odda Tomaž Hafner, Vaše 36, p. Medvode.	17888
Malo prazno sobico
ki bi se uporabila za kuhinjo ali majhno stanovanje. išče samica v bližini kolodvora. — Ponudbe r.a unravo »Jutra* pod značko »Sobica 8840*.	17904

Trgovec
na deželi, z lepim premoženjem, star 33 let, želi znanja v svTho ženitve t inteligentno gospodično — staro 25—80 let — katera bi imela veselje do trgovine in ima primerno doto. Dopise s sliko s« naproša na podružnice »Jutra* v Mariboru pod značko <Lena bodočnost, 1.000.000 K». Tajnost strogo zajamčena in te slika vrne. 17772
Gospod
82 let star, trgovske na
obražen, z nekaj premo-leaja. ie ieli v svrho ženitve seznaniti z osamljeno gospodično od 20—28 let Ponudbe na upravo »Jutra* pod iifro »Celje 1064».
17884
Posojila
proti vknjižbi in popolni varnosti, proskrbuje .Posest«, LJubljana, Sv. Petra cesta 24.	17668
Kdor posodi
150.000 Din na več let z malimi obrestmi, dobi brezplačno vsako poletje stanovanje s 3 sobami in hrano. Proti posojiln zrorajnega zneska se sprejmejo tudi starci v dosmrtno preakrbo — v lepem trgu Slovenije. Ponudbe na upravo .Jutra« pod liiro »Dgodnost 150».
17824
Starejši posestnik
trgovec v Ljubljani, vdovec z otroci, želi znanja z dobrim, čednim in pridnim dekletom. Dopise pon .Trajno 8532» na upravo «Jutra».	17953
V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma
Dobre obresti. Družabnik, Goreča ljubezen. Izabela L., Ljubljana 8621. Opazovalec, V. Rubrika. Stalna in dobra služba. Sigurno zanesljiv, Spreten in izvežban. Sam, Spretna 8162. Tujec, Takojšnje plačilo. Trgovina z me*anim blagom. Tiha sreča 26, Tovarniški ravnatelj 662, Zanesljiv 8087, Zanesljiv potnik.
Kateri gospod
bi hotel biti spremljevalec mladi, v zakonu zelo nesrečni dami. starost 80—40 let. Dopise s polnim naslovom pod značko .Prijateljstvo 8835» na upr. «Jutra». Stroga tajnost.	17879
»Tolažba 8060»
Dvignite pismo, ki Vaa ga piie Con .... tor.
17963
Mlada dama
inteligentna in muzikalil-na, ieli korespondirati z značajnim srbskim lastnikom ali doktorjem, starim 27-35 let. — MU Daiee, Maribor, poltno ležeče.
17881
Dragocen ustnik
se je n a I e i v Gorjupovl ulici. Naslov pove uprava <Jutra>.	17880
Izgubil se je včeraj dne 30. julija med 8.—i. uro popoldan na Celovški cesti od bivšega skladišča piv, Reininghaus pa do velesejma, oziroma Latterman-novega drevoreda do gu-galnie dvojnati
zavijak za cevi
spajati za izhod (Auspul). Najditelj se naproša, da n proti nagradi vrne lastnin gugalnice gosp. T o m a s u 17905
Žaganje zastonj
prepusti franko vagon Novo mesto vsakemu d. d. «Deska» v Novem mestu, dokler traja zaloga (ca. 50 vagonov). Hitite i naroč-bami!	17841
Dojenčka
ali majhnega otroka se sprejme takoj v dobro oskrbo. Verbič, restavracija na kolodvoru v St. Vidu nad Ljubljano. 17967
Monter
za železno konštrukcijo razumen, popolnoma samostojen, se iSče. Ponudbe na Splošno stavbeno družbo,
Tezno pri Mariboru. OHCsioioaoaoioioaoio
priporočamo knjigo:
l
Popis bitke In njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja s poštnmo vred
Din 31'— ter se naroča pri Tiskovni zadrugi« LJubljani.
Dr. Ivo Šorli:
12
ist v Trsteniku
A tu je sedaj prvi tam gori že tik nad vasjo sredi svoje črede sedeči Luka, ki glasno vzklikne, i da je sam: «Ali nisem zmerom govoril?! Pripravljal se je, zdaj bo začel! Je že začel! O, Kristus, Kristus nebeški!« In se odloči, da takoj, celo uro pred časom, požene živino v vas, kjer gotovo že vse vre in kipi.
