GLAS LJUDSTVA Na hitro se najesti škodi želodcu, na hitro obogateti življenju. Mongolski pregovor naš tednik Številka 38 Letnik 49 Cena 15,- šil. (150,- SIT) petek, 26. septembra 1997 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITIRANO Kar se v športu v mladih letih ne naučiš, kot odrasel nikoli ne boš obvladal. Dinko Vrabac legionar SAK Šolske oblasti krijejo nezakoniti učni sistem _____________ — Stran 3 Privatni dvojezični otroški vrtec v Borovljah je pretekli ponedeljek, 22. septembra 1997, odprl vrata. Že prvi dan je prišlo 17 otrok, med letom se bo število še zvišalo. Na sliki vidite vrtnarico Angeliko Kuchling (levo) in Trixi Verdel z otroki. Foto: Kumer POLITIKA Letošnja spominska svečanost na Vrhu (Ulrichsberg) se ne bo razlikovala od dose- IZ NAŠIH OBČIN 50 let je Nanti Pristovnik vodil občinski urad v Selah. Zdaj se poslavlja in pripoveduje o preteklosti. ŠPORT Dinko Vrabac (SAK) s svojo tehniko navdušuje navijače. V NT pripoveduje, kako se je v mladih letih naučil nogometa. 2 Politika Politika 3 Adrian Kert Komentar Našega tednika Rakrana Ne delajmo iz tega politike, se pogostokrat reče, kadar pride do manjših jezikovnih nesoglasij med nemško in slovensko govorečimi. Corpus delicti je seveda slovenščina. Jezik ni politikum, kakor narodna skupnost po sebi ni politična kategorija. Zakaj Slovenci kljub temu povsem nasedamo političnim zvodnikom, ki narodno skupnost politizirajo? Rezultat tega je, da medtem že sami mislimo samo še v političnih kategorijah. Tukaj tabor EL, tam socialdemokratska DESKAN. Narodna skupnost je kulturna dobrina. Potemtakem so vsa prizadevanja za razvoj narodne skupnosti šteti pod kulturno politiko. Tem slabše, ker se to ne dogaja. Vendar tudi vemo, da brez paragrafov očitno ne gre, zaradi česar je kulturna dobrina prenesena na raven prava in s tem politike. Neizpodbitno je, da prizadevanje za narodno skupnost ne gre brez politike. Neizpodbitno pa je tudi, da je izhodišče političnega prizadevanja Slovencev kulturna politika, saj ne gre za gospodarsko socialne težnje, ampak za razvoj narodne skupnosti per se. To pa tudi pomeni, da nihče, ki mu pripadnost slovenski narodni skupnosti kaj pomeni, ni izvzet. Da se je npr. EL na občinski ravni razvila v stranko, ki se razen politike za enakopravnost Slovencev ne razlikuje od drugih strank, je želja vseh njenih simpa-tizantov. Njeno pravzapravšnje prizadevanje pa je, da ustvarja okvirne pogoje za razvoj narodne skupnosti in moralno podpira Slovence ter nenazadnje v stalnem javnem dialogu z nemško govorečimi so-deželani predoča nelahki položaj Slovencev ter iz tega izvirajoče želje in potrebe. EL se v tem oziru nikakor ne razlikuje od številnih kontaktnih društev. In vendarle je nesorazmerno priljubljenejša kot tarča kritike. Na političnem parketu je delo glede tega pač neprimerno težje, kakor na kulturnem področju, kjer ne gre za paragrafe, določila in zakone. Poleg tega v kulturi ne nastopamo iz položaja manjšega niti se to ne pričakuje. Drugače je v politiki, kjer ne gre brez sizifovskega zamudnega dela. In to ne samo zaradi neuvidevnosti in zaplanka-nosti politikov drugih strank, ampak tudi zaradi ravnodušnosti Slovencev. Profesionalizacija ustanov (v smislu glavnopoklicnosti) je prinesla s seboj ravnodušnost, odtujenost in smuk v polžje hišice. Gospodje funkcionarji bodo že naredili. Posledica tega je ponekod muppetšovski oblastniški boj funkcionarjev, ki jih najbrž apatija zanese na to stranpot. Iz polžjih hišic pa prihaja obreganje zoper neresno delovanje in pikrih opazk proti delujočim ne zmanjkuje. Kar pa zelo manjka, je aktivna podpora, je aktivni