64. številka. V Trstu, v sredo 10. avgusta 1892. Tečaj ■n „E D I N O S T" ishaj« dvakrat na teden, vsako arido in lotooto ob 1. uri popoludne. „Edinost4' stane: ia ti« leto fcl. 6. — ; izven Avst. 9,— gl-xa polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 „ ta četrt leta „ 1.50; „ . 2.25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trata po 6 nov,, v Gorici in * Ajdovščini po * nov. naročbo brez priložen« naročnin« m npravniitvo n« otlra. EDINOST OglUl in osnsnlla se račune po 8 nov vršaca v petitu ; za nailovc s debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poilana. Javne xahv»l», oimrtnlos itd. se račune po pogodbi. Vsi dopisi se poftiljajo uredništvu Fiazsa Caserma At. 2. Vsako pismo mora biti frankovano ker nefrankovana se ne Hpre-jemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamaoije in inserate prejema upravniitvo P iazza Caserma it. S Odprte reklamacije o proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V «4lao*t j. moć- Pred katoliškim shodom. O programu in resolucijah nam že danes ni možno govoriti, ker jih še vedno ne poznamo, a dolžnost nam je naglašati da se objavijo tekom tega tedna, kakor naznanja častiti „Slovenec." Resnici na ljubo moramo pripoznati, da nismo namerjali pisati o katoliškem ■hodu, dokler ne dobimo v roke avtentični program. A da pišemo vender-le, v to nas je prisilil poslednji „R i m s k i Katolik." Nočemo govoriti o insultih, kojih kar mrgoli poslednja Številka „Katolikova"; nočemo govoriti o posamičnih točkah in vprašanjih, o kojih bode obravnavati katoliškemu shodu, ampak dotekniti se hočemo čisto na kratko in na sploh posledic, koje utegnejo nastati za n&rodno naSo stvar, za mejsebojuo razmerje naše in za preČastito duhovščino samo, ako katoliški shod zaide na ona pota, na koje ga potišče veter Goriški. „Zakaj niste ostali s preČastito duhovščino, kjer ste stali do sih dob P Kdo vam brani na katoliški shod P* — tako se nam kliče sedaj, neposredno pred katoliškim shodom. „Ztiknj niste ostali s preČastito duhovščino P" Na to vprašanje nam je odgovoriti, ne v imenu kakega posamičnika, ki je morda res skočil preko ojnic, ampak v imenu skupnosti slovenske inteligencije Primorske. Odgovor nas se glasi: Vsaj smo ostali! Ne mi urno zapustili duhovščino, ampak veleučeni dr. Mahnič se svojimi slepimi epigoni je zapustil narodno stvar — in s tem, na ravno, tudi nas — in to v onem usode-polnem trenotku, ko so prišli na Kranjsko, kakor se je divno izrazil neki župnik istrski, razni sokcijonsšefi ministra Gatscha — sekcijonsšefi, ne po naslovu, pač pa po značaju, —kakor bi rekel češki poslanec dr. Kramar. V 60. in 70. letih, koje vihral silovit boj proti vzbujajočemu se narodu našemu, mrzila je tedanja vlada istotako duhovščino, kakor ve.s narod naš in njega napore. Zakaj? Zato, ker je stala duhovščina p o v -sodi n a čelu narodnih bojev-nikov. V onih dobah je bilo mej našimi nasprotniki s o v r a ž t v o do duhovskoga stanu znamenje, pod katerim so se bojevali. Ali to novraŽtvo z nasprotne strani ni škodovalo duhovščini ; nasprotno: poviševalo jo nje ugled mej narodom, kar jo bilo v eminentno korist njej sami in verskemu čutju. Radi smo videli duhovnika na čelu društev, radi smo se ki; njali njegovi avtoriteti in klanjamo so še danes, kjer najdemo duhovnika, skrbečega za naš dušni blagor, mimo tega pa tudi borečega se za naroda bodočnost. Kd o ne bi spoštovanjem snel klobuk raz glavo, da le čuje imena: S r o a s m a-y e r , W o l f, Trstenjak, Vodnik, Raič, Slomšek, Aškerc, E i n -spielor, Gregorčiča doktor in S i-mon, Grabrijan, Dobrila, Ravni h a r itd. itd.! Sijajne te zvezdo, uzorni ti duhovniki in možje, služili so, in deloma služijo Se, najvapešneje sveti veri s tem, da so vršili in vršo svojo nalogo kot voditelji naroda. Tem možem je bil boj za bodočnost narodnosti mimo svetega jim duhovskega poklica prva dolžnost. Danes nas uče drugače : danes je boj za narodnost — i z r o d e k poganstva. Kdor je n&rodnjak — ne samo po imenu, ampak kremenit, zna-čajen in odkrit narodnjak, ki ima pogum povedati svoje menenje vsakemu, ne glede na stanovsko suknjo — ta je brezverec. Nekdaj ni bilo tako. Od todi je razloček v mejsebojnim razmerji našem od tedaj in danes. A mi se nismo premenili, mi smo ostali isti, kakoršni smo bili; pač pa so se spremenili oni, ki nas povprašujejo: zakaj niste ostali s preČastito duhovščino f Prečastita duhovščina naj stopi zopet na ono mesto, katero je zavzemala v letih sedemdesetih - pa smo združeni. Pomisli naj, da jo danes hočejo zlorabiti prav grdo — da jej hočejo naprtiti ono, duhovniku nečastno nalogo, kojo je nekdaj v piilog germanizacije vršila birokracija, a ne izvršila. Prečastita duhovščina naj se odtegne pogumno uplivu „sekcij onsšefov" — ne po naslovu, pač pa po značaju — in hipoma smo združeni v jeden tabor. Bog nam je priča, da nikdo ne želi bol) sloge in miru, nego mi — a tega miru si nočemo kupiti z« ceno — narodne bodočnosti naše. Čemu to, čemu tako gorostasno žrtev, ko vender vemo, da smo lahko poleg vernih katolikov tudiodločni in ne-ustrašljivi narodnjaki? Za ceno naše narodne bodočnosti, narodnih idejalov naših da bi si mi kupovali mir — pred goriškimi mogotci?I Ne, ne! Mi vidimo jasno okoli sebe in vemo, da so Bedanji odnošaji zelo ugodni — obrekovalcem narodnih društev ; mi vemo, da se bližamo kritičnim, žalostnim časom; mi vemo, da bode trebalo velikega poguma v to, da kdo javno imenuje samega sebe slovenskega narodnjaka ; mi vemo, da skoro stopi za vsacega narodnjaka vsaj jeden denuncijant: ali mi se ne plašimo ! Mi vidimo jasno okoli sebe ; ne tako oni naši rojaki, ki vihte sedaj bič nad glavami našimi. Odnošaji so jim izredno ugodni — to jih je premamilo in spravilo v nekak paro svojo z a s 1 o m b o, kjer se je ljudstvo začelo zavedati svojo narodnosti. Zato pa nasprotniki naši kar naravnost indentifikujejo slo' vanskega rarodnjaka s klerikalcem J Neovržna je resnica : da, kjer propada ljudstvo v narodnem pogledu, propadajo tudi verska in javna morila ter ugled duhovščine. Is te resnice naj izerpi prečastita duhovščina program svojemu javnemu delovanju ; in ako ga izorpi, zapazila bode, da se je le povrnila k svojemu staremu programu. Svojo staro zastavo