In glej, ni jih malo vmes, ki sicer še na pol dvomeč že priki* mujejo pred se. Pa so se tudi župniku od groze razširile oči. Kajti naj se mu je misel še vedno zdela preabotna, zdaj se mu je zasve* tilo, da bi mogel biti poslanec satanov zmožen tudi te lopovščine. Res, nezaslišano norčevanje, bogokletstvo že! Toda v teh brez« verskih časih in v državi, ki je v njej še nekakšna pobožnost na najvišjih mestih prej potuhnjena politika, ti porečejo na vse ugovore in prosvede, da svobodnemu državljanu na sebi nedolžne zabave ni moči zabraniti. In celo, če ga posvarijo, zaprosijo, naj po nepotrebi ne razburja, sleparja ne bo motilo, da ne bi dalje vlačil svoje vrvi, begal neumnih ljudi!
XVII.
Vendar niti tisti dan po zdravi Mariji niti drugi dan do večera Zvonček tam gori ni več zapel.
Ali strmenje nad njegovim molkom je bilo skoraj še večje. Zakaj pa si ga je mož kupil potem, za Kriščovo voljo, če ne, da zvoni?! Torej res le za znamenje v sili in potrebi, kakor bi že ta in oni trdil?
To domnevo je izustil prvi župan, po nji je le preburno hlastnil župnik, pa se jima je pridružilo še nekaj moj. Ampak vsi nikakor in Luka posebej ne. Res ni mogel sporočiti, ko se je vrnil pod noč, da je videl s svojega skrivališča za zadnjim grmom na Končar« jevem robu kaj takega, kar bi še potrdilo njegovo staro vero: ali bradač je ves dan prebil v stolpu in često stopil v hišo po dleto, kladivo in klešče: očividno le ni še vse prav v redu in je včerajšnje zyonjenje pomenilo samo prvi poskus.
Ir>' je starec govoril s toliko vnemo in močjo, da jih je spravil čedalje več na svojo stran, a mu je naposled verjela skoraj vsa vas. NTai so se glave — že iz opreznosti — še vedno rajše premic kale otl leve na desno, v srcih je mogočno prevladovala tehtnica, da bo pa le črednikova obveliala. In ko je naposled omenila še lepa Nieža s posebnim nasmehom in pogledom tja nekam čez hribe, a'a se čudi, kako je mogel kdo dvomiti, kdor je kdaj s
tujcem od blizu govoril, je utihnil zadnji odpor. Kakšno bo to puščavništvo, to je drugo vprašanje, in ta si ga je slikal tako, oni tako; ali da se pripravljajo velike in nenavadne stvari, to so sedaj trdno verjeli vsi.
KO so, že v mraku, odzvonili farni zvonovi, je zato nehote prisluhnil vsakdo. O, in glej: spet je tam gori zapelo, zapelo, zapelo'... pretreslo na novo vsa srca, jih vzrojilo in zbegalo, napolnlo s tajno grozo, samo enega z že besno skrbjo...
Celo tako porazen je bil dojem dogodka nocoj, da je rekel komaj še kateri tiho besedo in se je skoraj neslišno zaprla dver za dverio, ugasnila naglo lučka za lučko potem. Kaj bi, ko itak ne moreš do konca! In saj je že za jutri povabljen Luka tja gor in bo najpozneje opoldne vsem jasno, kaj bo in česa ne bo.
Ah da, nikoli ne bi bil sanjal stari črednik, da doživi dan, kakor ga je zajtra doživel! Na vseh vratih glava pri glavi, ko je zbiral živino sredi vasi. O, in potem šele ta mogočni občutek, čim se je okrog osme ure prikazal izza grmičevja visoko gori na planici: da ga na vsakem koraku spremlja sto in sto oči!
Toda Ie še trenutek in zmagoslavje v njegovem srcu se je umaknilo brezkončnemu strmenju. Ne. mili Jezus, tega Luka ni pričakoval! Vsa skala spremenjena v nekak oltar, na sredi dupline visoko razpelo, na njem Kristus vsaj tako velik kakor desetletni otrok. In tam pri vratih v sto!p. dvajset korakov proč, puščavnik sam; t-oda oj ne več v beli srajci z odprtim ovratnikom: vsa mogočna postava v temnorjavkasti, do tal padajoči halji — kuti bi rekel, ako se prefino blago ne bi tako prelivalo v solncu! — gole noge v opankih, brada sedaj na tem ozadju trikrat bolj veli* častna...
«Torej ste na le... ste pa le puščavnik, gospod?« je skoraj zagrgral črednik.
