BCIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE Apriamo Conti correnti in Marchi e Dollari a Residenti MOJA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.400 lir št. 10 (752) • Čedad, četrtek, 9. marca 1995 bCIKb BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE Certificati di Deposito in Marchi e Dollari per sicurezza MOJA BANKA Sì dell’Italia a Lubiana per l’ingresso nell’UE La Slovenia è più vicina a Bruxelles L’Italia, finalmente, ha deciso di non insistere più con la chiusura nei confronti della Slovenia per il suo avvicinamento all’U-nione Europea. La decisione presa dal ministro degli Esteri italiano Susanna A-gnelli a Bruxelles ha voluto sottolineare un visibile cambiamento di rotta dell’attuale governo anche nella politica estera italiana ed in particolare nei confronti della Slovenia, verso la quale, nel periodo del governo Berlusconi, sono stati privilegiati gli strumenti di chiusura piuttosto che una “logica europeistica” tante volte teorizzata, ma poche volte praticata. Adesso, dopo la caduta del veto di Roma all’ingresso di Lubiana nell’alveo dell’Unione europea, le due diplomazie si sono già messe al lavoro per cercare di risolvere i problemi ancora irrisolti a livello bilaterale che, però, non saranno condizionati da quelli multilaterali. Sta ora dunque ai due governi trovare i sistemi affinchè lo spirito di reciproca stima venga mantenuto e le problematiche vengano affrontate senza inutili forzature (beni abbandonati) e gravi dimenticanze (la minoranza slovena in Italia). Susanna Agnelli, alla Commissione Esteri della Camera, ha sottolineato che l’apertura verso Lubiana non vuole essere una cambiale in bianco e che il governo italiano e la stessa Commissione europea vigileranno affinchè gli accordi vengano mantenuti. Susanna Agnelli Zoran Thaler L’apertura di Roma ha praticamente portato la Slovenia sul secondo gradino della scala che porta all’adesione all’Unione europea. Il mandato associativo, infatti, durerà per alcuni mesi, nel corso dei quali la Commissione europea dovrà valutare che la Slovenia abbia tutti i requistiti perchè possa giungere alla associazione che dovrà essere sottoscritta e confermata da tutti i membri dell’Unione. Successivamente la richiesta dovrà passare nell’aula del Parlamento Europeo. Ed è dopo il consenso dell’aula parlamentare che Lubiana riceverà tutti i titoli per poter entrare a pieno diritto nella Comunità europea. I tempi non sono brevi, si parla di alcuni anni, durante i quali il parlamento di Lubiana dovrà modificare alcune leggi interne e a-deguarle agli standard europei. Non si tratta, dunque, solamente del problema dei beni abbandonati, che qui da noi è stato ingigantito a dismisura in particolare per cercare di “bloccare” la Slovenia sulla strada di Bruxelles. Come è stato evidenziato anche nel documento con cui Roma e Lubiana hanno gettato le basi dell’intesa che ha portato l’Italia a rinunciare al veto, molti sono i problemi che interessano i due Paesi. Nel testo viene sottolineato “che le discussioni bilaterali in corso sono dirette a sviluppare ulteriormente l’insieme delle relazioni bilaterali, inclusi i settori della cooperazione politica, di sicurezza economica e sociale e iniziative in favore delle minoranze nazionali”. I due ministri degli Esteri, che hanno firmato il documento, hanno inoltre riaffermato la volontà di giungere a una soluzione delle questioni in sospeso avvalendosi di meccanismi utilizzati in passato per l’attuazione dell’Accordo di Roma del 1983. Ne zamuditi priložnosti Občinske volitve tudi pri nas V Italiji je stekla volilna kampanja za obnovo pokrajin, občin in deželnih svetov (razen tistih s posebnim statutom). Kampanja je stekla tudi v naši deželi, kjer bomo obnovili več občinskih uprav ter pokrajinska sveta v Vidmu in Pordenonu. Obnovili bomo tudi več občinskih uprav, v katerih živijo tudi Slovenci, tako na Tržaškem (Dolina, Zgonik, Repentabor), Goriškem (Doberdob, So-vodnje, Steverjan) ter na Videmskem (Grmek, Pod-bonesec, Prapotno, So- Sabato a Udine Insieme con Prodi “Insieme con Prodi per l’Italia che vogliamo” questo l’invito del Gruppo promotore Comitati Prodi ad un incontro che avrà luogo sabato 11 marzo alle ore 15 nella sala convegni della Camera di commercio a piazza Venerio a U-dine. Sono invitati a partecipare tutti i cittadini ed i rappresentanti della società civile che riconoscono nella candidatura di Romano Prodi la possibilità di unificare le istanze di democrazia, sviluppo e solidarietà. L’intento dell’incontro è anche quello di contribuire alla formazione di vari comitati nella provincia di Udine. vodnje, Speter, Srednje, Sv. Lenart, Rezija, Bardo, Tipa-na, Fojda, Neme, Ahten, Naborjet, Pontabelj in Čedad). Spričo velikih političnih sprememb, je težko napovedati, kakšni bodo rezultati bližnjih volitev. Na nas in na demokratičnem delu naše družbe je, da bomo v bodočem ohranili napredne večine v Spetru, Prapotnem, Reziji, Fojdi in Pontablju o-ziroma, da se bo krog nam prijaznejših koalicij še povečal. Naloga ni lahka, ni pa nemogoča. Koroška poje na Trbižu V kulturnem centru na Trbižu bo v nedeljo 12. marca ob 14.30. uri zborovska revija “Koroška poje”. Kulturno manifestacijo organizirata slovensko društvo Planika in Glasbena šola v Kanalski dolini v sodelovanju s Krščansko zvezo iz Celovca. Nastopilo bo šest pevskih zborov in sicer mešani pevski zbor pevskega društva Sele, mešani pevski zbor iz Podgore, moški pevski zbor Trta iz Zitare vasi, moški pevski zbor Bilka iz Bilčovša, dekliški zbor kulturnega društva Skocijan in ženski Vi-šarski kvintet iz Ukev. Praznik ženan bližnje volitve Praznik osmega marca, praznik žen je Su že mimo. Puno žen naSih dolin ga je počastilo v Špietru, kamar jih je povabila Zveza beneških žen kupe z Beneško galerijo an Beneškim gledališčem. Praznovale so an drugod. Nie bluo malo an tistih, ki pravijo, de je kaka runat fešto ankrat na lieto, kadar potlè ostane vse ku priet an je življenje žen nimar buj težkuo, sa’ imajo nimar vič skarbi an die la na ramanih, Žene so želiele imiet njih mesto tudi v družbi, bit same suoj gaspodar, želiele so avtonomijo, ki je povezana z ekonomsko avtonomijo. An dielu zuna duoma se je do-ložlo še dielo doma. Lepuo nareto dielo v službi kupe s skarbjo an ljubeznijo za sojo družino: tala je vsakdanja uojska vsake žene. Je ries. So pasali cajti, ko so žene hodile na ciesto prašat enake pravice. Je že puno liet, ki se vsaka sama trudi v nje vsakdanjem življenju, v hiši an družini, na dielovnem mestu. Z ljubeznijo, z znanjem, s pametjo, dobro voljo an še posebno z veliko fadijo se v-saka bori za priznanje an spoštovanje njenih pravic. An je tud ries, de v telih zadnjih 15 al pa 20 liet so žene naredile velike štu-pienje naprej v italijanski družbi. Nimar vič jih je tudi na odgovornih, vesokih mie-stih. Še narmanj jih je v politiki, tuk se spariemajo važne odločitve, tuk je oblast, ki jo šele možje tardno daržijo v pest. beri na 2. strani 0 hobles Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti. HOBLES SpA - 33049 San Pietro al Natisone (Udine) - Speter (Videm) Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 Četrtek, 9. marca 1995 2 Bertoli za pričo v Pordenonu Besiede ku kamani • •• V Pordenonu, ki je glavno miesto lokalne “tangentopoli”, saj se je do sada vse začelo an končalo tle, drugod pa je vse memuo an tiho, pu-ojde v pandiejak 20. marca napri proces, kjer sta obtožena zaradi korupcije demokristjana Adriano Biasutti an Arcangelo Agrusti, obadva parlamentarca, parvi tudi vič liet predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine an še posebno demokristjan z narguoršo oblastjo an močjo. Pa že kar je paršlo do sada uon je streslo furlansko politično sceno. Vse seje začelo s preiskavo sodnika Tito glede platforme za odpravo smeti an odpadkov v Morsanu. Sodniki so poslušali že puno prič, v petak pasanega tiedna pa je pred njim odguarjau poslanec Danilo Bertoli an takuo je paršu uon njega “teorema”, takuo ki je napisu videmski dnevnik. Njega besiede so ble zaries močne, še posebno tiste, ki jih je povie-du v Rimu, v Parlamentu, kjer brez de bi on viedu ga je pordenonski senator Di Benedetto poskriuš posneu na kaseto. An kaj je bluo na kaseti? Bertoli: “Sem mu jau ... takrat ko sem imeu 30% od partita an ti si mi jau, de bom imeu 30% javnih di-el...”. Di Benedetto: “Kuo? Ti je obeču 30% javnih di-el?”