izza 60 in 70. let naj razvije na katoliškem shodu prečastita duhovščina — bilo-li to ljubo ali ne goriškim gospodom — in pod to zastavo prihitimo radostno vsi — vsi I Sicer pa je boj neizogiben: ne proti duhovnikom, ne proti veri, ampak proti grobokopom naroda. Rekli smo, da g5riški in ljubljanski gospodje ne vidijo jasno ekoli sebe. In tako je! Gospoda računajo menda na male diference, nastale mej slovenskim posvetnim razumništvom ob posamičnih politiških vprašanjih; gospoda menijo, da kar ni „radikalec", — je na njihovi strani. Kako se varajo ! Gosp6da, pojte le mej posvetne „neradikalce" v mestu tržaškem in po njega okolici, in kmalu izveste, da tudi ti obsojajo goriško obrekovanje narodnih društev, tako ostro in še ostrejše, nego je obsojamo mi. Gospodje naj ne računajo na razpor mej razumništvom, odnosno mej zavednim delom naroda, kajti mirno vestjo zatrdimo lahko v imenu vsega slovenskega razumništva — izvzemši par ljublj. .prvakov", pribeglih k nam iz nemškega tabora —, da to razum-ništvo nikdar ne bode soglašalo z načeli sicerveleučenega dra. K a h n i č a. Toliko povedati, smatrali smo za svojo dolžnost. Prečastita duhovščina ima sedaj v svoji „togi" mir ali pa vojsko. V imonu milega nam naroda slovenskega, v imenu naše bodočnosti, v imenu nje lastnega ugleda jo prosimo danes tu, na javnem mestu, d a n a m podeli — mir! „Mir" b6di signatura katoliškemu shodu, kajti vera naša je vera ljubezni? njej je naloga : gladiti in blažiti. Vera naša ne Bodi za ekstremnosti ; zavrnite torej nostrpnežel Le malo pojasnila še. Govorili smo o duhovščini na sploh. A nadejamo se, da je že čitatelj sam pogodil, da naš poziv velja le onemu delu prečastite duhovščine, ki je krenil na nenarodua pota; kajti naglašati nam je zadovoljstvom, da velik del našega svečeništva vztraja pogumno pod staro zastavo — slovenskega rodoljubja. Čast, komur čast! Kdo hujska? Zlobnost poluuradnega glasita presoga že vse meje dostojnosti, kajti tudi zagrizenost in odpadniŠtvo imata svoje meje. Zadnjic smo poročali, s kako nesramnostjo se je nedavno spravil na vrle okoličanske perice, ki trudom svojega obraza svoj kruh služijo, spirajoč umazane tržaške cunje, ter je obdolžil nič manj, nego da te re-vioe zanašajo kolero v Trst. Absurdnosti to trditve no more zanikati niti najbolj zagrizen Lahon, kajti vsakdo, če nima kamena mesto srca v prsih, bodo pomiloval to vrlo ženstvo, katero jo primorano si na tak način kruh služiti. Skrbnost in snaga teh žensk so širom znane, kakor jo vsem znana nesnažnost in zamazanost rasnih laških žensk nižjega stanu v mestu in v bližnji Furlaniji. Tržaška okoličanka ne skrbi samo, da čisto opere poverjeno jej perilo — tako, da lehko tekmuje v tem pogledu na vse strani — temveč ona gleda, da vlada tudi doma snaga in red. Ako pogledaš v domovanje slovenske Brškioe, kjer kruh mesi, in divil se bodeš lepemu redu in čistosti, ki tam vladata. Vendar nesramnež v rečenem listu trdi nasprotno ter črni te ženske, da mesijo kruh z umazano vodo ter zanašajo tudi potem kruha razne mikrobe, virgole, in kaj vemo še, v mesto, kjer ljudstvo vsled tega zboljuje ter umira na — koleri! V zadnji številki ta umazani list poziva mestni magistrat, naj bi po svojih adeptih večkrat pregledal prostore in vodo, kjer naše ženske perejo umazane laške cunje ; in vodo, iz katere mesijo kruh, ki jo „prilivajo jesibu, vinu itd." Da nekje na Kontovelju je iztaknil nečeden izvirek vode, kamor napajajo živino in krave. Poslednje dajejo mleka, ki je vsled izpite vode vse natrošeno raznih gljivic in mikrobov, katere uboge Kontoveljke zanašajo z mlekom v Trst ter tukaj trosijo — kolero ! Tem bedastočam se mora vsak pameten človek smejati, vondar jih poluuradni list objavlja kot f»kta, katera je poštovati v sedanjih slabih zdravstvenih časih. Logično posledico napravijo si bralci Bami: „II Mattino" ščuva na tak podel način meščanstvo, naj ne kupuje niti mleka, ni kruha, ni oglja, ni jesiha i. dr. ter ne daje več prati slovenskim okoličankam in bližnjim Brškicam, pač pa naj so poslužuje edino pri Furlanih in Lahonih v mestu. Ker perilnega zavoda v mestu ni, poziva mestni magistrat, naj bi ga ustanovil, od katerega bi dobival velike koristi. Fur-lani in podaniki bližnjega kraljestva so se v Trstu že zdavno jeli pečati z mlekarstvom ter so odvzeli trudoljubivim okoličankam — mlekaricam najboljše hiše. Tudi krušarice-Brškice hoteli so že večkrat nadomestiti, vendar pa zahman, kajti brški kruh je v mestu močno priljubljen; pre-kupovalko olja in jeaihu so tudi žo večkrat preganjali, vendar so mnogo družin še dan danes mnogo rajši poslužuje pri teh poštenih ženskah, nego pri marsika-kemu brezsrčnemu lahonskemu trgovcu, ki mesto olja prodaja kako žlobudrnno zmos. — Poskusi bo jim deloma spodleteli in in upati je, da ostane tudi sedanje ščuvali je lahonskega „Mattina* brez uspeha. Temu časnikarskemu rogoviležu prido vsaka prilika ugodna, da le more svoj žolč iz-izbruhati proti Slovanom. Na dnevnem redu je'sedaj koleru, katere se osobito Tržačani boj <5 liki hudič križa. To priliko uporablja sedaj poluuradni list za najnesraumejšo agitacijo proti okoličanskim Slovencem v korist sem privandranim Lahom. Bližajo se volitve v mestni zastop in poluuradni list že seje prepir mej jtneščani in okoličani, katere zadnje si prizadeva pri prvih očrniti, dočiui dela zajedno reklamo Fur-lanom iz bližnjega kraljestva. Torej poluuradnega lista naloga je po tem takem sejati nemir mej ljudstvom — podaniki našega cesarstva — in delovati v korist tujcem iz Italije! Čudno, da »Mattino* dobiva podporo od one vlade, ki je po ustavnih zakonih obvezana enako poštevati vse narode? Kdor seje veter — žanje vihar: enako se lehko zgodi „Mattinu* in njegovim somišljenikom. Tako postopa list, ki je nedavno trdil, da je pravičen in prijazen slovenski narodnosti. Kdo bode vzrok, ako bi se meščanstvo res dalo naščuvati po lažeh tega lista ter provzročilo realno škodo okoličanom. Proč s temi nesramnimi lažmi in pretvarjanjem resnice ; proč s ščuvanjem mirnega meščanstva, katero si želi miru in sprave z okoličani, ne pa prepira. Poluurednega lista namen in smoter bi morala biti spravljivost in mirovno pogajanje mej meščani in okoličani, ne pa podlo natolcevanje