Oni ga je dolgo resnobno gledal in potem z globokim glasom odgovoril:
«Čujte, Luka, in povejte ljudem: jaz sem puščavnik v tistem pomenu, kakor po vsi sili hočete vi! In spet sem puščavnik, kef sem se popolnoma ločil od sveta!	^^
Sicer pa kaj me vprašujete, kdo sem in od kod sem priše!?^e izgubljeno gledajoč v daljavo po kratkem molku povzel. «Sodite mc po mojih delih! Vsakemu sem na službo za najboljši svet in pomagal bom vsem, kjer bom vide!, da morem in smem. Toda pridejo naj k meni samo tisti, ki se upajo to pot zagovarjati pred Bogom in svojo vestjo! Samo tisti, ki vedo, da svarila pred menoj ne izvirajo iz resničnega strahu za njih dušo, samo tisti, ki se zanesejo, da jih skromni samotar nikdar in nikoli ne bo zavajal v greh! Tako povejte in recite, da bodo vsak dan odprta moja vrata od štirih do petih popoldne. Vi pa, Luka, lahko pridete,
kadar vas veseli. Enako mi bo ob sleherni uri dobro došla blag4 gospa Neža.»
Cim je črednik zasišal to ime, ga je neutegoma zapustil skora ves čudni strah. Oh, pa saj se je tukaj tudi puščavnikov mogočni glas hipoma kakor stopil. «Zopet stoji človek pred menoj!« je občutil Luka in odprl usta. da spregovori.
Toda oni se je spet vzravnal in s trdim glasom nadaljeval:
aHa! Očitajo mi baje, da predobro živim! Pravijo, da že zato ne morem biti puščavnik, ker imam grmado najboljših steklenic ter zaboje najslastnejših pregrizkov! Ampak povejte, Luka, ali časi niso drugačni, nego so bili nekdaj? Najslavnejši sodi stoje danes po samostanskih kleteh, najizbranejše žgane pijače varijo očetje po njih! In gospod župnik — se on brani piščancev, postrvi in terana kali? Vendar moja stvar ni, da sodim in učim; samo ,ia; tudi od mene nihče ne zahteva zatajevanja, ki daleč presega življenje celo teh, ki so ga posebej posvetili svojemu izveličanju. Vsak bo dajal sam odgovor, vsak naj gleda, da ga bo zmogel, kc pride račun!«
Bogatajev glas je naraščal, pogrmeval že kakor pridigarjev na leči in bi bil kmalu še Luka zaslišal veseli podsmeh. Toda najbrže ga je črednik prekinil bolj zato, ker se mu je le preveč mudilo k stvari.
«Gospod.» jc rekel in iztegnil dolgi vrat malo naprej, «ali na tisto... to se pravi: ali naj gospe Neži. kakor ji pravite vi, rajši skrivši povem, da pride lahko tudi ona, kadar hoče; to je: ne samo od štirih do petih, ko bodo prihajali drugi ljudje?«
Bogatajeve oči so se hotele zasmejati, a resno je dogovoril:
«Čemu Luka? Vsak lahko ve. Jaz nimam ničesar skrivati k meni pride samo v poštenju vsakdo. Zopet vam pravim: sodi me po mojih delih!«
Črednik se je popraska! okrog nosu. Pa se je še opogumil:
«No. da... moj Bog ... Mi že vemo ... vsi vemo, od kod in zakaj tista svarila, kakor ste prej rekli, gospod ... Zato. če vara ravno ni le preveč do te eospe Neže... in če bi bili rajši, da bi tista svarila... da ne bi bilo vzroka za tista svarila... Skratka ker bi vas drugače lahko vlekli čez zobe...»
Zdaj je Bogataj razumel io dedca strogo pogledal.
«Luka. Luka, vam je li ta žena kaj na poti?« je ostro deja «Mar mislite, da bi bili vi več ali manj pri meni brez nje? Kaj se ne bi tudi zdelo, kakor da se koga boiim? Ali pa. da ne mislim vsega pošteno, ako ne, da že doslej ni bilo vse, kakor Bog zapove? Prosim vas celo, stopite še nocoj k nji in ji povejte, da bi rad z njo govoril. Če si hočete zato vi ali kdo drugi misliti kai hudega slobodno vam!«
«Oh, saj ne pravim, saj ne pravim ...»
r. z. z o. z v Ljubljani
v ff-j
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje BaJiSTfoelaefe.
kui
iii8 ps lopni
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi.
L.