. Bertoli: “Ja! ...Nora mentaliteta! On je podkupu vse! Od prvega do zadnjega! Podkupuje vse!” Pred sodnikam v Pordenonu je Bertoli gledu nomalo postrojit tiste besiede. V resnici sem teu reč, de je v Furlaniji Juljiski krajini imeu v rokah vso oblast. Kadar sem pravu besiede “podkupit” niesam mislu na sude. Imeu sem v mislih, de je Biasutti imeu veliko oblast an zadost moči za influit na ljudi, de so pasal od adne struje (corrente) do druge. V resnici je šlo za politično igro, je doluožu Bertoli. Za besiedo je v petak prosu an Biasutti, ki se je zaguarju an pravu, de odborništvo za javna diela nie biu nikdar njega fevd, de je bluo na tistem mestu puno odborniku, de o vseh nominah so kolegialno guo-ril, de nie nikdar imeu sam v rokah pu partita. Sodniki so ga poslušal, ku vse te druge. V pandiejak 20. marca, ku rečeno, puode proces naprej, bojo poslušal še puno drugih prič. Za volitve nič jasnega Veliko bo odvisno od Ljudske stranke V trenutku, ko pišemo, nam ni še znano, če bodo 23. aprila upravne volitve tudi v naši deželi, ali jih bodo zakasnili za mesec dni, tako da bomo lahko volili z novim deželnim zakonom, ki določa balotažo za župana tudi v občinah med 15 in 5 tisoč prebivalci. Ne glede na to, velja ugotoviti, da so se priprave na volilno preizkušnjo že začele. V Vidmu so se pričeli “veliki manevri” predvsem kar zadeva Občino in Pokrajino Videm. Še posebno vprašanje bodočega upravljanjana Občine, ki je največja v naši deželi, predstavlja pomemben politični laboratorij in nekakšen model za našo deželo. Povedati velja, da zdajšnji koaliciji, ki upravljata Občino in Pokrajino, sta levo-sre-dinski s sodelovanjem Demokratične stranke levice. Medtem ko v taboru pola svoboščin tečejo priprave na “veliko“ koalicijo, ki bi poleg Nacionalnega zavezništva, Naprej Italija in manjših desno-sredinskih gibanj vsebovala tudi Ljudsko stranko in del, Bossiju nasproten Severne lige, se zastopniki levo-sredinskega kartela, ki je doslej upravljal Občino in Pokrajino, trudijo, da bi obnovili obstoječo koalicijo z vstopom Severne lige. Razvidno je, tako kot na vsedržavni ravni, da je za sestavo “zmagovite” koalicije precej odvisno od opredelitve Ljudske stranke, ki na Videmskem ni izgubila vsega svojega volilnega kapitala. Del Ljudske stranke zagovarja tezo, da je treba tudi na Videmskem obnoviti sredinski model, ki je zdaj v veljavi na Deželi in sicer koalicija med Severno ligo, Ljudsko stranko in Naprej Italija. Drugi pa so mnenja, da je treba potrditi dosedanje levo-sredinsko navezo, ki je dobro vodila videmsko Občino in Pokrajino. Polemike pa je zabeležiti tudi znotraj gibanja Forza Italia. Nekateri predstavniki tega gibanja namreč kritizirajo vodstvo, češ da obnavlja stare politike, kot so Saro, Biasutti, Cisilino in drugi. Skupina “disidentov” je zagrozila, da če se bo ta politika nadaljevala, bo lahko tudi zapustila gibanje. Mario Zufferli sulle amministrative Ppi in cerca di alleanze Anche nelle Valli del Na-tisone è partito il conto alla rovescia per le prossime e-lezioni amministrative. Mentre per la Provincia ed il Comune di Udine e per altri centri più importanti sembra che il polo di destra, AN e FI, abbia deciso di presentarsi con liste comuni, la situazione nei comuni più piccoli è ancora fluida. Un primo giro d’orizzonte sulle possibili alleanze e sulle candidature a sindaco lo abbiamo fatto con Mario Zufferli, sindaco di Dren-chia e coordinatore del Partito popolare per le Valli del Natisone. “Parlare di possibili alleanze è ancora immaturo. In questi giorni abbiamo intrapreso una serie di incontri, a livello locale, con le varie sezioni del nostro partito nonché con altre rappresentanze politiche per fare il punto della situazione”. Il coordinatore del PPI ci ha detto che per quanto riguarda i comuni delle Valli del Natisone non esiste un modello unico da seguire che venga definito a tavolino dalle segreterie provinciali o regionali. “Cerchiamo di privilegiare la realtà locale sostenendo, in primo luogo, le richieste delle varie sezioni che sono a contatto con la gente e che meglio di altri conoscono le problematiche dell’entità comunale”. A livello provinciale il P-PI non si è ancora espresso, con chi stare. Tre sono le possibili soluzioni: aggregarsi al polo della destra, sostenere il centro assieme alla Lega Nord, oppure favorire un’alleanza di centro-sinistra. Cosa farete per i comuni delle Valli del Natisone? “E’ tutto da decidere anche se devo ribadire che non abbiamo alcuna preclusione nei confronti della Lega Nord, di Forza Italia come pure del PDS”. E per quanto riguarda i sindaci? Attualmente sei comuni su sette sono a guida DC-PPI. Sarà così anche per il futuro? “Difficile a dirsi. Le candidature dei sindaci sono legate alle alleanze. Prima bisogna definire con quali forze politiche ci presenteremo e successivamente trovare il candidato a sindaco che sia l’espressione del cartello”, (r.p.) Informest: Bravo rimane? Domani mattina il Consiglio di amministrazione dell’Informest, il centro servizi e documentazioni per i rapporti con l’Est con sede a Gorizia, deciderà sul futuro del suo presidente, Gianni Bravo. Quest’ultimo, infatti, è stato sfiduciato dalla Regione (socio di maggioranza in seno all’Informest) dopo che Gianni Bravo aveva patteggiato davanti al Gip la pena in un procedimento penale per corruzione. Va detto che è stato lo stesso Bravo a rimettere il suo mandato al Consiglio di amministrazione che, come sembra, è intenzionato a sostenere il presidente. Administrativne volitve: naj ne bojo žene facolic na gvantu Po novem leču v vsaki kandidatni listi mnora bit an ti~etji part žen s prve strani Sada je pa paršu cajt, de se žene spet še buj aktivno vključijo v politično življenje an tuole povsierode, od narmanjšega kamuna naprej. Z administrativnimi volitvami, ki bojo an tle par nas za dober miesac, začnejo vajat nove pravila. V vsaki kandidatni listi -takuo pravi nov leč - bo muoru bit an tretji part (1/3) žen. V vsakem ka-munskem konseju, na 12 konselierju, 4 (narmanj) bojo muorle bit žene. An tala je an bo adna od nar-guorših težav za tiste, ki bojo v te 1 i h dnevih napra-vjal liste. Je pru al nie pru, de se z lečam parsilijo žene v politiko? An še posebno je pru, de se jim že od začetka pustijo mesta fraj, ku de bi na znale al pa mogle same se uveljavit, afermat, ku de bi ble manj uriedne. Vprašanje je odparto an same žene so arzpartiene: adne so za tuo druge so pruot. Adne se čutijo ponižane, druge mislijo, de če bi na bluo takega leča bi bluo še manj žen v politiki od kar jih je. V Parlamentu jih je samuo 12%. Pa varnimo se nazaj na administrativne volitve. Sada se parpravjajo kandidatne liste an naše parporoči-lo beneškim ženam je naj se v tuole vključijo. Narsla- viš bi bluo, če bi ble žene v listah ku “facolic na gvantu”, ki nie pru nič hnucu, naj je al naj ga nie se na nič spremeni. Je na gvantu samuo, de tist mož, ki ga nosi je buj štiman, buj eleganten. An še posebno bi bluo dobro za vse nas, če bi bile parpravjene se kandidat tiste žene, ki imajo par sarcu naše doline, našo kulturno tradicijo an naš slovienski jezik. Ja, zak mi imamo po-triebo takih judi, ki čujejo dužnuost branit interese naše skupnosti. Zgodovina an življenje so nam že stuo an stuo krat dokazal, de se z vso močjo brani samuo tiste, ki se ljubi, (jn) Priznanje furlanskemu parlamentarcu Senator Visentin član vodstva SL Severna liga se trudi, da bi tudi znotraj gibanja utrdila svoje vrste in ustvarila kompaktno vodilno strukturo. To je na nedavnem kongresu napovedal sam lider Umberto Bossi, ki je nekaterim področnim odborom očital, da so včasih zbirali svoje predstavnike, ne da bi zadostno “pretehtali” njihovo navezanost na ligo. Na kongresu je Bossi omenil tudi kritike, ki letijo na njegovo osebo, češ da politiko vodi sam in da se ne posvetuje z ožjim odborom, kot bi bilo pričakovati. Očitno so bile te kritike točne, če so se na skupščini odločili, da bodo sestavili neke vrste vsedržavnega 9-član-skega tajništva. Med člani novega tajništva je tudi Roberto Visentin, senator in tajnik Severne lige za Furlanijo, ki je tako postal ena od vodilnih v Bossijevem gibanju. Parata militare si oppure no? Storia e TV TV Capodistria ha iniziato una serie di trasmissioni dedicate al dopoguerra sino ai giorni nostri, dal 1945 al 1991, dal titolo Vite parallele. A guidarle è il giornalista Silvano Sau che nelle otto puntate (due sono già andate in onda) affronta le date storiche che hanno segnato gli avvenimenti dell’ultimo mezzo secolo. Ospiti della prossima puntata (in onda venerdì alle 20.30 con replica il sabato alle 17) saranno Italo Dellore e Claudio Tonel che affronteranno il periodo del Co-minform. Successivamente il programma si soffermerà sul memorandum di Londra, sul movimento studentesco del 1968, sulla primavera di Praga, sul trattato di Osimo, sulla caduta del muro di Berlino ed, infine, sulla dissoluzione della Jugoslavia. Volumi di Alpe-Adria A Lubiana sono state presentate due pubblicazioni realizzate dalla Comunità di lavoro Alpe-Adria, una relativa alle minoranze nell’area dell’organizzazione, l’altra riguardante i piccoli centri storici. Il primo volume raccoglie le relazioni svolte al simposio di Bled dove si è parlato della peculiarità delle comunità linguistiche nel Centro Europa. Il Parco del Tricorno In occasione dei 70 anni del Parco nazionale del Tricorno (Triglavski narodni park) la casa editrice Mladinska knjiga di Lubiana ha presentato il volume dal titolo “Parco nazionale del Tricor- no” che uscirà in quattro lingue: sloveno, italiano, tedesco ed inglese. I testi e le fotografie sono stati curati da Janez Bizjak, direttore del Parco, e dal naturalista Stane Klemenc. Il Parco nazionale del Tricorno comprende una superficie di 84.805 ettari ed è suddiviso in un nucleo centrale (54 mila ettari) ed in u-na zona periferica. L’Irca in Slovenia La società italiana Irca di Conegliano, la maggiore produttrice di impianti termo-elettrici in Europa, a-prirà una sede a Lesce, nei pressi del lago di Bled. L’unità dislocata, che inizialmente darà occupazione a dieci persone, sarà coordinata dal triestino Marjan Jevnikar. Filarmonica: 200 anni