diskurs, je iskanje drug drugega. Tudi funkcionar mora za seboj čutiti bodrenje, ki mu daje vedeti, za koga delo opravlja. Izvoli- tev sama je premalo. Če po volitvah ostane sam v dežju, ne začudi, da vse bolj zgubi občutek za bistveno, da se ukvarja z zakoni kot nekim konjičkom, da nazadnje pozabi na končni smisel. Kjer ni aplavza, se igralec ne potrudi. Kaj pomaga stalno opozarjanje na neuresničene zakonsko zajamčene pravice, če je v javnosti za tem le nekaj funkcionarjev? Kakšna podpora je to, če ni človeka, ki z dejanjem podpira izvoljenega zastopnika na primer, da uporablja na uradih slovenščino ali tu pa tam opozori župana na manjkajoči dvojezični napis v domačem kraju ali se vsaj takrat, ko je kakšna stvar še topla, javi k besedi. Tako ni bilo ne beva ne me-va na dva škandala glede otroških vrtcev. Sicer je bilo v dnevnikih dosti pisem bralcev, vendar nobenega od kakega koroškega Slovenca, ki se drugače iz polžje hišice kaj rad obregne ob znotrajslovens-ke nevšečnosti. To je rakrana, ki bi jo morali bolje danes kot jutri ozdraviti. Profesionalizacija ustanov je prinesla s seboj ravnodušnost, odtujenost in smuk v polžje hišice. Vrh: Za žrtve lacizma slej ko prej ni prostora Gerd Ebner, deželni poveljnik avstrijske vojske, bo letos na Vrhu (Ulrichsberg) slavnostni govornik. Iz njegovega stališča za NAŠ TEDNIK sledi, da se letošnja prireditev ne bo razlikovala od dosedanjih. Namestnik deželnega glavarja dr. Ausserwinkler je sicer prepričan, da se svečanost na Vrhu obrača v pozitivno smer, zato se bo tudi udeležil letošnje prireditve (5. oktobra). Še posebej ga je k temu spodbudilo stališče, ki ga je za Kleine Zeitung dal Rudolf Kulnik, predsednik koroške veteranske organizacije Kameradschaftsbund (KAB). Po Kulniku naj bi srečanje na Vrhu postalo alpe-jadranski praznik, pred nedavnim razdejane spominske plošče pa naj bi nadomestile nove z napisom: „Za žrtve vojn 1914-1918 in 1939-1945. Za žrtve koroškega osvobodilnega boja 1918 - 1920. Za žrtve nacionalsocializma.“ Kakor krški škof dr. Egon Kapellari, tudi predsednik KAB Rudi Kulnik poudarja: „Dva politična sistema v 20. stoletju sta hotela spremeniti človeka. Oba sta zapustila kup razvalin in milijone mrtvih.“ Namestnik deželnega glavarja dr. Ausserwinkler pa glede sedanjosti in prihodnosti Vrha ni optimističen samo zaradi Kulnikovih izjav; prav tako je prepričan, da bodo varnostne oblasti preprečile udeležbo na srečanu „elementom, ki pri tem nimajo kaj iskati“. Sploh pa je mnenja, da gre za „pozitiven impulz v razpravi med storilci in žrtvami v času nacionalsocialističnega režima“. In kako gleda na letošnje srečanje koroški vojaški poveljnik Gerd Ebner, katerega so prireditelji letošnjega srečanja na Vrhu izbrali za slavnostnega govornika? Vprašali smo ga, kaj bodo njegove glavne izpovedi. Gerd Ebner NAŠEMU TEDNIKU: „Govor bom posvetil vojakom, ki so bili prisiljeni, da v obeh vojnah izpolnijo svojo dolžnost in pri tem tvegajo svoje življenje. Nadalje bom poudaril vlogo vojaka v naslednjem tisočletju - braniti mirno sožitje, demokracijo in svobodo.“ Kar zadeva žrtve nacionalsocializma, pa je mnenja, daje Tudi letošnji govor na Vrhu se bo omejil na vojaške žrtve. GERD EBNER, deželni vojaški poveljnik in slavnostni govornik na Vrhu treba to problematiko šele „skupno in seriozno obdelati“. TV Slovenija na satelitu Z oktobrom ali novembrom bo TV Slovenija vidna čez satelitski prenos. Potreben pa bo digitalni sprejemnik (zdajšnji so večinoma analogni), ki je po kakovosti boljši od analognega, saj omogoča sprejemanje več kanalov in boljši au-dio-vizualni užitek. Korak TV Slovenije na satelit bo