< . <
Elektrotehnične t¥©rn?ce
ŠKODGVIH ZAVODOV v Pizni
Zastopstvo za Jugoslavijo: Liubijarta,	«1.
it 7, hiša Jadranske banke.
Dobavljajo: nalsofldneiše In nafcenejše elektro-motorje, sarbogeneratoris !n vse ostaSs električne stroje.
Grade: ,
električne cer.Sra'e, električne SeJeznice, cukrarne, pivovarne, rudniške naprave itd.
Obračajte sc v vseh primerih na pSssrno v Ljubljani. Pose« Inlsnirja je brezplaino na razpolago.

ST0EWfck?
najpopolnejši šivalni EtroJ
Veže, krpa.štofa, šiva i enostavnim premikom pogrezlji\ega transporterja (grabelc)
Vsak dem ga imejl Lud. Baraga Ljubljana
Šelentiurgoia ulica 6,1.
15:etnaga;ancija 15-a m
9f'
krema za čevlje nima nadomestila

4113-a
li. fif. In
s primerno šolsko naobrazho (š!i:i mehanske ali dovršeno nižjo siednio šolo) rabi za takojšni? vstaji špecijalita veletrgovina manufakturne stroke v Ljubljeni.
Pomtdhe • od ...peri'? n'*' na upravo .Jutra*
3!ikEošičsva cesta, .Vzajemna posojilnica"
ne d?? 16. m^iisfa U
? *(
5. mm Losor
>opM otvorien in se vršijo redno vsako sobo*« ob 7. zvečer in ob nedeljah in pravnikih b 5. n 7. zvečer 'ako krasne in zanimive k no predstave z najboljšimi in modernimi film , k'ir 'udi slavnemu obč nsvu na cenejšo zabavo in ra zvedrilo
Od nedelje 9. avgust? dalje se bodo predvajali udi v<=ako mdei;o ob 3. po-ioldm po zn žan ceni podučni filmi za šolsko mladino, mnoeob-on' obisk «e • ait^^leje priporoc' ti09-a	S-. Zelrznik, kino lastn I
pridne angleške, tvornlSks zaloge, nepro^noč-a Mive, kupite naf-bol*e pri
jaeob hm,
Giivni Srg 2 .rcs-ati
-^essB
■
jai
Vsaka štedliiva gospodinja vporablja v kuhinji, kopalnici - in pri likanju samo p{?R. --
Neprimerno cenejše. Vedno Cisto. Vsak iss pripravljeno kuha ter greje hitro.
Mnenje o nevarnosti plina je samo predsodek.
Že od leti 1861, odkar obstoji plinarna, se ni dogodila nobena resna nesreča. — N,ipe'java do hiše brezplaZna.
Napeljava v stanovanje stane samo 800 do 1000 Din, plačljivo v 10 mesečnih obrokih.
Kuhalnik se dobi že za ... . Din 125*— Likalnik se dobi že za .... Din 140 — Štedilnik se dobi že za .... Din 1800 — Uporaba pSina v vseh obritfo za varenje, taljenje, kuhanje, pogon strojev itd. najcenejša.
Vedno pripravljeno, čisto, prihrana na času in denarju. Pojasnila da e: MESTKA PLINARNA.
masmmKKtBR
Por ogNšuie, ta napreduje
Kise cene, dobro blago in brezhibna	Izdelav
oblek
- za pospode, dečke in otioke so naša najboljša reklama. -
Konfekcijska tovarno Frsn Darenda & [ie
Ljubka? a
I Detajlno trgovino. Erjavčeva 2. AL!x*;i.
UDESuIc . (nasproti Dramskega gieaai Sča) UUlSvIlK
ia In slovo«
Ob dolgoletnem delovanju kot kolodvorski restavrater v Št. Petru tn v Ljubljani na glavnem kolodvoru sem užil toliko vsestranskega zaupanja in naklonjenosti, da smatram za svoio dol nost — ob odhodu na svoje posestvo v Smartnem ob Savi — izreči vsem ljubeznivim gostom, prijateljem in znancem iskreno hvalo na posetu.
Posebno srčna hvala in slovo bodi moji™ dragim Notranjcem in Primorcem ter Ljubljančanom in potujočemu občinstvu, ki so posečali moje restavracije.
Zdravo vsem! LJUBLJANA, dne 1. avgusta 1925.
mm*M dolnišar.
Obvestilo In lahvala.