in hujskanje. Okoličan živi tu od prastare dobe ter si želi miru od meščanov. Poluuradni list naj bi torej to okolnost pošteval ter naj bi bil vsaj v gmotnem obziru nekoliko pravičnejši napram Bvojim sodeželanom. Okoličan ima pravieo tu bivati in zahtevati, da se mu daje ^prednost pred tujci, osobito tujimi podaniki. Poluuradni list pa a svojim laž-njivim pisanjem deluje v prilog in korist zadnjim, dočim hujska meščane proti okoličanom, vernim podanikom avstrijskim in zaščitnikom avstrijskih obalov. Gospoda, odložite krinko raz oči, ter pokažite nam svoj zlobni obraz, kakoršen je. „Mattiuo* z vsako črkico sramoti Slovence in Slovane in ker drugači ne more delovati, ker ■e mu morda zabranjuje jasno in odkrito izreči svoj gnjev proti nam, črni nas za* vratno in po ovinkih, a tembolj strastno, zagrizeno. Okoličani, iz teh vrstic razvidite lehko, kakšna sapa vam veje nasproti od znane mestne gospode! S svojimi lažmi hočejo nahujskati na vas mehčane ter valim ženskam odvzeti še ono malo, toli grenkega zaslužka. Kdo hujska torej P Afera Spinčićeva. Govor poslanca dr. Kramara v seji poslanske zbornice dne 5. julija 1892. {(Dalje.) In tako sem prišel na polje reform njegove ekscelence. Te bi razdelil na dva dela : prvič na one reforme, ki bo izišle iz njegove lastne inicijative, in drugič tiste reforme, ki so nastale po parlamentari-ških razgovarjanjih. Bolj iz lastne inicijative je izišla reforma pravosodnih študij, prijavljena s poudarkom, in obljubljena nam, kakor se spominjate gosp6da moja, v prestolnem govoru. Že takrat ae je reklo: Parturient montes, in meni ni storiti druzega, neu;o da ponovim ta izrek. Pri vprašanji pravosodnih študij gre za jedno najtežavnejših socijalnih vprašanj. Ako si ogledamo to vprašanje znanstveno, gre tu za preosnovo pravosodne znanosti v socijalnom duhu, da se omogoči in dela pot razvitku tega, kar je individuvalistiako v našem pravnem življenju, v socijalno, in temu naj se postavijo podloge na vseučilišču. Zatem gre tu za vprašanje upravnih uradnikov politiskih. To vprašanje ni nevažno. Država po-seza bolj in bolj v socijalno življenje, nje uradnikom pripadajo največje in najtežavnejše naloge ; oni bodijo čuvarji socijalne pravice ter naj posezajo pomirljivo in po-ravnajoč v orjaški boj socijalnih nasprot-stev. Zato pa jim treba prave prve omike; stati morajo na vrhunci socijalnih teženj, in za to je tudi vseučilišče. (Odobravanje na strani somišljenikov). A vse to gre mimo njegove ekscelence, ne da bi opazil. Storil je nekaj za avstrijsko zgodovino in ustavno pravo avstrijsko — zapazivši pa namen temu, smo ozlovoljetii — potem pa je prišlo zopet jednostavno me-baniško prikrojevanje semestra, in sedaj, po dolgem posvetovanji, osredotočila se je velika reforma v najvažnejšem in temeljnem vprašanji : štiri in štiri ali tri in pet semestrov. Zares : žalostnejše se ni mogla končati ta velika reforma. Sedaj smo dospeli do druzega polja reform, in to so najnovejše reforme, izidše bolj iz inicijative parlamenta. Vi se spominjate . . . (Posl. Pernstorfer: ali se ne spomin jate na akademiški društveni zakon P) To se le pride .... (Veselost mej somišljeniki.) Vi se spominjate na spodbudljivo debato v preteklem letu in veste tudi, da se tu nastale naredba o pouku v telovadbi, naredba o klasiških jezikih in najnovejša naredba o realnih predmetih na nižjih gimnazijah. Ne morem se spuščati v podrobnosti teh naredeb, a dozvolite mi nekatere opombe o poslednji naredbi. Pripoznam rad, da je to uvedenje prijetna in vzletna stilistiška vaja, v kateri se ponavlja V8e, kar smo čuli v tej visoki zbornici; privoščiti moramo vsakako njegovi ekscelenci to veselje, da izdaja tako lepe „chrie" (Nekake šolske vaje. Op. ur.) Kar so pa dostaje izvedbe — o matematiki, geometriji in naravoslovju nočem govoriti, ker so mi ti predmeti pre-oddaljeni — čul sem mnogo tožeb, da je reforma čisto mehaniška, kjer se le reže, ne glede na to, ali se morda ne prerežejo tudi zdravi deli. Kar se pa dostaje pouka v zgodovini, ne morem nikakor prikrivati svojih pomislekov. Kakor na ndrodnih šolah, tako naj bi bila tudi na gimnazijah naloga zgodovine v tem, da se pripovedujejo čini velikih mož. To naj je zgodovina I Ta nesrečna velikih- mož- teorija naj postane sistem na nižjih gimnazijah! Nočem niti govoriti o protizgodovinskem takega razumljenja, ali pedagogiŠka in psihologiška stran mora naravnost vzbujati skrbi. Torej v dovzetnih dušah deških naj redimo protisocijalno kulturo velikih mož, ostrupljajočo itak vse naše življenje, morečo svobodo v razsodnosti in misli, ter zavajajočo narod v brez-miselno posnemanje in oboževanje avtoritet. (Pohvala mej somišljeniki in na skrajni levici). Ne dvomim, da ima njegova eksce-lenca posebno slabost za velike može, a to naj ostane njegovo privatno veselje, koje naj ne zanaša v gimnazije. Po takem znači nova reforma, vsaj kolikor se dostaje pouka v zgodovini, le poslabšanje sedanjega stanja. In tako njegova ekscelenca tudi kot reformator nima srečnej&e roke, nego jo je pokazal drugod. Kar stori iz lastnega nagiba, ne velja dosti; tolažilno pri tem je le to, da [je pravi nič, kakor n. pr. pri preosnovi pravosodnih študij; pokaženega ni nič, in treba še vse storiti. Kar stori po ptuji vspodbuji, to pa se mu še posreči poslabšati z lastno pripo-močjo, in je tako, da more skaziti veselje na dobrem, ki ni njega last. (Prav dobro! na Btrani somišljenikov.) A v jednem je njegova ekscelenca Čisto modern, to je, v reklami. Karkoli ukrene naučno ministerstvo, takoj je čuti veliki boben reklame, zajedno pridejo velikanski članki in slavospevi v „Presse" in „Fremdenblattu", pri katerih se takoj pozna in vidi, od kod izvirajo ; potem slede že še drugi časopisi, in kar bi utegnilo škoditi njegovi ekscelenci, to že ve on kako zabraniti. Spominjam Vas na poročilo o prvi seji komisije za preosnovo ju-ridiških študij; ta ni bila ravno prijetna za njegovo ekscelenco, a njegova ekscelenca je umel zabraniti, da se to poročilo ni tiskalo v „Reichsrathscorrespondenzi". Tu imate sliko njegove ekscelence. Porečete, da me jo prisilila strankarska strast, narodna prevzetost, da tako govorim. Nikakor, goBpodamoja! Prepričan sem sicer trdno, da naj vodijo šolo kate-rega-si-bodi