storjen skupno s hrvaško televizijo HTV. Z odločitvijo pristojnih RTV bo vsaj delu zamejskih Slovencev končno omogočen sprejem slovenskega televizijskega sporeda. Dejstvo, da velik del koroških Slovencev nima satelitskega sprejema, pa deželnega glavarja & konzor-te ne odveže odgovornosti do Slovencev. Šolske oblasti krijejo nezakoniti učni sistem Pred nedavnim je okrajni šolski nadzornik za obvezno dvojezično šolstvo Tomaž Ogris v koroškem radiu poudaril, da ni dovolj dvojezičnih učiteljev. Dejansko je tako, da poučujejo na več ljudskih šolah dvojezične razrede učitelji/ce, ki nimajo dvojezične kvalifikacije. Praviloma obljubijo, da bodo potrebne izpite še naredili, kar pa se v praksi ne dogaja tako, kakor bi se to spodobilo. Še več: čeprav je na eni strani nekaj dvojezičnih razredov z učitelji brez dvojezične kvalifikacije, pa na drugi strani nekaj učiteljev/ic, ki so dvojezično kvalificirani, kljub temu nima možnosti, da bi v celoti prevzeli tak dvojezični razred. Ti namreč nimajo fiksno dodeljenega dvojezičnega razreda in morajo zato „skakati“ od ene šole do druge („Springer“), kjer prevzemajo nadure. Samo v šolskem okraju Velikovec so trije taki dvojezični učitelji, ki nimajo fiksno dodeljenega dvojezičnega razreda; in to, čeprav obstajajo dvo- jezični razredi, katere poučujejo učitelji z zgolj enojezično kvalifikacijo, medtem, ko morajo dvojezični „skakalci“ poučevati tudi predmete, pri katerih dvojezičnost ni v ospredju. Uredništvo Našega tednika je zadnje dni prejelo več telefonatov, v katerih se starši in učitelji razburjajo, zakaj je to sploh možno. Poudarjajo, da se to ne dogaja prvič in se sprašujejo, zakaj ne dosledno izvajajo ustreznih zakonskih določil. Ugotavljajo, da je to klofuta za vse tiste absolvente Pedagoške akademije, ki so si osvojili dvojezično kvalifikacijo in da se na ta način načrtno spodkopava dvojezično šolstvo. Od slovenskih političnih zastopnikov zahtevajo ustrezna ukrepanja in da se v tej zadevi povežejo z okrajnim šolskim nadzornikom Ogrisom. Tomaža Ogrisa smo hoteli vprašati, kaj pravi k vsem tem očitkom, vendar ga nismo dosegli, ker je zaradi operacije na bolniškem dopustu. ŠENTJAKOB V ROŽU NATO v službi „Abwehrkampfa“ proti Sloveniji? Dr. Wutte je v zastopstvu deželnega glavarja dr. Zernatta menil, da Slovenija uživa preveč podpore v njenih prizadevanjih za pristop EU. Pred 60-imi leti so v Šentja-v Ebner: „To ne gre od danes na kobu v Rožu postavili spo-jutri." Velik pomen pri tem pri- menik v spomin „Abwehrkamp-pisuje Ebner omizju, ki ga je fu“. V nedeljo, 21. septembra, pred nedavnim sklical deželni so se na tem mestu zbrali glavar dr. Zernatto. Sodelovali koroški brambovci, da bi se so zastopniki slovenskih os- spomnili tega dogodka. Po sv. red nji h organizacij, strank, maši so spregovorili šef šentja-znanosti in domovinskih zdru- kobskih brambovcev Adolf ženj. Fantur, župan Johann Obilt- schnig in dr. Wutte. Slavnostni Nikakor pa si deželni vo- govornik proslave je bil pred-jaški poveljnik Ebner ne more sednik koroških brambovcev predstavljati skupne prireditve Helmuth Themeßl. s koroškimi partizani. Tega zato ne, ker „so bili za priključitev Zanimiv QOVOr je imel južne Koroške k tedanji Jugo- Predvsem dr. Wutte (ÖVP), ki slaviji“. Na vprašanje, kaj pravi le spregovoril namesto dežel-k udeležbi SS-ovske skupine nega glavarja dr. Christofa „Kameradschaft IV“ na Vrhu, Zernatta. Ta je namreč popa je odgovoril, da to ni orga- Zdravil pristop Avstrije zvezi nizacija, ki bi bila zakonsko hATO in ga povezal z Abwehr-prepovedana. Zato tudi ne vidi kampfom oz. z zavarovanjem razloga, da bi nasprotoval nje- meje