In questi giorni si festeggiano i 200 anni della fondazione della Società filarmonica lubianese. Nell’ambito delle celebrazioni il 15 marzo Lubiana ospiterà i K-lagenforum di Vienna che eseguiranno musica moderna. La Filarmonica slovena, invece, si presenterà giovedì 9 e venerdì 10, sotto la guida del direttore En Shao con solista al pianoforte Dubravka Tomšič. No alla parata militare Da un sondaggio richiesto dal quotidiano Deio, e-merge che la maggioranza degli sloveni (il 56 per cento) è contraria alla parata militare nell’ambito delle celebrazioni per il 50 anniversario della vittoria sul fa-sismo ed il nazismo. Giurleo visitala scuola bilingue Il paese in luglio sarà nuovamente la cornice di Postaja Topolovo -Stazione Topolò A Topolò siprepara la seconda Stazione četrtek, 9. marca 1995 V soboto štart Primorske poje Koncert v Špetru V soboto, s koncertoma v Podnanosu in v Bo-ljuncu, se bo začela 26. Primorska poje, revija pevskih zborov s primorskega obmejnega prostora, na kateri bo nastopilo 119 zborov, ki se bodo predstavili na 19. koncertih. Predstavništvo iz videmske pokrajine bo tokrat le simbolično, saj se bo revije udeležila le rezijanska skupina Rože majave. V Benečiji pa bo eden od devetnajstih koncertov in sicer v soboto, 1. aprila ob 20.30 v špetrski občinski dvorani. Na beneškem koncertu bodo nastopili moški pevski zbor Vesna iz Križa, moški zbor Ivan Panger iz Korte, mešani zbor Skala iz Gropade, moški zbor Franc Zgonik iz Branika, mešani zbor Laetitia iz Ajdovščine ter mešani zbor Mirko Filej iz Gorice. Ze od vsega začetka sta glavna pobudnika te med najbolj množičnimi pevskimi prireditvami Združenje pevskih zborov Primorske in Zveza slovenskih kulturnih društev. Petdesetletnico zmage nad fašizmom in nacizmom bodo obeležili na posebnem koncertu, ki bo 2. aprila ob 17. uri v sežanskem kulturnem domu, kjer bo spored obsegal izbor partizanskih in borbenih pesmi. Tudi letos bo s Primorsko poje potekalo tekmovanje radijskih posnetkov, ki jih bo ocenila posebna komisija, najboljše pesmi pa bodo predstavili na nagradnem koncertu. Kot smo povedali, letošnja revija se zaCne s sobotnima koncertoma v Podnanosu in Boljuncu. Spored ostalih koncertov pa je naslednji: Breginj (12. marca), Tolmin (17. marca), Sovodnje ob Soči (18. marca). Medana (18. marca), Branik (19. marca), Opčine (25. marca), Hrvatini (25. marca), Izola (26. marca), Sv. Anton pri Kopru (31. marca), Špeter (1. aprila), Pivka (1. aprila), Sežana (2. aprila), Ilirska Bistrica (2. aprila), Gorica (8. aprila), Dornberk (8. aprila), Idrija (9. aprila), Prosek (9. aprila). Merletti di Idrija in bella mostra A Gorizia ed a San Pietro al Natisone Topolò sarà anche quest’anno protagonista di quell’avvenimento artistico e culturale che tanto successo e tanta eco sui mass media locali e nazionali aveva avuto nella sua prima edizione: Postaja Topolove/ Stazione Topolò. Si svolgerà dal 1. al 31 luglio e vedrà la partecipazione di 16 artisti. Con interventi ed installazioni si presenteranno quest’anno Elio Caredda (la Spezia), Paolo Comuzzi (Udine), Isidoro Dal Col (Conegliano), Gioia Danielis (Udine), Greiner e Kropilak (Zagabria), Marina Gržinič e Aina Smid (Lubiana), Gruppo Tienam’ment (Napoli), Paolo Malvinni (Trento), Manuel Osmo (Trieste), Pedote e Marazzi (Milano), Loredana Putignani (Roma), Marie Shannon (Nuova Zelanda), Gianni Sartor (Conegliano), Gianna Torresin (Como), Pietro Vischi (Brescia) ed un artista austriaco da cui gli organizzatori attendono ancora conferma. La rosa dei nomi è stata scelta anche quest’anno da Moreno Miorelli, direttore artistico della manifestazione che è stato anche l’inventore” di Stazione Topolò. La qualità sarà anche quest’anno alta, ha assicurato Donatella Ruttar che segue l’iniziativa per la Beneška galerija ed è un punto di riferimento prezioso sia Hanzi Moschitz, žabniški organist, nam je poslal pismeni komentar, ki se nanaša na Prešernovo proslavo, ki jo je v Naborjetu organiziralo kulturno društvo Planika. Moschitz, ki piše tudi v imenu prijateljev, v uvodu analizira govor predsednika Planike in pri tem ugotavlja: “da se je proslave, žal, udeležilo pičlo število kanalskih Slovencev in da med mnogo praznimi stoli polprazne dvorane beneške palače so sedeli predstavniki Slovenije in slovenskih društev zamejstva. Le malo domačinov, le malo “prijateljev”. Kaj pomeni to? Ali ni več Slovencev v Kanalski dolini in zato bi bila Prešernova proslava nepo- Donatella Ruttar per gli aspetti organizzativi che riguardo ai contenuti dell’iniziativa. Viene mantenuta dunque la cornice internazionale, ma rimane anche il messaggio che gli artisti trasmettono a Topolò e da lì riparte, si allarga ed arricchisce. Donatella Ruttar ribadisce con forza che Postaja Topolove / Stazione Topolò non è una mostra all’aperto. Si tratta di interventi ed installazioni che prendono vita dal rapporto, dalla relazione con il paese di Topolò, dalla sua realtà di confine e dalla straordinaria ospitalità dei suoi abitanti. Per questo va ribadito, continua Donatella, il termi- trebna, ker Slovencev ne zadene; ali pa Planika nima prijateljev in somišljenikov, ki bi jo podpirali in ljubili, in to pomeni, da člani Planike ne predstavljajo, kot trdijo, prav nobene v Kanalski dolini in njihove predstavitve so samo pročelje, za katero se skriva... malo ali sploh nič?” Moschitz dodaja, da je žalostno, ker predsednik Planike ni spregovoril o Prešernu in se pri tem sprašuje, če mogoče predsednik društva ne pozna Prešerna ali izkorišča Prešerna za “polemizirati in zaničevati druge kulturne prireditve v Kanalski dolini, katere so organizirali drugi Slovenci, ki niso v njegovi režiji? Prireditve, ki so imele res večji ne “stazione” che sta ad indicare proprio lo stazionare, il fermarsi. E tutti i lavori vengono ideati e concepiti dopo aver visto e conosciuto il paese, dopo aver stabilito una relazione con questa realtà. Alcuni artisti hanno già fatto il loro sopralluogo, altri giungeranno in breve. Ma anche il paese è già in fermento. Il comitato Topolò ha già avuto una riunione, un’altra si terrà sabato 1. aprile. L’entusiasmo però c’è e ci sono tutte le premesse perchè l’ospitalità funzioni benissimo anche quest’anno. A proposito degli organizzatori va detto che il Comitato Topolò e la Beneška galerija saranno affiancati anche dal circolo culturale Rečan che riproporrà anche quest’anno la camminata a Livek. La novità quest’anno è rappresentata dalla Pro-loco di Civi-dale che si è avvicinata all’iniziativa offrendo la sua collaborazione materiale. Una caratteristica fonda-mentale di Postaja Topolove è che si basa sul volontariato, sull’impegno gratuito di artisti ed operatori culturali locali. Ma i costi purtroppo ci sono. Ed è su questo terreno - il più difficile -che gli organizzatori si stanno adoperando sia per ottenere un sostegno da parte degli enti pubblici sia per individuare possibili spon-sor.(jn) uspeh, z enkratnim številom obiskovalcev, tako da mnogi izmed njih niso sploh utegnili priti v dvorane ali v cerkve, ki so bile vsakokrat polno nabite. G. predsednik Planike je še kritično ocenil tiste Slovence, ki na svojih prireditvah ne čutijo potrebe, da bi prišel do izraza materin jezik. Prepričani smo, da g. predsednika Planike nič ne briga, da drugi govorijo slovensko ali italijansko na prireditvah, to izraža samo nevoščljivost, ki mu melje v srcu in glavi, in ne samo njemu, posebno drugim ilu-znim rešiteljem slovenske kulture okrog njega”. Potem ko Moschitz zavrača vsak moralni nauk in nasvet tako nadaljuje: “G. L’Istituto per l’istruzione slovena di San Pietro al Natisone compirà nei prossimi giorni uno dei suoi obblighi statutari. Il presidente, prof. Paolo Petricig, ha convocato per lunedì 13 marzo alle ore 18 l’assemblea dei soci. Due i punti principali all’ordine del giorno: la presentazione e l’approvazione del piano annuale di attività e l’approvazione del bilancio consuntivo 1994 e preventivo 1995. La discussione si prevede ampia ed articolata soprattutto per quanto riguarda il programma di attività. Tra gli argomenti presi in esame ci sarà senz’altro anche il problema del proseguimento dell’istruzione in lingua slovena a conclusione del ciclo di scuola elementare, una problematica che sta particolarmente a cuore ai genitori degli alunni in quinta elementare. Per quanto riguarda la vita del Centro scolastico bilingue di San Pietro al Natisone c’è da segnalare la visita compiuta nei giorni scorso dal Provveditore agli studi di Udine, il prof. Valerio Giurleo. Accompagnato dal direttore didattico Adolfo Londero il prof. Giurleo si è recato al Centro nella pausa del pranzo. Ha visitato la nuova sede della scuola e le singole classi, la sua infatti è stata la prima visita dopo il trasferimento della scuola nei nuovi locali di viale Azzida. Una visita attesa ma i-naspettata e che si è svolta in assenza della direttrice, impegnata fuori sede. Il Provveditore Giurleo ed il direttore didattico Londero si sono comunque intrattenuti brevemente con alcuni insegnanti. predsednik Planike je še rekel: “Svoj poseg bom osredotočil na tisto kulturno raven, ki govori o sožitju, strpnosti, medsebojnem sporazumevanju in spoštovanju. Strpnosti, ki mora biti prisotna tudi znotraj naše manjšine, saj je vendarle čas, da poišče