naroda njega možje, kajti tu je šablona manj dopustljiva nego kje drugje, ker narod hoče poslati v šolo svojo prvo last, ker hoče v šoli dejanjski kazati ljubezen do lastnega kulturnega življenja, stremljenje po udeležbi pri velikem tekmo- valnem boji vsega človeštva na polji civilizacije in kulture; ako pa je že vrhovno vodstvo naših šol poverjeno ptujcu, ki ne more umeti naših narodnih svojstev, našega prizadevanja, pripomoči z našo lastjo za razvoj kullure vsega človeštva, ker ni naš, ki ne živi po našem duševnem življenji, naj postavijo vsaj na čelo naučni upravi moža, imejočega srce in razum za šolo, kojemu je blagor šole glavna stvar, ne pa predmet hvalf* po dnevnikih, ki res pozna naloge šole sedanjosti, ki ve, da še tu koncentruje vse, po čemer teži človeštvo, da je šola več nego mehaniško izo-braževališče, da naj se tam vzgoje novi rodovi, sposobni z« rešitev največjih in najtežavnejših nalog, za rešitev krize duševnega življenja, v kateri se nahajamo, za rešitev velikih socijalnih vprašanj, tr-kajnčih na naša vrata in zahtevajočih rod, • temeljito izobražen od najmanjšega do največjega, ko naj bi stal vsakdo na svojem mestu in kos svoji nalogi. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranja dežel«. Minister-krajan P r a Ž a k je šel : uradna „Wioner Zeitung" je že objavila ročno pismo cesarjevo, s kojim se odpušča iz službe s priznavanjem mnogoletnega zvestega službovanja, tmenovajo ga zajedno dosmrtnim članom gospodske zbornice. — „N. Pr. Pr." priznava zdaj očito, da je odstop Pražakov posledica dogovarjanj Taaffe-a z nemško levico. Iz istega vzroka odslove tudi Winklerja. Glasilo levice je seveda zelo zadovoljno s temi vspehi, a se nadeja, da bodo sledile še druge administrativne naredbe. To je torej sad taktike naše državnozborske delegacije; žalosten sad to, da ne more biti bolj. Smešno je, kako se zvija „Slovenec", da bi zvrnil vso krivdo na nevspehih — na dra. Laginjo. Izjava dra. Laginje, s kojo je popravil izjavo Šukljevo o sedanjem sistemu, je torej kriva, da naši poslanci niso nič dosegli. Koliko nelogike tiči v tej trditvi, je jasno, ako pomislimo, da Laginja nikdar ni bil v Hohenwartovem klubu, da ni bil v nikaki dotiki z našimi poslanoi, da so poslednji vsikdar in osten-tativno nasprotovali taktiki Laginje: kako je to mogoče, da bi se vlada maščevala nad našimi poslanci radi izjav Laginje, dijametralno nasprotnih nazorom državnozborske delegacije. Žalostno prežalostno, da so imele svečane izjave naše delegacije tako malo vere, da jih je mogla prekopicniti jedna sama izjava Laginje, „divjaka" in očitnega nesomišljenika. Ne ne, gospdda: stvari so se razvile v tem smislu povsem logiško kot posledica zgrešene, polovičarske in nemo ž a t e taktike Staročehov — o te punk-tacije ! — in še koga druzega. Romunom na korist. Ker romunska deputacija ni dosegla svojega namena, premišlja se baje [o tem, da se na Dunaju sestanejo zastopniki Čehov, Hrvatov, Srbov, Slovencev, Rusinov, Romunov ter Nemcev Luegerjeve barve, kjer bi sestavili spomenico, kojo naj bi posebna deputacija izročila kroni. Adresa naj bi naštela vse krivice ter tudi označila program, kako jih odpraviti. Včeraj se je otvoril v Lincu katoliški shod. Prve seje se je udeležilo nad 2000 oseb ; mej temi več cerkvenih dostojanstvenikov, cesarski namestnih Puthon, deželni glavarji Gorenje-avBtrijski, Tirolski in Predarlški. Predsednikom je bil izvoljen grof Sylva-Tarauca. Sklenili ho, odposlati udanostne brzojavke cesarju in papežu. Redarstvena oblast je razpustila društvo „Sladkovsky" v Pragi. To se je baje zgodilo radi dveh poslednjih zboro- vanj društva, pri katerima so pohvalno govorili o Francozih ter grajali senat češkega vseučilišča, ki je relegoval štiri slušatelje. Vnanje države. Odnošaji mej Avstro-Ogersko in Vatikanom so se ohladili precej. Ker se je naš poslanik pri Vatikanu, grof Revertera, povrnil na svoje mesto, ni upati, da »e skoro zboljšajo ti odnošaji. Kraljeva dvojica italijanska doBpe v Genovo dne 7. ali 9. septembra. V Genovi se bode namreč vršila Kolumbova slavnost, kamor dospejo tudi 3 vojno ladije avstrijske. Dne 7. t. m. je bil v Parizu nekak tabor, v ta namen, da udeležniki protestu-jejo proti umorom, izvršenim v Sofiji. Posl. GousBot in Millevoye sta grajala ostro postopanje Stambulava, rekoč, da je poblednji le orožje trojne zveze. V ponedeljek prečital se je v zbornici a n g I e ž k i prestolni govor, v kojem je izražena nada, da prihodnje zasedanje prinese koristne in dobrodejne napredke na polju zakonodaje. Zaključuje svoje potovanje prispel je Bismarck dne 6. t. m. v B e r o 1 i n, kjer so mu priredili burne ovacije. Sovražtvo mej B i s m a r c k o m in nemškim cesarjem se poostruje bolj in bolj. Parižki list „Figaro" javlja celo, da nemška vlada nabira potrebni materijal v ta namen, da bi mogla sodniški preganjati Bismarka. Toda vsa zamenja kažejo, da se je narod jel postavljati na Bismarckovo stran, poštevajoč velike zasluge poslednjega za Veliko Nemčijo, dočim so „novi kurz" ne more ponašati z drugim, nego s homatijami in nevspehi. Pruski minister za notranje zadeve Herrfusth je odstopil, ter je na to mesto imenovan ministerski predsednik Eulenburg. Različne vesti. Reminiscencije. Iz Vipavske doline se nam piše: Sedaj vemo torej: po narodnih veselicah se ne dela druzega, nego pijan-čuje in prešestvuje. Tako jo razumeti 207. stran poslednjega „Rimskega Katolika". Veleučeni g. dr. M a h n i č je sicer že davno zagnal svoj anathem proti vsem narodnim društvom, a v poslednji številki je ponovil svoje prokletstvo — alias: svojo v nebo vpijočo krivico — na toli oduren način, da se le moramo čuditi, kako je to mogoče mej nami in bi morali po takem zdvojiti nad našo narodno bodočnostjo; zdvojiti bi morali, da nimamo trdne vere, da nas dobri genius naroda slovenskega reši iz te žalostno dobe obrekovanja in denuncijacij. Ali stojte: o tem govoriti, ni bil naš namen, ampak osvežiti smo hoteli nekoliko reminiscencij iz polu-preteklega Časa, iz dobe taborov in narodnega navdušenja. Takrat so imeli v Vipavskem trgu dekana moža, kojega spomin blagoslovlja vse ljudstvo še danes, moža, kojega Vipavoi izvestno ne pozabijo nikdar. To je bil mož, kojega ime je slovelo, kjer