proti jugu. Poleg tega naj ni udeležbi, „saj živimo v de- Avstrija ne bi preveč podpirala mokraciji“. Prizadevanj postkomunističnih Janko Kulmesch držav (med njimi je tudi Slove- nija) za pristop EU. Slavnostni govornik Helmuth Themeßl se je v svojem zelo emocionalnem govoru večkrat zahvalil zvestim Nemcem in vindišarjem za njihov boj proti Slovencem oz. četam države SHS. Značilnost koroških brambovcev je ta, da venomer zlorabljajo besedo vindišarji in s tem želijo Slovence deliti v pridne in zlobne. Poklonil se je pred 53 žrtvami, ki so padle v boju za „svobodno Koroško“. Imensko je navedel najbolj zaslužne borce, med njimi Fritza in Maier-Kaibitscha. Ravno ti dve osebi pa sta v veliki meri bili odgovorni za izselitev slovenskih družin iz okolice Šentjakoba in drugih krajev dvojezične Koroške. Opaziti je bilo, da se domačini proslave niso udeležili v velikem številu, prav tako pa je tudi manjkala mladina. I. R. ZGODOVINA Šentjakobski spomenik brambovcem je bil postavljen leta 1937. Maier-Kaibitsch in Fritz, ki sta v letu 1937 bila soiniciatorja postavitve spomenika, sta bila v drugi svetovni vojni vodilna nacista in odgovorna za izselitev Slovencev. Maier-Kaibitsch je bil odgovoren za končno rešitev (Endlösung) koroških Slovencev. Fritz je bil visok funkcionar SS. Oba sta bila pri otvoritvi spomenika 1937 ilegalna nacista. Skozi vsa leta je ta spomenik, ki ga nemškonacionalne sile zlorabljajo v protislovenske namene, tarča upravičenih napadov koroških Slovencev. Pred desetimi leti je „Komite za drugačno Koroško", ki so ga vodili Franc Janežič ter Miro in Micka Miškulnik, pripravil demonstracijo. Takrat je državnozborski poslanec Karel Smolle v parlamentu nakazal problematiko spomenika ter njegovo nacistično tradicijo. Pred desetimi leti so pri spomeniku izvedli tudi zaprisego vojaščine. OB ROBU Kje ostaja doslednost? Celovška SPÖ se nahaja v velikih težavah. Na letošnjih občinskih volitvah je pogorela, Klima in Ausserwinkler pa sta morala njenega šefa Metelka prisiliti, da odda vodstvo stranke. Merodajni predstavniki SPÖ so se odločili, da prenovijo celovško SPÖ na osnovi neposrednih demokratičnih volitev. Izvedli so jih pretekli konec tedna. Volilno pravico so imeli vsi člani celovške SPÖ, volilna udeležba je bila nizka (27%), zmagovalec pa je bil Ambrozy. Če je kdo mislil, da bodo socialdemokrati osporavali pomen teh neposrednih demokratičnih volitev, ker je bil odziv nanje vse drugo kakor razveseljiv, se je zmotil. Za Ausserwink-lerja, Ambrozyja & Co. so bile volitve kljub pičli udeležbi izraz demokratične volje strankine baze, ki jo je treba na vsak način upoštevati. SPÖ se namreč dobro zaveda, da igrajo neposredne volitve osrednjo vlogo v razviti demokratični družbi in da ima politično težo le tisti, ki ima tudi demok-tratično legitimacijo. S tem njenim stališčem se popolnoma strinjam. Sprašujem pa se, zakaj poudarja SPÖ pomen neposredne demokracije, če to koristi večini in še posebej socialdemokratom - medtem ko, če gre za slovensko narodno skupnost, tega noče upoštevati. -Kuj- 4 Izseljeništvo Z odkritjem in blagoslovitvijo te plošče je bila izpolnjena želja številnih pregnancev, ki je bila izražena pred skoraj tremi leti v okviru obiska krajev pregnanstva v taborišču sredi Nemčije. Na pokopališču v Frauenaurachu so udeleženci našli ob odkritju spominske plošče vrsto grobov njihovih nekdanjih sotrpinov. Tukaj so pokopani drug poleg drugega: prva žrtev v pregnanstvu Alojzija Grafenauer, žena državnega poslanca Franca Grafenauerja, poleg nje počivajo Franc Jagouc, Janez Verhnjak, Franc Prosenc, Marija Orlič, Tomi Ogris ter Helena in Luka