skupen jezik”. Parole, parole, parole! To je že stara italijanska pesem. Zakaj on in njegovi tovariši niso do sedaj iskali skupen jezik? Zakaj g. predsednik in njegovi somišljeniki ne žačnejo biti strpni, spoštljivi in razumni na račun drugih? Mislimo, da njegova nevoščljivost ne spada k tistim besedam, katere je tako slavno deklamiral”. Moschitz se nadalje spra- Verso la fine del secolo scorso Idrija (Slovenia) divenne un notevole centro di lavorazione di merletti a tombolo e fino alla fine della prima guerra mondiale fu il più importante centro per il mercato austriaco e tedesco. I commercianti di Idrija esportavano i prodotti perfino nei paesi nordici, nell’A-merica settentrionale e in Argentina. šuje, zakaj se je predsednik Planike zavzel za slovenske frančiškane, ko pa “cerkveni problemi niso njegova stroka”. Hanzi Moschitz ob koncu izraža dvom, da je predsednik Planike res sam napisal govor. Pripis uredništva. Nekaj časa smo tuhtali, če je prav, da objavimo pismeni komentar Hanzija Moschitza, ki bo vsekakor zaostril ozračje v Kanalski dolini in utrdil nejasnosti med tam živečimi Slovenci. Obveljalo je mnenje, da v demokratični družbi ima vsakdo pravico, da izreče oceno pod pogojem, da dovoli drugemu, da stori isto. Pismo smo objavili v izvlečku, ne da bi to spremenilo njegove vsebine. Risulta che a Idrija esistevano due tecniche di lavorazione del merletto: a filo continuo (Fiandra), che qui conoscevano con il termine “tuli”, il secondo era il merletto a pezzi separati (Milano). Mentre il “tuli” veniva adoperato come ornamento del costume car-niolo, i merletti a pezzo venivano utilizzati per le tovaglie d’altare e per il vestiario ecclesiastico. Il periodo d’oro delle merlettaie e dei merletti di I-drija durò fino alla prima guerra mondiale. I cambiamenti politici ed economici che ne seguirono provocarono una grave crisi economica anche nel campo dell’ar-tigianato del merletto. Attualmente a Idrija sono occupate nella sua lavorazione circa 500 donne. Il museo civico e la ditta “Čipka” locali cercano di rivalutare e riproporre la lavorazione dei merletti antichi di alta qualità, pertanto è possibile ordinare qualsiasi tipo di merletto. La produzione attuale viene presentata in due mostre, una presso la galleria del Kulturni dom di Gorizia (via Brass 20) fino al 20 marzo, la seconda presso la Beneška galerija di S. Pietro al Natisone dal 25 marzo all’8 aprile. Non perdete l’occasione di visitarle! “Komentar” k Prešernovi proslavi četrtek, 9. marca 1995 Posvet DSL proti g** • • mafiji Videm: furlanska prestolnica s 160 tisoč prebivalci. To je možen scenarij, ki bi si uresničil v kratkem, če bo sprejet deželni zakonski predlog, ki ga je predstavila Demokratična stranka levica, čigar prvi podpisnik je Sergio Cadori-ni. O tem je tekla beseda na posvetu, ki ga je DSL pripravila v Vidmu in na katerem so obrazložili načrt velikega furlanskega centra, ki bi občino Videm združil z okoliškimi občinami, to so Campoformido, Marti-gnacco, Pasian di Prato, Pavia di Udine, Povoletto, Pozzuolo, Pradamano, Rea-na, Remanzacco in Tava-gnacco. Cadorinijev zakonski predlog predvideva ljudski referendum, s katerim se bodo prebivalci izrekli o novi, večji upravni enoti. Ce bo ljudsko glasovanje podprlo ta predlog, bodo ustanovili koordinacijo županov, ki naj bi imela nalogo sestaviti statut Združenja občin z Videmske. Deželno vodstvo DSL pa prireja jutri, v petek, zanimiv forum, na katerem želi izpostaviti problem mafijskih poslov v naših krajih. Naslov posveta, ki se bo začel ob 17.30 na sedežu Dežele v Vidmu, je “Sever-novzhodno območje: nova mafijska meja - ustvariti pogoje za skupno varnost”. Na njem bodo spregovorili Renzo Travanut, načelnik svetovalske skupine na Deželi, Elio Armano, deželni tajnik DSL iz Veneta, Guido Margheri, deželni tajnik DSL iz Tridentinske Gornjega Poadižja, Maurizio Ionico, član deželnega vodstva, Elvio Ruffino, poslanec, Darko Bratina, senator, Augusta Del Piero-Barbina (Združenje za mir), Luigi Grimaldi, senator. Zaključne misli bo imel Pietro Folena, član vsedržavnega tajništva DSL. Zimski pogled na Kolovrat Bovec: sodelovanje med sosedi se krepi Italija je med najpomembnejšimi ekonomskimi partnerji Slovenije in ekonomsko sodelovanje med državama se krepi. Lani je Slovenija izvozila v Italijo za dobrih 922 milijonov dolarjev (22% več kot leto prej), uvozila iz Italije pa za približno 1,2 milijarde dola- rjev (19% več v primerjavi s prejšnjim letom). Zelja in obojestranski interes nadaljevati po tej poti je prišla do izraza prejšnji teden v Bovcu, kjer je v soboto potekala poslovna konferenca med slovenskimi in furlanskimi oziroma italijanskimi gospodarstveniki, predsta- Un day-hospital un laboratorio o L'ospedale in consiglio comunale a Cividale ••• Cosa bolle in pentola riguardo il destino dell’ospedale di Cividale? Di certo la legge regionale 40 ha tracciato un segno chiaro sul suo futuro: non sarà più com’era. Di questo ne hanno parlato anche all’ultimo consiglio comunale di Cividale. Il sindaco Pascolini ha annunciato il probabile parere favorevole dei sindaci ad un distretto sanitario che faccia confluire a Cividale anche le strutture di S. Pietro al Natisone e Manzano. Per il sindaco sarebbe “il segno di un rafforzamento dei servizi fondamentali di diagnosi e di cura” dell’ospedale ducale. Pascolini vede la possibilità di “un assetto migliore, anche se non di quantità, delle degenze”, che passa attraverso l’organizzazione di una struttura che configu- ri un day-hospital aperto anche alle brevi degenze. Un’organizzazione “ancora in fase di studio, ma che dovrebbe garantirci il mantenimento del presidio ospedaliero”. Di tutt’altro avviso Teo Pascolini (Psi), che ha parlato di “eccesso di entusiasmo che non trova conferme nel comportamento del direttore generale dell’Azienda del Medio Friuli O-leari”. Per l’esponente dell’opposizione “stanno spogliando l’ospedale delle figure più valide”. L’impressione é che oggi “sia in atto una tregua in attesa delle elezioni, per poi darci u-na stangata”. Per Stefano Pustetto, di Progetto Cividale Viva, il destino é segnato: “L’obiettivo della Regione é stato raggiunto, ci rimarrà il laboratorio”. vniki majhnih in srednje velikih podietij. Konferenco v Bovcu so pripravili Gospodarska zbornica Slovenije in njena zbornica iz Nove Gorice, Trgovinska zbornica iz Vidma s sodelovanjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Čedada. Udeležilo se jo je kakih 150 poslovnežev iz obeh držav. Ob predstavniki prirediteljev je v jutranjem delu konference spregovorila predstavnica ministrtstva za gospodarske dejavnosti, ki je govorila o pomenu malega gospodarstva pri vključevanju v mednarodne tokove. Poslovno srečanje, ki sta ga v petek zvečer odprla s sprejemom za goste župana iz Bovca in Kobarida, je bilo razčlenjeno v dva dela. V prvem so se gospodarski operaterji seznanili z zakonodajo in možnostmi vlaganja v skupne pobude, v drugem pa so se poslovneži usedli za mizo in konkretno preverili možnosti partnerstva med slovenskimi in italijanskimi firmami. Koliko poslov je bilo sklenjenih ni znano, vsekakor se je konkretnih medsebojnih poslovnih dogovorov udeležilo 72 slovenskih in 32 italijanskih podjetnikov. Po splošni oceni je bila bovška konferenca koristna in uspešna. Potrdila je, da je smiselno nadaljevati po tej poti in še bolj specializirati taka srečanja. Tf •1 P Michele Obit S tiskovno konferenco je Delovna skupina za manjšine Alpe-Jadran v četrtek 2. marca v Ljubljani predstavila zbornik referatov posveta “Manjšine v prostoru Alpe-Jadran”, ki je 21. in 22. oktobra 1993 potekal na Bledu. V tistim posvetu so pravniki, sociologi, politologi, zgodovinarji, lingvisti in drugi strokovnjaki, skupaj s političnimi predstavniki posameznih dežel skupnosti Alpe-Jadran, oblikovali različne poglede in preverili možnosti za izboljšanje položaja v tem delu Evrope. Med njimi sta bila tudi prof. Milan Bufon, raziskovalec Slorija, ki je predstavil primer Slovencev v Italiji, in nepozabljen prof. Pavel Stranj, ki je govoril o vlogi manjšin v naši deželi po vojni. V zaključku posveta je prof. Ulderico Bernardi, z Beneške univerze “Ca’ Foscari”, predlagal ustanovitev stalnega observatorija narodnostno-jezikovnih skupnosti za območje Delovne skupine A-J, za katerega bi morale članice skupnosti prevzeti odgovornost z zagotavljanjem ustreznih finančnih sredstev. “Predlog je danes še bolj aktualen - nam je v četrtek povedal Eugenio Ambrosi, predstavnik dežele F-JK v Delovni skupini za manjšine -ker observatorij bi lahko vključili v ‘Phare’, torej v program za razvoj srednje-vzhodne Evrope. Cas imamo še 6 ali 7 mesecev, ker se bo program zaključil oktobra”. GORSKA SKUPNOST “NADISKE DOLINE” Povabilo od 15. februarja do 31. marca 1995 V NADISKIH DOLINAH Rezervacije sprejemajo gostilne in restavracije: GRMEK: “Alla Posta” tel. 0432/725000 - Clodig “Da Silvana” tel. 725009 - Clodig “Alla Cascata” tel. 725034 - Clodig PRAPOTNO: “Al Ceppo” tel. 713039 - Cosson “Da Vittorio" tel. 730792 - Castelmonte PODBONESEC: “Al Vescovo” tel. 726375 - Pulfero “Alla Trota” tel 726006 - Specognis “Alla Grotta" tel. 709071 - Antro SPETER: “Al Giardino” tel. 727019 - S. Pietro al Nat. “Belvedere” tel. 727057 - S. Pietro al Nat. “Alle Querce” tel. 727665 - S. Pietro al