koli bijejo slovenska srca: mož ta bil je pokojni dekan Jurij Grabri-j a n. Uzor-duhovnik G r a b r i j a n ni pro-klinjal narodnih društev dobro vedoč, da bi pri tem plaval proti reki — in pameten človek ne dela tega nikdar — ampak udeleževal se je intenzivno društvenega življenja, isto tako dobro vedoč, da je tem potem najložje ohrani v pravem tiru. Grabrijan ni proklinjal veselic, ampak udeleževal se jih je, zahajal k skušnjam, bil igralcem prvi mentor in kritik, tako da so zahajali k njemu, v župni dvorec, po navodila ; — za Grabrijanove dobe nastopali so duhovni na odru |kot pevci in govorniki, pri veselicah, ki se niso v ničemur razlikovale od današnjih; Grabrijan ni proklinjal Sokolcev, ampak prenočeval in pogoščeval jih je dobro vedoč, kako znamenit činitelj ho taka društva v narodnem življenji, dočim je dandanes „rudeča srajca" skupen izraz za vse slabo. Celo pri plesih se je rad nekoliko pomudil, ker je vedel, da se svojo navzočnostjo le koristi društvom samim in stvari, kojej mora služiti vsak duhovnik. Tako je bilo pred kakimi dvajsetimi leti. Danes je drugače : prišle so nove postave, prišli so novi „katoliki". Srečen Grabrijan, da si se pravočasno preselil v veselejšo večnost, kajti v denašnjih dneh za-brel bi izvestno v nevarnost, da te pro-io — brezvercem. nekateri naši gg. poslanci še vedno mi-lnalna in vzvišena nad vsako klevetanje; Iz l8tre se nam piše: Dolgo smo dvomili, dolgo nismo hoteli verjeti, a danes moramo računati se žalostno istino, da slavna slovenska državnozborska delegacija — ne ljubi Spinčiča in Laginje. In vender ta gospoda zastopata narod slovenski, odnosno bratski mu narod hrvatski ! Poštevajoči resnico pregovora, da ima vsaka glava svojo pamet niti ne štejemo v zlo večini slovenskih po slancev, ako se ne strinjajo do zadnje pi-čice h programom in taktiko Laginje in Spinčiča; a to jim zamerimo in štejemo v narodni greh, kojemu ni od-puščenja, da tekmujejo z najhujšimi sovragi našimi v mržnji do naših dveh poslancev. Dife renče Dunajske so vprašanje taktike — ali v prvi vrsti poštevati je moment, da sta Laginja in S p i n č i ć prvoboritelja naroda — prvoboritelja v najtužnejših razmerah — in da je za sedaj v njiju oaobah poosobljena n aro dna ideja slovanska po Istri. Ako so gospoda poslanci zares slovenski rodoljubi, poštevati bi morali ta moment, ne pa bagatelizovati ju, kjer le morejo, kratiti jima ugled ter iz-podkopovati tla. Dunajske diference naj ostanejo na Dunaju, in ne zanašajte je tudi v domovino! Mi se nočemo potezati za program in taktiko dra. Laginj e in S p i n č i č a , a to vemo, da sta oba blagi duši, zlata značaja in politika, ki ue poznata zasebnih koristi. To so čednosti, ki bi morale nekaj veljati v očeh zastopnikov naroda slovenskega. Zato pa nas peče tem bolj, da so se udali maščevanja-željnosti v prvi vrsti tisti poslanci, koji naj bi že zbok svojega poklica sledili zakonom — krščanske ljubezni. Sicer pa fakta in vspehi — ali pravo za pravo nevspehi — ne govore za taktiko večine slovenskih poslancev. Trgovina z glasovi. Že zopet p DA, že zopeil To pot bo je bavilo okrožno sodišče v Rovinju b to grdo trgovino. Obsojeni so bili: Peter Parapat, oče; Josip Fermeglia, grof Jakob Waldsrstsin in Peter Parapat, sin Petra, vsi iz Buzeta. In Bicer: prvi je dobil 3 tedne ostrega zapora, drugi jeden teden, tretji 10 d n i ostrega, zapora in četrti tri dni. Druge obtožence je oprostilo sodišče. Za-toženi so bili deloma radi javnega nasil-stva, deloma radi kupovanja glasov Prva dva imenovana sta bila obsojena radi kupovanja glasov in radi prestopka §.312 k. z., tretji radi poskušenega sodelovanja pri tem, a četrti samo radi prestopka §. 312 k. z. Tudi ta obravnava bila je posledica glasovite dopolnilne volitve v oktobru preteklega leta. Prvo imenovani trije obtoženi ponujali so namreč hrvatskim volilnim možem po 200 flOld., ako dne 30. oktobra ne gredo k rolitvi v Koper, da ne oddajo svojega glasu za slovanskega kandidata. Naj-H žigosamo zopet demoralizaoijo v nasprotni stranki p Naj-li zopet narišemo sliko, kako bo vrše volitve? Ne, ni treba, vsaj govore fakta dovelj jasno. Naše poslance bi pa prosili, da točno beležijo vse to; posebno plt one, ki šo vedno gledajo nekako postrani delovanje dra. Laginje in Spinčiča, ne hoteči verjeti, da je tako delovanje jedino primerno za odnošajo po Istri. Dozdeva se nam, da slijo, da Spinčič in Laginja pretiravata ; a vedo naj, da ga ni peresa, ni (jezika mej nami, ki bi mogla podati povsem pristno sliko nenavadnih narodnih in politiških od-nošajev istrskih, kamo-li da bi mogla pretiravati. Da bi izvestni krogi slovenski poznali iz lastne skušnje te odno-saje, preminul bi jim kar hipoma neumestni napuh in nehali bi mrziti moža, kojima je bilo usojeno, izpiti do dna kupo — skušenj istrskih. To je divno! V Vidmu izhajajoči list „La Patria del Friuli" je prinesel nedavno dopis, doposlan mu iz Trsta, v kojem najprvo trosi znane, že stokrat ovržene laži : da Italijani Primorski nad-kriljujejo številno, zbok svoje kulture, svojega blagostanja ; da so pa zapuščeni od vseh, dočim dobivajo Slovani podporo z vseh strani, itd. itd. Tem odločnejša pa daje obramba Italijanov, „d a si ohra nijo hegemonijo." Hvala vam, hvala, gospoda italijanska, da ste vender enkrat odkritosrčni. Vaš boj torej ni boj za ravnopravnost, za ekzi-stencijo — kakor sicer lažete vedno — ampak vaš boj je boj za hegemonijo za nadvladje!!! Naravno je pa, da kjer so neusmiljeni hegemoni, tam morajo biti tudi tlačani, kajti rod tlačiteljev bil bi nemogoč brez tlačanov! In kdo naj bi bil tlačan ? Ki Slovani seveda I In ker se branimo z vsemi štirimi take, človeka nedostojne usode: psujejo nas v Poreču, denuncirajo nas v Ljubljani, in zasmehujejo nas in mrze na Dunaji ; a v Gorici sipljejo ogenj in žveplo na nas — p r e-š e s t n i k e. Pripoznanje vrle „Patrio del Friuli" je vsekako divno, a Še divnejša je radost poluuradnega „Mattino", ki plava v rajskem veselji zbok tega, da ga je rečeni list furlanski postavil, kar se dostaje „patri-j o t i z m a", v jedno in isto vrsto z „In dependentejem", to je, onim listom, kojega pisavo je oficijozna „Presse" ožigosala uprav pred par dnevi kot n e a v atrijsko. „La Patria del Friuli" pravi