Častim se, obveščati cenjeno prebivalstvo Ljubljane in potujoče občinstvo, da sva
z današnjim dnem prevzela
restavracijo m glai^em kolodvoru
v LJUBLJANI
Katero bodeva vodila po dolgoletnih skušnjah v kolodvor, restav. v Celju ter tudi na svojem novem mestu skrbel? zadovoljiti cenjene goste s priznano prvovrstno kuhinjo, — pristnimi domačimi in tujimi vini in vedno sveže Unior.sko pivo no zmernih cenah ter s prijazno, pošteno in točno postrežbo pridobiti si zaupanje,
. , ,9? tej Priliki se iskreno zahvaljujeva vsem dragim gostom v Celju in okolici za ljubeznjiv poset.
Priporočava se prijazni naklonjenosti.
Z vsem spoštovanjem
4119*	JOSIP la SIAUJA M&iBU.
ala.
Rodbina Leitgeb v Črnomlju se tem potom najpresrčne e zahvaljuje za vse dokaze odkritega so-žalia povodom izgube ljubi/enega soproga, sir.n, brata in očeta, gospoda
JCarla £eitgcba
Presrčno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi posiednjl p ti, posebno velečast ti duhovščini, vsem društvom in korporacijam, pevskemu oktetu iz Novega mesta za žalostinke, odboru in uradništvu Mestne hranilnice, zastopnikom Mestne občine, Sokolu in vsem someščanom. Srčna hvala tudi za vence in šopke.
Naj mu bo ohranjen lep spomin.
Črnomelj, 28. julija 1925.
IVAN JAK in SIN
UlioliSKA
6ospasviu«s cesta it Z
Najbo.jii šivalni .troji ta pletilai stroji Izborili konstrukcija ln elegantna izvršitev 12 tovarne v
Lincu. Ustanovljeni L
1867. Vezenje poučuje brezplačno. - Po ■ame-ni deli koles in llvalnlb
strojev. 10-letna garancija. Pisalni stro j I *Sisr in Uranu. -Kolesa i< prvih tovarn Curkep,, Strrla, Uaffenrld, Ka»sw.
Dmnaca hijena gIaaInaB
Več vagonov lepe čiste hrbtne slanine se odda trgovcem 3in 23, 24 In 25 za kg franko zaboj, iranlio prejemns posts; 'akoišnja dobava. — Odpošiliatvene postaje Ljubljana, Zidani mo Celje, Maribor. — Se upoštevajo samo takojšnja naročja r.ad 100 Naročila naj se naslovijo na: A- K. Hotel Un:on, Ltuhljana (soba štev 8).
m
Velika fabolka za testenine
jabolka za mošt. sHve. hruAUe, j (jlnje (Zpckerme-- lorenV grozd e, paradižnike itd.
pošilja 3991.a
Stevan K!ss,
Izvoznik sadja S a b o t i c a.
Občni zbor
Šišenske (?rani;ni:e !n psso-
jilnice v Spodnji 'iškl se vrši v <redo 12. avpasta t. I. ob 29. z naslednjim dnevnim redom: I. Poro-čiln načelstva. 2. Čitanje rei:z'skesja nomčiia. 3. Odobritev računskega za-nljnčka za 1.1S2J in 1924 4. Slučajnosti. K polni tidelefhi vabi
r>a?elstve.

Edina spectjaina industrija ognjestalnih izdelkov izvršuje vsa naročila na normalno in fasonsko opeko v S. K. 23—35 w v najkrajšem času.
Zahtevajte ponudbe!	Zahtevajte ponudbe!


Ljubljana, Seethnvnova 15.
Telef. 971
zastopa v upravnih zadevah, zlasti tudi stanovanjskih in davčnih; urejue razne zadeve pri centralnih oblastvih, institucijah ter zasebnikih v Beogradu po svojem posebnem pooblaščencu; posreduje pri prodaji in uakupu nepremičnin tei posojila.	4116-3
4HS4
Prevzet]© restavracije.
Čast mi je naznaniti vsem domačinom in potujočemu občinstvu, da sem
1. avgusta 1925 prevzel v Cakovcu
kolodvorsko restavracija
Oprt na dolgoletne skušnje v svoji stroki, vodil bodem restavracijo po prine pu poštenosti in solidnostl. — Kuhinja bode prvovrstna. — Vina domača in tuja, v veliki izbiri, pristna in naravna. — Cene povsem umerjene. — Postrežba točna in prijazna. — Priporočam se kar najbolje cenj. naklonjenosti in zaupanju.
Z odličnim spoštovanjem MIRKO ŠTRUKELJ, restavrater.