Nat. SREDNJE: “Sale e pepe” tel. 724118 - Stregna "Bellavista” tel. 724085 - Tribil Inferiore Sodelujejo: • Trgovinska zbornica iz Vidma • Združenje gostilničarjev Videmske pokrajine • Slovensko deželno gospodarsko združenje Una tribù da chiudere in riserva? Il sen. Romoli ha presentato a Cividale la sua proposta di legge sulla minoranza slovena. In proposito abbiamo ricevuto questa lettera. Le chiedo di nuovo ospitalità sul suo giornale perchè voglio questa volta ringraziare il senatore Romoli per il suo sviscerato interessamento per la Benecia e per avermi finalmente aiutato a fare chiarezza e a prendere coscienza di quello che sono: il membro di una tribù paleoslava, vergine anche nella lingua come ormai non esistono più neanche in A-mazzonia o in Africa. Sono orgoglioso di questo ma non capisco l’onorevole quando se la prende con il capo tribù, dicendo che questi ha imposto le tabelle nella lingua paleoslava. Quanti sindaci, ad esempio del Friuli, hanno indetto un referendum per le centinaia di tabelle in lingua friulana? Non lo capisco quando dice che la nostra terra non è mistilingue. Cosa vuole tutelare il senatore se la nostra terra non è mistilingue? Cosa dovrebbe fare allora il nostro capo tribù, togliere le tabelle in paleoslavo se questi non esistono o togliere le tabelle in italiano se nelle valli sono tutti paleoslavi? A me sembra che volendo fare chiarezza faccia ancora più confusione. Non lo capisco neanche quando lui e il suo popolo se la prendono con la scuola bilingue del nostro villaggio. Questa, dicono, riceve 400 milioni dallo stato italiano, ed è vero. Ma non di- cono quanto costerebbe sempre allo stato se questi cento e più bambini frequentassero una scuola statale. A spanne, che è il nostro sistema di misura, direi almeno tre volte tanto. Oppure vuole l’onorevole sostenere che i bambini paleoslavi non hanno diritto allo studio. La verità è che i genitori di questi bambini pagano mensilmente (facendo sacrifici) per quello che è un loro diritto. Se tutto questo è forzato lascio a voi giudicare. Ultima cosa che non capisco è il contributo annuale che tanto amorevolmente il popolo di Forza Italia ci vuole elargire. Cosa ne faremo di questi soldi? Ci dirà l’onorevole come spenderli? Certo è che non sono suoi, sono di tutti i contribuenti (tanto per fare chiarezza); forse per questo vuole regalarceli. Che qualcuno della nostra tribù abbia chiesto l’elemosina? Credo di no. Quello che chiede il nostro popolo è, se possibile, solo un po’ di rispetto e la tutela di qualche elementare diritto. E molto meno di quello che il senatore e il suo popolo vogliono darci. Concludendo, ritengo che anche questi nuovi capi come quelli del passato vogliano cancellarci dalla faccia della terra (o perlomeno dalla Benecia, liberandosi così di tutti i problemi che non sono stati in grado di risolvere) in nome della civiltà. Spero solo che quelli rimasti non ci chiudano in una riser- va. Dante Cencig BANCA ANTONIANA, una grande tradizione. Vi aspettiamo presso i nostri Uffici, pronti ad esaminare tutte le Vostre esigenze finanziarie ed economiche. Peri NON RESIDENTI un vantaggioso tasso del .75 X NETT sui nostri CERTIFICATI DI DEPOSITO. BANCA ANTONIANA Cividale del Friuli - Largo Boiani, 20 Tel. 0432.701481-701471 Kronaka novi matajur Četrtek, 9. marca 1995 ''/rfn<7 JZ, rave... Tu saboto TV • VIDEO • HI-FI ELETTRODOMESTICI SOLO DA NOI PREZZI ECCEZIONALI Velike reči se gajajo na Matajure! Ustin an Marička, Polonkne družine, sta preživiela lietos zaries an velik pust! Tle na fotografiji jih vide-mo, ko se na debelo režejo, smiejejo kupe s sestro od Ustina, ki se kliče... Ustina. Ceglih Marička an Ustin niesta pru mlada niesta zgubila parložnosti za nomalo “znorevat” an takuo, ki nam jih kaže fotografija pari pru, de sta se puno veselila. Naj se naSi te mladi od njih navadejo, kakuo kor zaries malo za preživet an par veselih ur. Grede, ki čakajo, de se nomalo potalažejo (bodita pa nimar takuo srečna an vesela!) Valter, Giovanna, Erika an Stefano jih z veliko ljubeznijo pozdravljajo. Lepe pozdrave tudi vsiem tistim, ki žive v Nediških dolinah. Zdravo! tečno INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI Silvana in “Tomàz” An ona zna runat tele lesene njakere an pas je Su pit an taj merlota tu Enoteko v Cedade. - Dost je? - je vpra-Su gaspodarja. - An taužint an pet-stuo franku. Pas mu je ničku lu-ožu sude gor na bank. - Hvala liepa - je jau vas prečudvan ga-spodar - je parvi krat, ki videm adnega pisa ku vi! - Ja, ja, ma je an te zadnji krat - je odguo-riu pas - vpraSat an taužint an petstuo franku za an taj merlota, kar po vsierode koSta devetstuo!!! - Buogi Anjul, iti umierat takuo mlad. Pomisli ti, de samuo tri miesce od tega je biu naredu an velik ši-guracjon gor na njega življenje! - Sem ti nimar pravu ist, de tist mož ima bemokul za afarje!!! An pjanac je ustavu vigilna gor par Hloc an mu je jau: - Poviejte mi, kje stojim doma, ist sem takuo pijan, de se na zmislem vič! - Če na veste vi, kuo morem viedet ist? - Mu je odguoriu vigli- - Ja, ja, sem zasto- pu, ste pijan tudi vi!!! *** - Mama, a se more imiet otroke gor na osem liet? - Ah, Sigurno de ne! - Mi se j' zdielo, de tista Katja je na lažni-ca, mi je storia predat tričiklo za kupit zibie-lo an panoline!!! - Marko, a se more viedet zaki si cieli dan pred televižjonam? - Je jasno mama! Zatuo, ki če bom zad za njim ne bom videu nič!!! CIVIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA’ 28/D - TEL.0432/700739 Po Nediških dolinah nie bluo lietos kam iti plesat za pust. Ben, nie pru takuo. Na Liesah so imiel Kekka an njega skupino, ki jo je godu celo vičer. Imiel pa so velike opravila za jo zaplesat... Tek jo je zaplesu do konca brez stuort past maranče, je imeu tudi nagrado!. Za veselo vičer, kije biu v torak 28., se muorejo zahvalit kulturnemu društvu Rečan, ki jo je organizu Kuražo. smo ušafal tudi za se fotografai Otroški pust KajSne debele flaske snega miez daža, mraz an mali vetrič, ki nam je parzdigavu kikje an vsake sort ofarbane cunje, je parpomalo za de so nas judje imiel zaries za naumne, tarknjene tu glavo, s takale uro okuole hodit. Pa pru zavojo tuolega smo jim zaries povsierod pame-sli to pravo veseje, ugriel jim sarce an tuoi sevieda sami oni potlè potardil. Pust se ga Sele čuje tle par nas! Pru zatuo mislim povie-dat an mojo gor na naš be-neSko-slovienski pust, de nie ries, de niema vič obe-dnega pomiena po naših vaseh, zak dokjer bo Ziveu zadnji Benečan an bo imeu V dvojezični Suoli so pustoval vič dnevu, “znoreval” so otroc an učiteljce. V petak 24. pa so paršli na pomuoč tudi mame, tata, sestre, bratje, none, strici, tete... Med dnim plesom an ’no piesam je bluo trieba an se odpočit, ku tele dvie majhane maškerce, ki smo jih srečali v vartacu. Pod Iombrenami smo jo veselo tapeta! “Tomàz”, ka’ je pa tu-ole? Je tipična maškera taz Cente (Tarcento), je veriezena v lies an nam kaže gobce ljudi, naj so nasmejani al žalostni, jezni al veseli. Parvo se jih verieže, takuo ki smo jal, v lies, potlè se jih lepuo pofar-ba, kajšan jim dolože tudi kake zobe, al kake dlake, za de ratajo Se buj strašne. Tele tipične “njakere” iz Cente smo jih mogli videt an tle par nas, kar je biu tradicionalnih pust nediških dolin an Vzhodnih Alp. Na zadnjem pustu tle v Cedade so bli na razstavi, mostri, ki so jo za telo parložnost od-parli v “Corte Brusini”. Le tle smo ušafal Silvano Butterà Trinco iz Ruonca na di-ele, takuo ki nam jo kaže fotografija. Vesta zaki? Zak tele lesene njakere jih zna runat tudi ona. Bla je an tam v Centi, kar parve dni žena-rja so bli organizal posebno manifestacjon: parpravli so bli laboratorje par vič kraj miestaca, kjer judje so mogli videt, kakuo se runa “Tomaž”. Runal so jih skultori, ki so bli za telo parložnost paršli iz Avstrije, Saurisa, Forni di Sopra an Forni Avol-tri, iz Jezerca (Slovenija) an Cente, tisti iz Moene (Val di Fassa), tisti iz Sappade an naša Silvana. Ceglih nie bla te narlieuš ura za pustovat, ker se je liu daž ku krote cieu dan, adna majhana, narodna klapa pustu, pravi junaki, smo pod maškam an Iombrenami jo godli an tapetal po vaseh v srienjskim kamune. V nediejo 26. smo se začel napravjat že zguoda an ob deseti to parvo že zagodli z zvuoncan an ramoniko. Nie bluo moc pa, zavojo slave ure, pohitiet an narest vse vasi od kamuna takuo, k’ bi se tielo; premasa gar-duo je bluo ta uonè an pre-lepuo notar po hišah, kjer mimo topluote je bluo še ki-ek za pogriznit an za popit: zvestuo smo se ustavjal v gorkuoti an takuo zaostajal. Kuražne, lepe an mokre maške smo se usedno pejale od Varha do Dolenjega Tar-bja, od Preserja do Čemeč an še od Sriednjega do Pod-sriednjega an riedko kada je daž ošibeu ankul pa prege-nju, pa še kazumor nan je potuku po lambrenah ne dvakrat. vojo obliec na se an arzstar-gan žaki an sam se sprehajat po praznih brezieh an dolinah, ben, do tenčas bo še vajalo (če ne druzega za anj) pustovat. Po našim! Ries pa je, de cajti so se spremenil an donas nie vic ku včera an jutre Sigurno na bo ku donas, pa tele so same božje al pa zluodjove di-ela an malo pruot mormo midruz. Ka’ mormo, za ree, pruot uiskam, pruot šleutam, ki nam vsak dan brišejo an ko-ščič naše kulture an še pruot resnici naših gorskih vaseh, ki se praznijo? Lietošnjega pogreba pusta tle