da so vsi listi — „Indipendente", „Citta-dino", „Mattino", „Istria", „Coiriere di Gorizia" — „patrijotiški" vzlic lokalnim praskam, in »pieni di zelo per la buona causa". „II Mattinu" častitamo od srca na tej družbi, a čestitati treba tudi onim, kojih pripoznano glasilo je ta list. „II Mattino v družbi in na isti stopinji z „Istrio", kojo je „Seccolo" ravnokar označil kot irre dentovsk list; v družbi ia na isti stopinji z „I n d i p e n d e n t e j e m", uprav na nesramen način prezira našo nastijo ter tudi dogodke v vladarski hiši avstrijski. In divno je to, da se „Mattino" niti ne brani te družbe, ampak odobruje uvrščenje mej znana italijanska glasila na Bijajen način s tem, da je velikim samo zadovoljstvom ponatisnil omenjeni dopis „Patria del Friuli", označujoč ta poalednj list kot „ottimo ed onesto giornale1 To je divno ! Le tako naprej: in priti mora spoznanje v dotičnih krogih, ako jim je sploh še ozdravljivo zatemnelo oko „II Cittadino* — moralizuje. Vsaj bi se človek smijal, da nam ne gre pri tem za kožo. Kajti tako, kakor piše „II Cittadino", mislijo tudi drugi, kojih čio vek pri normalnih in zdravi odnošajih ne bi iskal mej somišlje ni ki naših protivnikov. Žal, da so odnošaj po Primorskem nezdravi, Čemur je posle dica, da prehajajo bedastoče in nesramnosti nasprotnih nam listov tudi v meso in kri imenitnih krogov — vladnih in nevladnih. In zato se nam ni amejati, tudi če napiše kak italijansk list še take absurdnosti : vsaj jim verjamejo v Trstu in na — Dunaju. Smejati bi se morali, čitajoči, da označuje n. pr. „II Cittadino" našo stranko kot demoralizovano in puntarsko frakoijo. Narod nas da je puntarsk — narod Blovanski, čegar uda-nost do dinastije in države sta tradicijo- ki di- narod slovanski, ki je prelil že potoke krvi za obstoj države avstrijske P ! Veste kaj, gospoda: uprav ta naša zvestoba je največja ovira vašim, predobro znanim „ide-jalom", po kojih uresničenju uprav vstre-peče južno-vroče srce vaše ! In demoralizacijo nam očita tista stranka, koje pripadniki stopajo drug za drugim kot obtoženci pred sodišča — radi kupovanja glasov — to je, radi pregreška, ki znači vrhuuec demoralizacije, volilske in politiške! Demoralizacijo nam očita stranka, ki je v svojem javnem delovanji drzno bacnila od sebe vsakoršne etiške obzire; stranka, ki psuje duhovščino našo na najnesramnejši način ; stranka ki izpodkopuje v ljudstvu versko mordlo, zahtevajoč, da je tudi cer kev nje — dekla. Vzlic vrstečim se obsodbam rad kupovanja glasov je „II Cittadino" toli drzen, da nam žuga z debato v državnem zboru o volitvi dra. Laginje. Koga hočete varati s tem P! Mi se ne plašimo te debate, ampak želimo iskreno, da pride na vrsto prej ko prej! Zakaj odlašajo s to debato, vsaj imajo v rokah ves materijal P! Za nas je to čisto postranska stvar, ali državni zbor odobri izvolitev dra. Laginje ali ne ; prva naša želja je le-ta, da pride atvar prej ko mogoče na vrsto: svet dobi takrat toli odurno sliko politiške popačenosti, strankarske zdivjanosti in grdega nasilstva, da se mu bodo kar ježili lasje. Ne mi, ampak vi imate razlogov na cente, prositi Boga, da volikki akti od oktobra lanskega leta obleže zaprašeni kje v kakem arhivu. Za italijansko vseučilišče. Italijansko akademiško društvo v Gradcu je izbralo poseben odbor, kojemu je bil namen delati na to, da dijaki iz vseh petih »italijanskih provincij" sestavijo odbor, ki [naj bi z vsemi sredstvi, posebno pa s primerno peticijo do parlamenta, pospeševal idejo italijanskega vseučilišča v Trstu. — Žal, da je slavno redarstvo našlo dlako v juhi: reklo je namreč, da je akademiško društvo s tem ukrepom prestopilo meje svojega delokroga, ter je lepo razpustilo omenjeni izbrani odbor. Poreška „L1 Istria" navdušuje dijake, da naj se nikar ne dado plašiti, ampak bore naj se za svoje pravo, da ne bodo prisiljeni vsprejemati kruh znanosti od druzih narodnosti. — Glejte jih, kako so navihani: oni se branijo od druzih narodnosti vsprejemati „kruh znanosti", a sami vsiljujejo svoj „kruh znanosti" drugim narodnostim ! Gospoda naj si zapomnijo vender : kar je meni prav, je tudi drago mojemu sosedu ! Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu nabrali so Rojanski gostje, zbrani pri Cikoriji v Postojini, 90 kr.; družba „ajnrikerjov" je nabrala med odborniki konsumnega društva v Rojanu pri okrogli mizi 1 gld. 33 kr.; g. Mat. S t r ž i n a je daroval 1 gld. — Gosp. I. P. v Barkov-jah dne 7. t. m. 30 kr. Družba „Hihu-hajne" 70 kr. Iz okolice Be nam piše: Odbor po družnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti razposlal je minole dni priporočilna pisma raznim okoličanBkim in mestnim ro doljubnim veljakom, priporočivši se za podporo ustanovljenemu novemu otroškemu vrtu na Greti. — Iz m°ej dotičnih gospodov je nekaj takih, katere je Bog oblago-daril obilim imetjem, in katerim bi ae gotovo ne poznalo, ako bi žrtvovali stotak v korist prevažne družbe, postavši tako pokrovitelji. — Prav mnogo je pa takih, kateri bi lahko postali ustanovniki te važne podružnice, ki bode imela sedaj v svojem področju dva otroška vrtca. Nekateri iz-med omenjenih gospodov so sicer že storili svojo dolžnost ter podpirali imenovano podružnico. Upamo pa vsejedno, da se izkažejo tudi sedaj — je-inajoč v "obzir troške odpretja otroškega vrta — z malim darom. Slišali smo od več strani, da so se nekateri gospodje izrazili : .da bodo že dali". — Ali odpretje novega otroškega vrta na Greti se bliža naglimi koraki, dru-gači pa: kdor hitro da, dvakrat da. Ako so se n. pr. v Rojanskem otroškem vrtu domače matere z solznimi očmi pri dotičnih skušnjah čudile vrlemu napredku in vzgoji dece, toliko več bi to mogli vspo-znati oni, kateri v to lahko pripomorejo mnogo. — In kje-li, v katerem zavodu se moro naša deca bolje vzgojati po gaslu : „Vse za vero, dom in cesarja", nego v naših otroških vrtcih P Slovensko ferijalno društvo „Sava" ima po navodu za prvo poslovno loto pripravljati kolikor možno popolno zbirko dijaških popevk in dotični načrt podati prihodnjemu občnemu zboru. Poleg pesnij, katere navadno dijaki popevajo, vsprejele se bodo v zbirko vse one, ki so bile pri kateri koli priliki dijaštvu posvečene. Radi tega obrača se osrednje opravništ.vo do vsega Blovenskega občinstva, sosebno do svojih Članov, naj mu upošljejo od najbolj znanih pesnij le naslove, druge pa v celoti in z melodijo, će se prijatelji slovenskega dijaštva pravočasno in mnogoštevilno odzovejo tej prošnji, bode io prihodnje leto mogoče prirediti to velevažno izdajo. Za poškodovance v Poleselli v Italiji podarila je mestna delegacija 200 lir. Iz Brkinov se nam piše: Na Vatov-Ijah smo obhajali dne 24. julija 1892 stoletnico ustanovljenja tukajšnje du-hovnije od 22. julija 1792. Žo predni večer je naznanjal strel možnarjev spomin preimenitnega dneva. Drugi dan proti deseti uri predpoludne Be pripeljejo preča-stiti gospod župnik iz Rodika, Josip Zupan. Ob 10. uri zagrmi strel možnarjev in vbrano zvonenje vabi verne v hišo božjo. Kmalo stopijo g. župnik na lečo ter v svojem izboruetu govoru blizu tako-le govore : „Tukaj je hiša božja in bo vrata nebeška. Tukaj je kraj, katerega so si Vaši preddedi postavili, da bo zamegli notri, Vsemogočnega zahvaliti za prejete dobrote in ga prositi novih dobror. Sto let je zdaj preteklo, od kar je tukaj postala duhovnija ; od tistega časa do današnjega dne je službovalo tukaj 16 častitih gospodov kapelanov. Kakor so se pa vaši preddedi vrlo trudili za napravo in olep-šanje hiše božje, tako vidim, da se tudi vi trudite, da bi ta božji kraj olepšali bolj in bolj. Hvalevredno je, da ste si pridobili v cerkev sv.; Misijonski križ, zvišali vso oerkev, kupili lepo podobo Matere božjo in si ptipravili zato cerkev primerne orgije. Hvalevredno je tudi cerkveno starešinstvo, ki si tako vrlo prizadeva pri olepšanju te cerkvice." Po „ofru" se je pričela sv. maša, ki so jo opravljali prečastiti župnik J. Zupan, in stregla Bta jim gospoda kapelana iz Barke Alojz Mahorič in domačin Anton Žajala. Med bv. mašo se je vršilo prav lepo petje in možnarji so odmevali pravočasno. Po sv. maši se je zapel: „Tedeum". Po dovršenem obedu je bila popolu-danaka služba božja. Prav topla zahvala gre gospodu A. Žajdali za dobro postrežbo doslim gospodom gostom I Posebna zahvala pa preča-stitemu g. župniku za izvrstni govor na leci in lepo prijazno podučen je ! Ta dan nam ostane vedno v spominu. Mladina, naša nada. Iz hiše svojih roditeljev so izginili, da ni sledu za njimi : 2lletua Josipina Prelc, bivajoča v ulici del Bosco, 121etna Antouijeta Marion, bivajoča v ulici Crosada in 121etni Ivan Machietto, bivajoč v ulici Bosco. Iz bolnice je zbežal težak Jakob Bergomas v trenotku, ko ao ga stoprav izročili zdravniku-nadzorniku. Štirje po-strežniki so tekli za njim do ulice S- Laz-žaro, kjer so ga komaj ukrotili nadevši mu nasilni jopič. Bergomas je božjasten in brat onega Bergomasa, ki je nedavno v bolnici probodel svojo ženo ter se potem usmrtil. Hotel in restavrant Siškovič G3 pontaje lir pelje - Kozina ima jako lep razgled t ▼inokoHti 490 metrov nad morjem ; oskrbljen je iiborno z vsem potrebnim; na razpolago so krasno opravljene sobe 7.a poletno bivanje; kuhinja in pijače izborno, cene nizke. Voznina po žeeleznici stane narno 20 kr. 20 — 28 U. Mrev^ja, Via Belvedere w , št*. 19. Priporoča Hlav. občinstvu vsake Vrste moke, otrobov, turšice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah. Cl. Mlekarna Frana Gržine Iz zapora so izpustili kočijaža d' A 1-Tisa, ki je bi! na sumu da je umoril svojo ljubico Uršula Pipan, kojo so našli mrtvo v „boschettu*. ..Slovanski Svet" ima v 15. st. naslednjo vsebino: 1. Aktivna opozicija. 2. K programu I. slovenskega katoliškega shoda. 3. Iz Eim-ovega govora o valuti 4. Liturgija rimske cerkve. 5. Cerkev slov. prevodu z latinico in cirilico in ruskem izvirniku. 6. Težka nepristranost. 7. Ruske drobti niče. 9. Ngled po slovanskem svetu. 9. Matija Majar. 10. Književnost. „Ljubljanski Zvon". 8. zvezek prinaša sledečo vsebino : 1. Dolenjec : Nje slika. 2. Josip Starč: Lisjakova hči. Povest. (Dalje.; 3. Dr. Simon Šubic: Nebeški in' pozemeljski ogenj. (Dalje.) 4. Alastor: Du-1 najske pesmi. 5. M. CilenSek: 8 Ptuja na; Rogaško g6ro. (Konec.) 6. Igo Kaš: Dalma-1 tinske povesti VIII. Biser roški 7. Alenka: Razpali pomnik. 8. Slovćn : V suši. 9. Josip Stare: Pisma iz Zagreba. XXVI. 10. Fr. Gestrin: Slovč. 11. y. s Želja. 12. X.: Glasbena d6ba 16. stoletja ia Jakop Gallus. (Konec). 13. A. Dolenc: Okolo aveti. (Dalje.) 14. Književna poročila. 15. Listek. „Dom in Svet dečo vsebino : l. Jurij Šubic. Spisal I. 2.______ Ptolomej. Zložil Ant. Hribar. 3. Ljudska j V/|W| peko osveta. Povest. Spisal Podgoričan. 4. Mor-j V C?l\VJOIdV IVIUUCI , ski A. C. Slav in. 5. Naša železnica. FILUALKA c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 21/,0/, 8" , 3*///, 3«- - 37. Vplačevanja avstr. teri se nahajajo obrestna tarifa nn temelju in 21. odnosno 12. jnnija. 30-dnerni odkaz 2°/0 S-mesečni „ 2l/toln - - 2'/,7«, vrednostnim papirjem, ka-okrogu pripozna se nova odpovedi od 17 iz Št. Petra na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan friŠno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz St. Petra, sveia (friftna) smetana. Na zahteranje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le ▼ množini najmanje 25 litrov. Cl. Ernest Pegan (naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino % moko in raznimi domačimi , pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijal-(Konec.) noga bliiga. Cene so neverjetno nizke, postrežba — vestna in nagla. Cl. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice RoBada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno i ceno. Cl. Anton Počkaj, na voglu ulice Ghega . in Cecilla, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — Stev. 8. prinaša sle- P» prodaja v«e navadno potrebne ncmško-slovenske •• A • - - - - - - I poštne tiskanice. Cl ov- najnižjih cenah. Anton Lampe, nar. Zloži! Spisal Ivan Zupanec. 6. Nadgrobni (F. R. f 23. junija 1892.) 7. Sonet je. Zložil A. C. Slavin. 8. Sirotna tožba. Zložil A. M. 9. V celicah. Zložil A. M. 10. Sveti kelib. (Balada.) Zložil A. M. 11. Kako »e nosijo Slavonke. Sestavil J. Barlfe 12. Ribič. Zložil A. C. Slavin. 13. Gorica. Krajepisna in zgodovinska črtica. Spisal—j. 14. Na jutroveui. Potopisne in narodopisne črtice. Spisal dr. Fr. L. 15. Paberki sta-roslovenski. Piše P. Ladislav. 15. Slovstvo. 