v Sriednjem ga nie bluo pru zavojo parmanjka-nja ljudi, ki bi ga okuole nosil tu kaseli. Parmanjkali so gaspuodi an judje dobre vo-je ki bi pustno mašo zapiel. Godci so čakal an tudi kardinal, pa se nie obedan drug parbližu an buogi marlic, vas oflokan, je čaku na tleh zastonj, dokjer ga niesmo samuo slikal an zaparli tu adan prazan svinjak, de ga bojo pa pudgane jedle. Hlietu bo buojš! A. četrtek, 9. marca 1995 Vediamo dunque che il destino ha finalmente concluso la tessitura dell’intreccio - sempre più fitto, sempre più saldo, fino a farne un’unica trama -delle giovani vite di Olga e di Giorgio. Ottobre era arrivato, con le prime piogge vigorose affinchè le uve nere dei filari, i frutti già pieni delle pendici erbose, e poi le castagne dei prati della Vodica, delle Makota e della Vaj-nica potessero impregnarsi dell’acqua e mostrarsi, al sole, nella loro ricchezza. Pioveva, ma era festa a Klenje. Ancora una volta, sotto le antiche arcate della chiesa di Sant’Antonio, i dipinti e l’altare rilucente di oro, si celebrava una unione indissolubile. La piccola chiesa era ormai piena: gli sposi, i parenti, gli amici, la gente. La voce del sacerdote resa ancora più suadente nell’angusto coro gotico, scendeva necessariamente di tono e metteva da parte la consumata magniloquenza, gli artifici retorici, le finzioni oratorie e le risposte tautologiche. Anche lui, monsignor Antonio Bertoni, aduso ad imprimere nei cuori, con la forza della parola, la sua predicazione per mezzo di ardite evoluzioni del verbo e audaci evocazioni concettuali, ribadirle con le sapienti modulazioni dei toni, si rendeva conto che qui non stava operando sulle anime raccolte nella grande ed asettica chiesa di Spietar, ma che qui, nella pace di Svet Sintonih di Klenje, si celebrava una unione che doveva durare per sempre, nella buona e nella cattiva sorte, nella gioia e nel dolore. All’arcivescovo aveva manifestato, don Bertoni, tutte le sue perplessità di venire, lui, primo parroco friulano a Spietar, a sostituire Giovanni Petricig, che sapeva in odore di santità presso la sua gente. Intuiva, monsignor Bertoni, che dietro alle mosse dell’arcivescovo c’era (in seguito aH’arrivo 17 - Le due giovani vite di Olga e Giorgio unite in un’unica trama Olga Klevdarjova Il matrimonio a Klenje fu celebrato da don Bertoni del primo cappellano friulano, don Francesco Venuti) una manovra ordita fra il palazzo della curia e quello della prefettura di Udine, e che questa manovra si compiva per mezzo suo, perchè la preghiera slovena venisse finalmente tagliata fuori dalla tradizione liturgica. Per questo monsignor Bertoni si studiava di giungere al cuore dei fedeli sloveni con una predicazione studiata, vibrante ed efficace, con il gesto benefico, la parola suadente e consolatrice, e confidava di essere sulla strada giusta per assolvere al suo compito immane. Doveva far dimenticare ai fedeli ed ai suoi vicari quel brutto 1933, che bisognava superare con la sua guida ed il suo impegno personale, con l’aiuto di Dio. Olga a ventirè anni, da parte sua, aveva rimosso quella sua espressione infantile e stupita di tutto, e si rinchiudeva in un atteggiamento di serietà e consapevolezza, tutta compresa nel nuovo ruolo, meditato e rimeditato, che le offriva questo capitolo della sua vita. Anche Giorgio era partecipe di questo evento. I suoi sentimenti profondi apparivano, anche oggi, trattenuti sotto una scorza di severo controllo di sè, di precoce maturità che lo mostravano serio, forse rude, e quasi scontento di ogni cosa. I sentimenti più freschi, di dolcezza e tenerezza, avevano libero sfogo, e venivano alla superficie con grande riserbo e nei momenti di intimità, quando non c’erano più freni a trattenere l’espansività di cui pure era capace. Olga ormai conosceva bene quest’uomo, che per età ed esperienza costituiva per lei una salda certezza, per la chiarezza dei suoi ideali e per la determinazione nelle sue aspirazioni concrete, per la combattività di fronte alle avversità della vita. Le rispettive esperienze di giovani in cerca di un avvenire, Olga dikla a Milano, Giorgio legionario in Abissinia, poi alle pre- Olga 1936 se con la burocrazia di regime, costituivano un arricchimento reciproco. Soprattutto per Olga, non poco contava la sua innata attitudine a presentarsi in modo delicato ed accattivante, e a dispetto del tailleur da sposa che la faceva più matura dei suoi an- ni, attenta a tutto, ansiosa di ascoltare e di capire. Pronta anche ad immedesimarsi nei ruoli straordinari che le offriva la sua stessa immaginazione, per vivere la vita, almeno in determinati momenti, come sul palcoscenico della fantasia e della felicità. Sedem dolgih let pri beli kači Svoje dni je hodil majhen deček v gozd po drva. Nekega dne je Sel mimo globoke jame, spol-znilo mu je in je padel vanjo. V jami je bilo mnogo kač, a prva med njimi je bila kačja kraljica ali kačji lev, bela kača z blestečim demantom na glavi. Deček se je bal kač, vendar mu niso nič hudega storile. Naglo se jih je privadil, le lačen je bil. Videl pa je, kako ližejo kače neki kamen, pa ga je začel tudi sam lizati in ni bil več lačen. Tako je preživel v luknji med kačami sedem dolgih let. Ko je sedmo leto minilo, mu je kačja kraljica rekla: - Sinko, ti bi Sel rado domov, ali ne? - Seveda, rad bi šel domov, ji je odgovoril deček, samo ne vem, kako. - Ne skrbi za to, mu je odvrnila kačja kraljica, toda - gorje ti, če nas izdaš! Deček je prisegel kačji kraljici, da je ne izda, potem ji je sedel na rep in ona ga je vrgla iz jame. Deček je šel vesel proti domu. Vsi domači so se mu zelo čudili, ker so mislili, da je že davno mrtev. Na vse načine so ga domači prosili in silili, naj jim pove, kje je bil toliko časa. Deček pa se je branil, a ko oni le niso mirovali, jim je povedal, da je bil v jami pri kačji kraljici. Zdaj spet niso kot prej mirovali, dokler ni obljubil, da jim pokaže kačjo kraljico. Sli so k jami. Deček je splezal na deseto bukev od jame in glasno zažvižgal. Zažvižgal je prvič -nič, žvižgal je drugič - zopet nič, zažvižgal je tretjič - in iz jame se je prikazala kačja kraljica, bela kača z demantom na glavi. Žalostno je spregovorila: - Sinko, sinko, zakaj si mi prisegel, da me ne izdaš? Potem je rekla navzočim, naj ji puste, da se še enkrat obrne. A ko se je obrnila, je podrla devetero bukev, le desete ni mogla, na kateri je čepel deček. Sreča njegova, da je splezal na deseto bukev, kajti drugače bi bilo po njem. Slovenska ljudska pripoved Momenti che la portavano lontano, appagata e riflessiva, a rivedere se stessa e la sua vita. Oggi era il treno a portarla lontano verso la sua felicità, lo stesso treno che tante volte l’aveva allontanata dalla sua famiglia di TarpeC. Oggi si apprestava a vivere una unione perfetta e questa doveva durare tutta una vita. Olga tuttavia non si sposava lontano: solo da un paese a quello più vicino sulla medesima strada, lungo la stessa Rieka che correva fra le stesse montagne degradanti verso la Vajnica, conosciute da sempre. Eppure, al momento del commiato dai suoi, come è giusto che accada in quelle circostanze, era assalita dalla commozione: lasciava la sua casa, i suoi, e percorreva veloce con la memoria e la nostalgia il film dell’infanzia ormai passata, i giochi lungo la Roja che si gonfiava per le piene improvvise, i giochi per strada, le intimità della casa e, sì, la nonna che furtivamente assolveva il compito di San Nicolò o di Santa Lucia con il lumino fra le mani: nella notte i bambini sbirciavano la fioca luce del lumino attraverso le fessure e bisbigliavano “Je parSlà, je parSlà”. Poi, l’ultimo commiato di nonno Tona, che un tempo conduceva Olga bambina sul suo carro e le faceva salutare con la manina il treno che saliva a Kobarid. Nonno Tona, a novant’anni ormai ridotto sul suo letto, vedeva la sua piccola che andava via e se ne commuoveva fino alle lacrime, “Cičica naša, čičica naša”, quasi che non andasse sposa qui vicino, ad un paio di curve della strada, sotto la protezione di Svet Sintonih di Klenje, ma all’altro capo di un irraggiungibile continente. Ed era solo la Cierkun-ca, pronta anche questa a vestirsi di festa con i colori dell’autunno. M.P. APPARECCHI TELEFONICI E CENTRALINI - TELEFONI CELLULARI (FAMILY, GSM) SEGRETERIE TELEFONICHE - FACSIMILI - ASSISTENZA TECNICA TELECOM IMPRONTA B KILKQUiAe) K) . Via De Gasperi, 4 - Località Case (Condominio Tonelli) Plttaro S.r.1- Manzano - Tel 0432/754200 CITYMAN 500 SCRIBA GSM 2110 četrtek, 9. marca 1995 Risultati Villalta di Fagagna: i savognesi la fanno da padroni PROMOZIONE Valnatisone - Pozzuolo- 2-2 Juventina -Sangiorgina 0-2 1. CATEGORIA Villanova - Sovodnje 0-1 3. CATEGORIA Forti e Uberi - Savognese sosp. Pulfero - Fulgor 4-3 JUNIORES Valnatisone - Pozzuolo 1 -1 Gemonese - Valnatisone rinv. GIOVANISSIMI Audace - Cassacco 2-1 AMATORI Reai Pulfero - Vacile 1-1 Reai Pulfero - S. Daniele 3-0 Remanzacoo - Drenchia 1-1 Poi. Valnatisone - Vtìes 40 Anni80-Valli del Natisone 2-0 Passons - Bar Campanile 2-2 PALLAVOLO MASCHILE Tricesimo - S. Leonardo 1 -3 PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - Reana 3-1 Prossimo turno PROMOZIONE Zoppola- Valnatisone Ponziana - Juventina 1. CATEGORIA Sovodnje - Gonars 3. CATEGORIA Celtic - Savognese Ciseriis - Pulfero JUNIORES Valnatisone - Tavagnacco GIOVANISSIMI S. Daniele - Audace AMATORI Chiopris - Reai Pulfero S. Vito Fagagna - Drenchia Magnano - Poi. Valnatisone Csg Udine - Valli del Natisone Bar Campanile - Lestizza PALLAVOLO MASCHILE Percolo - S. Leonardo PALLAVOLO FEMMINILE Bagnarla Arsa - S. Leonardo Classifiche PROMOZIONE Pordenone 38; Pozzuolo 30; Aviano 29; Zoppola 27; 7 Spighe, Cordenons 25; Juniors 23; Tricesimo 22; Caneva 21; Cussignacco, Flumignano 19; Valnatisone, Serenissima 18; Maniago 17; Spilimbergo 12; Polcenigo 9. 