17. Razne stvari. »Učiteljski Tovariš". Štev. 15. prinaša sledečo vsebino : 1. Zupanec : Slovenska književnost in učitelji. 2. J. Maru: Knjiga Slovenska. 3- Književnost. 4. Naši dopisi: Iz Trsta. 5. Z Dobrove pri Ljubljani. 6. Iz Lj ubijane. 7. Društveni vestnik. 8. Ve stnik. 9. Uradni razpisi učiteljskih služeb. „Kmetovalca" št. 14. prinaša sledečo vsebino : l. Past za polže. 2. O pr.hodnji trgatvi. 3. Mešanec. 4. Razne reči. 5. Vprašanja in odgovori. 6. Gospodarske no- klenega vice. 7. Uradne vesti c. kr. kmetijske ^ družbe kranjske. 8. Tržne cene. 9. Inserati. |y*||| P|*q|Q(J mojster ,Piazza Caserma", se priporoča . ' slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, naP,B slaščic, čokolade, vaeh vrst moke itd. po Cl. naslednik Jakob Hode v o c c h i«6t. i7 ,,.co„ki ^J^s; ! sss« pT«™-.! vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino morav&ko maslo Itd. Cl. Okrožni o d d e I. V vredn. papirjih 27,% na vsako nvoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor ca Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Tnomost. Celovec, Ljubljana, Line, Olomuc, lieichenberg, Sasz in 8olnograd, — brez troškovs. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-15 pri odbitku provizije. Predujmi. Sprejemajo se vsakovrstna u p 1 a č i 1 a pod ugodnimi pogoji. Na jamcevne listine pogoji po dogovoru, Z odprtjem krodita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Uložkiv pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po . pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem cursu. Trat. 13. maja 1892. 15-24 ćast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lldnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi strojev! providejnu JEDINU SLAVENSKU TISKARO U TRSTU Kavarni ,Comiti6rcio' in ,Te-1 iBta prima i obavija svaku naručbu deSCO' r«?1?1*"?, VS»r m glav.ni flhaia-'ibil° koJe knjigotiskarskoga posla uuguw lisči tržaških Slovencev vsoli stanov. „-„„„-„a™ q„ „„ ___ ^ ^ N* razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. 1 J® PrePorUca 8e osobito za Dobra postrežba. — Za obilen obisk so Dr'inoroča kaniC kao n. pr. : Ivan Kanobel, S"?,"1?iPvl!J!»V*!?« zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom ; razpošilja tudi na debelo v množinah od * kil. naprej po najnižji ceni. ooooooooooo oooacooooefl LEKARNA A. KELLER ex Ro udolini, utemeljena v letu 1769. TRST, Via Ribor^o br 1JI. Razprodaje sledeče posebnosti: Glasovite in prave flaš.re iz Brešije, železo-Maletsi. Navadno ribje olje; Isto olje z jodom in železom. Eliksir €occa, okrep-Ijači in prebavljajoči. Eliksir China proti mrz ici. Anatarinsko vodo za nst». Obče poznano vodo katrama in vbrizgavanja katrama. Zmes proti tajnim boleznim Ekstrakt Tamarinda z Antilov. Vino s Chino okrepljajoče želodec kakor Maršal« Prašek i« zobe, bel in rožnat. Ciperski praSek bel in rudeč itd. itd. Glavna zaloga rogatBke kislice kneza Esterhazyja. NB. Pogodbe za tukajšnje deželo se vspre-jemajo po ugajajoči pogodbi ali po pov/etju. 5—27 ooooooooa6o ooo6o< ove vrsti tis- Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton S o r I i, kavarnar. Cl. ;; Josip Kocjančič, ViacSr«teriorc" trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjirai pridelki. Cl. i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune ročlitnike, punomoći, elenike, Jestvenike, svako vrstne skrlialjke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam --——■ ■ ^ "jvinia oc 11. uuuiuoviu, un vc iiaiu R Mnriir in Rrnhnnr "avogluVla biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom 7'via Nuova . " / h ft G,ovani zadovoljiti koli brzom i točnom in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in £_2„.... . J. _ . " , . č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, ste- pOOVOrbOm, toli jeftinom CienOm I UkUSOOm nega, lončenega in železnega blaga, podob in z radbom. kipor v okra&enje grobnih spomenikov. Cl. j Onda ima na prodaj sliedeće knjige: priporoča svoji trgovin i K™e*5j«ko za nadaljevalne tečaje ljudskih w v Via del Bosco št. 2 So' B«"!10^« v P°«k P»J« (ubod na trgu starr mitnice, Piazza Barriera i „ ■ • • • • • »• j vecchia) in% ulici Molln a vento St. 3. Prodaja ""»»vil B. Tmovec . . n. *0 različno mešano blago, moko, kavo, riž iu razne i J^?1 Pr«vod Cegnera......n. 4« j vrsto domačo in vnanj^ pridne. C. j ^^ITk^LT™. [ [ [ \ t 5J . .. . . „. „ Antigona prevod Križmana......n. SO Ivan IKmpk Crev,Jai8kl mojster, Via Ko- Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. »O ■ wui* wiill/n, magna št. B. priporoma s« ; ptra pjesma „ A. K „ . . n. »O vsa v njegu stroko s, ada- , Gve su knjige jako prikladne za darove o - hitra postrežba praznicih zato ih si. občinstvu preporučamo. ____HO--53 ; Drži u zalihi (skladišču) sve potrebne tiska- Rojanskega posojilnega in konsum- Antnn RnHnin Via Nuova nasproti i knjigo za crkven. urede. nega društva, poprej Pertotova, pri- M,,lU11 »UUIlig, lekarnc Zanetti-a pri-, Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo poroča se naitopleie slavnemu občinstvu poro.? s,vojo y>;liko zilloB° kave,olja,riža,sladkorja in ! naznačiti točno naručbu i dotični naslov ij0ajj0 > • ■ ' - " i raznih domačih pridelkov. — Cene so neverjetno Domaći oglasi. Društvena krčma slavnemu občinstvu joča dela. - Solidno delo, nizke cone. i j topi se vedno izborna domaČa oko' ličanska vina. Cl. j raznih domačih pridelkov. — Cene so neverjetno nizke, požtrežba je vestmi in nagla. 6—24 Martin Krže, lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjom, pletenino itd. itd. Cl Piazza S. Oiovanni, št. 1. Petroleum trgovin« t mnogovrstnim j dujalnici Artura Fazzini, Via Stadion it.^22. milili k II h miuk i ni nrnHiiiin I rit i 11 . , .. leleton 519. lo—siO po 12 kr. liter se dobiva * pro Pnctilna Staroznana pod irae- UUDIIIIia , nom nBelludonnatt, poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu ili na deželi. Točijo se izborna vina, istotitko je kuhinja izvrstna. Prodaja tudi vino na debelo, tako meščanom, kakor na dež«lo. Cl. i i CARLO PIEELLI mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenal št. 2. ]7_32 Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalceni po nizkih cenah in na vse kraje Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenr V T atu.