3. CATEGORIA S. Gottardo 31 ; Stella Azzurra 28; Moimacco 27; Ciseriis 26; Savognese 25; Lumignacco 23; Nimis 21; Faedis 19; Paviese, Forti e Liberi 14; Fulgor 11 ; Asso, Pulfero 8; Celtic 3. JUNIORES Tricesimo 34, Palmanova 31 ; Gemonese 27; Pozzuolo, Manzanese 26; Aquileia 20; Cussignacco, Trivigna-no 19; Torviscosa 17; Fiumicello 14; Valnatisone 13; Tavagnacco 11; Basaldella 10; Serenissima 9. GIOVANISSIMI Audace 24; Chiavris 19; Moruzzo 17; S. Gottardo 16; Ragogna 15; Nimis 13; Tarcentina, Fortissimi 12; Cassacco 9; Colugna 7; S. Daniele, Tavagnacco, Tricesimo 0. AMATORI (Eccellenza) Reai Pulfero 29; Warriors, Montegnac-co 23; Chiopris 20; S. Daniele, Vacile 16; Bottenicco, Pantianicco 15; Invillino, Treppo, Pieris14;Rubignacco 10. AMATORI (2. Categoria) Povoletto, Carpacco 24; Fandango, Drenchia 20; Ziracco 18; Rodeano, Remanzacco 17; Redskins, S. Vito 16; Cantinon 16; Piaino 15; Dignano 9. AMATORI (3. Categoria) Gjambate 31; Valli del Natisone 28 Anni 80 Ud. 27; Poi. Valnatisone 25; Cavalicco 18; Real S. Domenico 17; Mifab, Magnano,, Ghana Star 13; S. Lorenzo 11 ; Csg Udine 8; Vides 7. PALLAVOLO MASCHILE Paluzza 22; Pradamano 18; Codroipo 16; Povoletto 14; S. Leonardo, Arte-gna 12; Mortegliano 10; Asfjr, Percolo 8; Ospedaletto 4; Tricesimo, Buia 2 PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo 12; Reana, Rodeano 10; Cassacco, Ugnano 8: Gonars, Bagnaria, Trivignano 6; Palazzolo, DII 2, • Le classifiche giovanissimi, a-matori e pallavolo sono aggiornate alla settimana precedente. La “Matajur” ha rifatto centro Il Pozzuolo non vince Doppio stop con la Valnatisone Otto vittorie individuali per gli atleti valligiani nella penultima prova del gran prix Vogrig di corsa campestre svoltasi domenica a Fagagna. La parte del leone anche stavolta l’hanno fatta gli a-tleti della Polisportiva Monte Matajur di Savogna con Mattia Cendou, Petra Maver, Jaka Sovdat, Simona Stres, Stojan Melinc ed E-velin Kosovelj, imitati dall’inossidabile Giuseppe Puller e dalla giovanissima Stefania Miscoria del Gsa Pulfero. Conclusa la gara un gruppo di venti atleti e dirigenti della Matajur ha potuto, grazie all’interessamento del presidente Marino Jus-sig ed alla disponibilità dell’Udinese calcio, assistere alla gara Udinese-Corno. Al termine dell’incontro c’è stata un’intervista della televisione locale Telefriuli. Domenica prossima a Treppo Grande, sede tradizionale delle prove del gran prix, la Polisportiva Matajur Polisportiva Matajur e Planinska družina Benečije assieme ad alcuni rappresentanti del Cai di Venezia a cui hanno offerto un cestino di prodotti locali festeggerà la vittoria di squadra con tre trofei su quattro messi in palio dal Centro sportivo italiano di Udine. La consegna del Memorial Dennis lussa al rappresentante dell’Olindo Piccinato di Brugnera a S. Pietro al Natisone Luca Prada zmagal na kolesarski dirki Kolesarstvo ni med najbolj razširjenimi športnimi panogami med Slovenci v F-JK. Z njim se ukvarja le kolesarski klub Adria iz Lonje-rja, ki pa se je v vseh teh letih odlično izkazal predvsem kot organizator kolesarskih dirk. In prav duši lonjerskega društva, Radiju Pečarju, se je v prvi vrsti treba zahvaliti, da je zamejsko društvo med najboljšimi v naši deželi. Odlične organizacijske sposobnosti so zamejski kolesarski navdušenci pokazali po tržaških in goriških potek pripravili 19. mednarodno amatersko dirko za Trofejo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, na kateri je nastopilo 212 kolesarjev iz 10 evropskih držav. Kakovost kolesarjev je bila izredno visoka, saj med nastopajočimi je bil tudi svetovni prvak Alex Pedersen, ki je kot 19. privozil skozi ciljno črto. Zmaga je tokrat pripadla tridentinskemu predstavniku Luci Pradi, predstavniku GS ki je na cilju prehitel Walterja Pedronija in Leonarda Calzavara. Tehnični vodja ljubljanskega Roga Zvone Žanoškar ni bil zadovoljen z nastopom kolesarjev iz Slovenije, saj so preveč taktizirali in pokazali premalo borbenosti, (r.p.) La Valnatisone ha fermato la seconda in classifica, il Pozzuolo. Gli ospiti sono stati favoriti dalla concessione del secondo gol, messo a segno in netta posizione di fuorigioco. Dopo un buon inizio, gli azzurri hanno subito la rete degli ospiti, ma hanno reagito colpendo una traversa con Moreno Sicco. All’inizio della ripresa il pareggio ottenuto da Mlinz, quindi il gol contestato degli udinesi ed il definitivo pareggio di Sicco. Nel finale il portiere Ermacora ha salvato il pareggio uscendo sulla trequarti, togliendo dai piedi di Selenscig una palla gol. Partita sospesa ad Udine che, a causa di un’infortunio all’arbitro, ha rimandato a casa la Savognese all’asciutto. Gara ricca di emozioni sul campo di Podpolizza dove il Pulfero ha battuto gli udinesi del Fulgor. Ottima la prova di Patrick Chiudi (nella foto). Il giovane di Stupizza ha siglato una importante doppietta, seguita dalle reti di Pace e Sacca-vini. Per gli arancione è questa la seconda vittoria stagionale che porta una ventata di ottimismo per il proseguio del campionato. Nel recupero di mercoledì 1 marzo, gli Juniores stoppano la formazione del Pozzuolo. I gialli, trovatisi in vantaggio a seguito di un calcio di rigore, subiscono la rete di Campanella che rimette le cose a posto. Sabato inutile viaggio a Gemona dove la gara è stata rinviata a causa del maltempo. Ritornano alla vittoria con un gol all’ultimo minuto di Alessandro Massera i Giovanissimi dell’ Audace. In precedenza i ragazzi di Giuseppe Qualizza erano passati per primi in vantaggio con Oscar Podorieszach ed avevano colpito un palo con lo stesso giocatore, venivano momentaneamente raggiunti dal Cassacco. Netta affermazione del Reai Pulfero nel recupero di giovedì a S. Pietro con il S. Daniele. All’inizio della gara traversa di Liberale, quindi il gol di Roberto Bir-tig. Nella ripresa le reti di Stefano Dugaro e Paravan arrotondavano il risutato. Più difficile l’impegno con il Vacile sabato a Pulfero. Benati ha portato in vantaggio i rossoneri. All’inizio della ripresa i pordenonesi hanno ottenuto il pari, giocando i restanti trenta minuti in superiorità numerica per l’espulsione di Fabrizio Vogrig. Si riduce il ritardo del Drenchia nei confronti del Carpacco, a sole tre lunghezze. I ragazzi di Roberto Tomasetig sono passati per primi in vantaggio sul campo di Orzano con un gol di Stefano Scuderin, sono poi stati raggiunti dal Remanzacco. Ben cinque palle gol non sono state sfruttate dai violanero. Senza storia la gara tra la Polisportiva Valnatisone con gli udinesi del Vides. La tripletta di Valter Bassetti ed il gol di Alberto Lauber fanno aumentare le possibilità di promozione. Gli Amatori Valli del Natisone ritornano dalla trasferta di Udine con gli Anni ’80, con una sconfitta che potrebbe pregiudicare le possibilità di promozione. I biancoverdi sono chiamati ad un fine campionato impegnativo. tudi prejšnjo nedeljo, ko so Maglificio MG Boys Doni, S kolesarstvom se med Slovenci vF-JK ukvarja le Lonjerska Adria Schiacciate Le ragazze della Poli-sportiva S. Leonardo hanno confermato la loro supremazia nel campionato di 1. Divisione, infliggendo una sconfitta per 3-1 alla seconda in classifica, il Reana. Per il presidente Ettore Crudi continua una stagione ricca di soddisfazioni anche grazie alle buone prove della formazione maschile che, dopo aver festeggiato degnamente il carnevale assieme al presidente ed alla squadra femminile (nella foto), ha espugnato per 3-1 il campo di Tricesimo. četrtek, 9. marca 1995 SOVODNJE 60 liet ljubezni Je bla zaries posebna maša telo zadnjo nediejo, 5. marca, tle v Sauodnji. Med nam sta bla tudi Giovanni (družina an parjatelji mu pravejo Za-neto) an Margherita Cer-noia iz Cedrona, ki tisti dan sta praznovala diamantno poroko, šestdeset liet ljubezni. Okuole njih se je zbrala vsa njih liepa družina, njih otroc an navuodi. Sevieda, ku vsi novici, tudi Zaneto an Margherita sta imiela njih liep purton pred hišo dol par Cedrone. “Novicam” želmo še puno srečnih an zdravih dni. Matajur Kje se otaSčat? Na vemo an na bomo nikdar viedli, ki dost sudu smo zabutal za turistični razvoj (sviluppo turistico) našega Matajura, vemo pa, de niesmo kopač darzat od-partega še tistega rifugia, ki stoji gor na varh. Vsako nediejo pride tle na našo domačo goro puno judi iz vsieh kraju naše dežele, naj je slava al liepa ura, naj je snieg al naj ga nie, naj je zima al polietje an vsi tel judje, na vedo, kje se otaščat. An telo zadnjo nediejo, čeglih nie bla pru ta prava ura, posebno popudan kar se je vse oblačilo, je gorè preživielo an par ur svojega cajta puno judi: otroc na njih vlakah, mladi an manj mladi na šijah. Puno je bluo tudi tistih, ki so paršli davje gor za se sprehodit. Makine so ble ustavjene ta par kraj cieste že gor za vasjo do varha, kjer je koča, rifugio Pelizzo. Vidli smo puno judi, ki so klavarno jedli njih pani-nace an smo Sigurni, de ki-ek gorkega so bli zvestuo popil. Nič, že vič liet je v telem cajtu rifugio zapart. Odprejo ga miesca obrila. Mah! ‘ SREDNJE Ki dost nas je? Lansko lieto se je tle par nas poročilo puno paru an od telih novih družin - tuo-le nas zlo veseli - kajšna je ostala an tle par nas. Kjer so nove an mlade družine je upanje, de bo tudi kajšan otročič. Tudi tle v srienj-skem kamune uagamo šele se troštat, de naše vasi na umarjejo, čeglih številke, numeri, nam na “pravejo” nič dobrega. Tudi lan smo šli na manj. Na začetku lieta ’94, parvega ženarja nas je bluo na 531, zadnji dan lieta pa 519, dvanajst ljudi manj. Umarlo jih je 12, rodila pa sta se samuo dva otroka. Tle h nam je paršlo živet 8 ljudi, proč jih je šlo pa 10. Milan - Preserjè Žalostna novica Žalostna novica je paršla po telefone v četartak 2. marca. Tisto jutro je tam v Limbiate, miestace blizu Milana, umaru Leopoldo Caselli, klaša 1911. Poldo, takuo so ga vsi klical, je biu poznan tudi tle par nas, posebno v Preseriji an go par Cerneč, sa’ njega žena je Maria Coszach - To-ninnih iz Preserij an obadva sta manjku ankrat na lieto paršla tle h nam za preZiviet polietne počitnice. Za njim je hodu tudi sin Beppino an tele zadnje cajte še neviesta Luigia an mala navuoda Cristina. Zadnje lieta sta se Poldo an Marija ustavjala tle vič miescu an kar sta se vračala v Limbiate za viedet novice tle z naših kraju sta se bla tudi naročila, abonala na Novi Matajur Pogreb rancega Polda je biu tam v Limbiate v petak 3. marca. PODBONESEC Bjača Smart parlietne žene V čedajskem Spitale je u-marla naša vasnjanka Antonia Dus uduova Trinco, ki je učakala zaries puno liet, sa’ jih je imiela 87 na har-batu. Na telim svietu je zapustila sinuove, hči, zeta, sestro, navuode an pranavu-ode. Nje pogreb je biu v četartak 2. marca v Landarje. Ruonac Pogreb V čedajskem Spitale je u-maru naš vasnjan Giuseppe Domeniš. Imeu je 81 liet. V žalost je pustu sinuove, neviesto, sestro, kunjado, kunjade, navuode. Njega pogreb je biu v saboto 4. marca zjutra v Briščah. ČEDAD Rualis - Klenje Zapustila nas je Giuseppina Bordon V čedajskem Spitale je u-marla Giuseppina Bordon uduova Martinig. Učakala je 83 liet. V žalost je pustila sinuove, nevieste, sestre, kunjade an navuode. Giuseppina se je rodila v Klenji, v Kutinovi družini, poročila pa se je bla v Cla-drecis, vas praponskega ka-muna. Kupe z možam je preživiela puno puno liet po sviete, nih petandvajst liet od tega pa sta se bla varnila damu an šla živet v Rualis, kjer je biu tudi nje pogreb v četartak 2. marca popudan. L’iniziativa “Sponde pulite” organizzata dali’ A.P.S. Alborella di Cemur è stata rinviata a domenica 19 marzo. Grmek: 1.742 doma SPETER Nova hiša za te stare Prihodnjo nediejo bojo odparli nove lokale, ki so jih lietos zgradili za de bojo služil za te stare (casa di ricovero). Ob tej parložno-sti bo paršu tudi novi videmski prefekt. Tisto dielo je bluo nareto s pomočjo državnega prispevka. Novi lokali so zaries lepi an v njih lahko uša-fajo strieho na glavo 200 invalidi in stari ljudje. (Matajur, 1.10.53) ČEDAD Nov Cinema Preteklo nediejo so odparli z veliko cerimonijo novo kinodvorano v Ceda- novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste SP Včlanjen v USPI/Associato all’USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 39.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: I modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% de, ki nosi ime “Cinema Ducale”. Lokal je zlo modernast an pravejo, da je koštu 30 milijonu lir. Takuo bomo imiel od sada napri kar tri kino-dvorane tle v Cedade. GRMEK 36 par stuo naših ljudi po sviete za kruhom Iz statistik, ki jih je nare-du naš kamun se vide, de je bluo konac preteklega lieta 479 ljudi po svietu. To število je zlo vesoko, poštudierita, tle doma jih je 1.742. Tuole pride reč, de 36 par stuo naših ljudi je po sviete. V nobednem ka-munu videmske province ni tarkaj emigrantu, kot tle par nas. Venč part naših emigrantu diela v belgijanskih minierah an v Franciji an tuo so skoraj vsi možje an mladi puobje. SOVODNJE Kakuo bo s tarčmunsko ciesto? Miesca dičemberja so paršli v Tarčmun nieki strokovnjaki za študierat na miestu kakuo an kje naj bi šla ciesta, ki bo vezala našo vas s Sovodnjo. Pari, de ciesta bo šla skuoz Gabrov-co. Ljudje pa nieso tega kontent, ker ta ciesta bi bla za nje malo komod, ker je previč duga. Pravijo, de bi bluo buojš, de bi ciesta v Tarčmun pejala skuoz Blazin, ker je buj kratka an tam imajo naš ljudje tudi puoja. SPETER Ažla Zbuojšanje mlekarne Odkar je naša mlekarna paršla v roke nove komisije je zlo napredovala. Pred li-etom so kupil nov modern posnemalnik (skrematriče), uredil so prestor za sjero-tko razdajat an še druge reči so popravili. Sada naša mlekarna začenja pridobivat svojo čast an izdielki so nimar buojš. Kimetje, ki nosijo mlieko v mlekarno so zaries kontent an zatuo se trudijo, de bi redil vič krav. Tudi tisti ki- metje, ki so bli zapustil mlekarno so začel spet ga nosit. Takuo so muorli kupit velik nov kotu, ki so ga parpejal an ga gor postavli pretekli tiedan. Sedà, ki je naša mlekarna v dobrim teku naj bi se poskarbielo za nardit tud nov lokal, ker tisti, ki je seda je premajhan an tuo bi se dalo lahko nardit, ker soči od mlekarne nieso samuo iz Ažle, pa tudi kimetje iz Klenja, Hlaste, Tar-peča, Dolenje Mierse, Sar-žente, Petjaga an Lipe. Stari lokal bi lahko služu za zbieranje sadja, ki ga imamo tle par nas zaries puno. *** Teleferika za senuo Pretekli tiedan so naši kimetje, ki imajo svoje senožeti na hribu Karkos, postavli žičnico, ki bo služila za prenašat senuo an druge pardielke v dolino. S tem bojo imiel paršparanega dost truda, ker jim ne bo vič trieba nosit briemana na harbatu. (Matajur, 1.1.1954) Miedihi v Benečiji DREKA SRIEDNJE doh. Lorenza Giuriein doh. Lucio Quargnolo Kras: v sredo ob 12.00 Sriednje: Debenje: v torak ob 10.30 v sredo ob 15.00 v petak ob 9.00 Trinko: v sredo ob 13.00 doh. Lorenza Giuriein GARMAK Sriednje: doh. Lucio Quargnolo v torak ob 11.30 Hlocje: v cetartak ob 10.15 vpandiejakob 11.00 v sredo ob 10.00 v cetartak ob 10.30 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo doh. Lorenza Giuriein Gorenja Miersa: Hlocje: vpandiejakob 11.30 v pandiejak od 8.00 do 10.30 v sriedo ob 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v petak ob 9.30 v sriedo od 8.00 do 9.30 Lombaj: v Cetartak od 8.00 do 10.00 v sriedo ob 15.00 v petak od 16.00 do 18.00 PODBUNIESAC doh. Vito Cavallaro doh. Lorenza Giuriein Podbuniesac: Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 11.00 an od 16.30 do 19.00, v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak an sredo v torak od 9.30 do 11.00 od 16.00 do 19.00, v sriedo od 16.00 do 17.00 v petak od 8.30 do 11.00 v Cetartak od 11.30 do 12.30 an od 16.30 do 19.00 Crnivarh: v petak od 10.00 do 11.00 v četartak od 9.00 do 11.00 Marsin: Guardia medica v Cetartak od 15.00 do 16.00 Za tistega, ki potrebuje miediha SOVODNJE ponoC je na razpolago »guardia doh. Pietro Pellegriti medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. Sovodnje: zvicer do 8. zjutra an saboto od 2. od pandiejka do petka popudan do 8. zjutra od pandiejka. od 10.30 do 12.00 Za NediSke doline se lahko telefona ŠPIETAR v Spieter na Številko 727282. doh. Edi Cudicio Za Cedajski okraj v Cedad na šte- Spietar: vilko 7081, za Manzan in okolico na v pandiejak, sriedo, Cetartak številko 750771. an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 Poliambulatorio v Špietre doh. Pietro Pellegriti Spietar: Ortopedia, v sriedo od 10. do 11. v pandiejak, torak, Cetartak, ure, z apuntamentam (727282) an petak an saboto impenjativo. od 830 do 10.00 Chirurgia doh. Sandrini, v Cetartak v sriedo od 17.00 do 18.00 od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 13. DO 19. MARCA Škratove tel. 723008 - S. Giovanni al Nat. tel. 756035 OD 11. DO 17. MARCA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klkat samuo. Ce riceta ima napisano »urgente«. BCIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CIVIDALE - FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 CAMBI-MENJALNICA: martedì-torek 07.03.95 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 13,70 14,90 Ameriški dolar USD 1615,00 1680,00 Nemška marka DEM 1155,00 1200,00 Francoski frank FRF 325,00 339,00 Holandski florint NLG 1030,00 1073,00 Belgijski frank BEF 56,00 58,25 Funt Sterling GBP 2627,00 2735,00 Kanadski dolar CAD 1142,00 1190,00 Japonski jen JPY 17,50 18,20 Švicarski frank CHF 1383,00 1439,00 Avstrijski Šiling ATS 164,00 170,75 Španska peseta ESP 12,60 13,20 Avstralski dolar AUD 1197,00 1247,00 Jugoslovanski dinar YUD — — Hrvaška kuna HR kuna 260,00 280,00 PENSIONI INTEGRATIVE Anche se oggi il discorso delle pensioni è esasperato, una parte di verità c’è: in futuro dovremo integrare in qualche modo ciò che ci passerà l’INPS. Prima si inizia a risparmiare meglio sarà. Per venire incontro alle esigenze di tutti la Banca di Credito di Trieste, in collaborazione con la UNIPOL, ha preparato dei solidi piani di accumulazione. Informatevi! “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA LAPIDI E MONUMENTI S. Pietro al Natisone Zona industriale 45 tei. 0432-727073