Dovjak. Že na poti je predsednik Zveze slovenskih izseljencev ek. sv. Jože Partl opozoril na namen potovanja. Povedal pa je tudi, da se je Franc-Jožef Smrtnik hudo ponesrečil; tako ni bilo mogoče, da bi Smrtnikovi bratje sodelovali pri odkritju in se poklonili svoji prababici. Povedal je, da je članica farnega sveta v Frauenaurachu priskrbela pevce slovenskih društev v Nürnbergu in Erlangenu, da bi ti olepšali svečanost. Ko so udeleženci dospeli preko Münchna in Nürnberga v Frauenaurach, so se na pokopališču srečali z domačini. Z njihovo pomočjo je bilo šele mogoče v tem kratkem času izvesti pripravo in odkritje spominske plošče. Po polaganju cvetja na grobove naših rajnih in pesmih pevcev je spregovoril Jože Partl in se zahvalil vsem, ki so omogočili postavitev te spominske plošče, namenjeni vsem, ki so v pregnanstvu umrli (njegov govor prinašamo na posebnem mestu). Nato je še spregovorila podpredsednica ZSO Sonja Wakounig. Dejala je, da „našega pregnanstva in trpljenja v dobi nacizma ne smemo pozabiti, da so se koroški Slovenci že dolgo spravili z narodom-so-sedom in da nikdar niso stremeli po maščevanju“. Besede spomina in pozdrava je spregovorila tudi Manica Šerbinc (v imenu fare Erlangen). Zastopnik Narodnega sveta dr. Franc Wutti pa se je v posebnih in iskrenih besedah spomnil svoje Plicove babice. Blagoslovitev je opravil dekan Peter Štikar, z Očenašem in s pesmijo Nmav čriez jizaro pa so zaključili slovesnost na pokopališču. Slovesna maša za vse rajne izseljence je bila v bližnji katoliški cerkvi. Dekan Štikar je poudaril, da so vsem otrokom v pregnanstvu matere in očetje dajali trdno upanje na boljšo bodočnost in na vrnitev v domovino“. Nadalje, da je bolje krivico trpeti kakor krivico Taborišče Frauenaurach: Plošča v spomin in opomin Ob 55-letnici pregnanstva številnih slovenskih družin z Žile, Roža, Gur in Podjune je pretekli teden v Frauenaurachu bilo ob navzočnosti naših izseljencev svečano odkritje spominske plošče. Spominska plošča spominja na trpljenje slovenskih izseljencev. delati, ker krivica povzroči trpljenje, solze in razočaranje. Za konec dneva so se udeleženci odkritja spominske plošče srečali s pomočniki iz Frauenau-racha in pevci pri večerji; s slovenskimi ljudskimi pesmimi in s ponarodelimi partizanskimi pesmimi so zaključili spominsko svečanost. Pred tem spomenikom v Mauthausenu je pred kratkim govoril tudi iz- v rae/ski predsednik Netanjahu. Spomenik so si ogledali tudi izseljenci. f V nedeljo zjutraj so se napotili nazaj domov. Pot jih je tokrat vodila čez Regensburg, ob Donavi v Passau in naprej v Mauthausen. Grede pa smo zvedeli, da bo taborišče trpljenja obiskal tudi predsednik izraelske vlade Netanjahu. Že so se bali, da jih ne bodo pustili noter. Pa so prišli ravno prav, ko se je odpeljala policija in ni bilo nobenih zaprek. V tem koncentra- \ cijskem taborišču, kamor je bilo j, odvedenih mnogo slovenskih ro- c jakov, so se spomnili kaplana Ku-teja in sotrpina Jozija Kokota (oba s sta v tem taborišču dotrpela). , Spomnili so se tudi vseh, ki so ^ morali prenašati nečloveške trdo- n te, ponižanja in so tam mdr. končali v pečeh. Kmetijstvo Ovčjereja: kam z volno? Mnogi kmetje, ki se ukvarjajo z ovčjerejo, imajo z volno oz. z vprašanjem - Kam z volno? - probleme. Možnosti je dovolj. Ovčja volna se lahko predela v veliko koristnih proizvodov, kar na številnih razstavah in sejmih s svojimi naravnimi „bio-proizvodi“ dokazuje ovčjerejec Edej Goltnik iz Podkraja pri Pliberku. Kot smo v Našem tedniku že večkrat poročali, je ovčjereja zvrst kmetijstva, ki še posebej našim kmetom nudi veliko možnosti v prihodnosti - predvsem v gorskih področjih. Poleg prodaje znanejših ovčjih produktov kot so ovčji sir, meso in drugi meseni izdelki je pomemben dejavnik tudi ovčja volna. Tako namreč na zgornjem Koroškem v Melski dolini obstaja posebna predelovalnica ovčjih produktov pod imenom „Wollwerkstätte Gross-glockner“. Tam se je več kmetov združilo v društvo, kjer skupaj predelujejo in prodajajo ovčjo volno. Imajo pralnico (Heiligenblut), predelovalnico za preproge, za volno in za druge volnene produkte (Mörtschach). Mnogi kmetje, ki se hočejo začeti intenzivneje ukvarjati z ovčjerejo, stojijo kar kmalu pred vprašanjem, kam z volno. Iniciativa „Wollwerkstätte Grossglockner“ potem prevzame volno in jo predeluje naprej. Kontaktni naslov: Johann PICHLER, Trojerhof, Tel. (04824) 2631 (Gesammtpro- gramm Mčrtschach) Če želite nadaljnje informacije, se lahko obrnete na Kmečko izobraževalno skupnost (KIS) - v Celovcu tel. (0463) 54 8 64, kjer bo vam svetoval dr. Hans Mad- ritsch ali na Skupnost južno-koroških kmetov (S J K) - tel. (0463) 54 0 79. Kmetijstvo v Sloveniji in možne posledice po pristopu EU Naši koroški kmetje so se dolgo pripravljali na pristop Avstrije EU. Stanovski kolegi v Sloveniji se še pripravljajo na ta veliki korak. Slovenija je razmeroma majhna država in se mora kot taka na pristop EU temeljito pripraviti. Problemi slovenskega kmetijstva (ki jih poznamo) so podobni avstrijskim. Slovenija ima za državo te velikosti veliko klimatskih pasov (od alpskega do subpanonskega). 39% celotne površine je kmetijske zemlje, 6,8% je nerodovitne, 54,2% pa je gozdne površine. Dodaten problem kmetijstva so razmeroma majhne kmetije (večina do 10 ha). Zato je značilna gozdnatost in majhen delež njiv v strukturi rabe kmetijskih površin, velik del obsegajo travniki. V brošuri, ki jo je letos izda- lo Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, so zato kot poglavitni cilji kmetijske politike navedene naslednje točke: zagotoviti prehrambeno situacijo, ohraniti poselitev in kulturno pokrajino ter povečati konkurenčnost. To so v glavnem cilji, ki jih v Koroški kmetijski zbornici zastopa tudi Skupnost južnokoroških kmetov (SJK). Zadnja leta je v Sloveniji opaziti trend po zmanjšanju produktivnosti v živinoreji ter povečanju deleža pri poljedelstvu in travništvu. Tako kot povsod drugod bodo slovenski kmetje morali iskati neposredno pot na trg oz. do potrošnikov. Odgovorna kmetij- ska politika naj teži k temu, da kmetje lahko sami direktno prodajajo svoje proizvode. V Sloveniji je število kmetij do leta 1993 močno padalo, od takrat pa se je zopet ujelo in celo povečalo. Razen tega si sodobnega kmetijstva brez subvencij s strani države in pristojnih uradov ne moremo predstavljati. Seveda je pristop EU za slovenske kmete velik izziv, ki ga bodo morali sprejeti. Samo upamo lahko, da bodo temu velikemu izzivu tudi kos. V tej fazi je posebno važno sodelovanje med koroškimi kmeti (SJK) in kmeti v Sloveniji, ki se lahko iz avstrijskih izkušenj mnogo naučijo. PO SKLEPU PREDSEDSTVA SJK: več servisa in pogovorno omizje Dobrla vas. Skupnost južnokoroških kmetov (SJK) bo v prihodnje rednej in obširneje informirala južnokoroške kmete o aktualni kmetijski politiki. To je sklenilo predsedstvo SJK na minuli seji v Dobrli vasi. Odslej bodo seje predsedstva SJK mesečno izmenoma v Podjuni in v Rožu. Dodatno bo SJK vabila v raznih dvojezičnih krajih na pogovore (pogovorno omizje), na katere bodo vabljeni vsi zainteresirani kmetje, katerim bodo na voljo strokovnjaki ter zbornična svetnika SJK. Frakcijski vodja SJK Dl Štefan Domej je dejal, da je za SJK važno, da drži stalni stik do svojih kmetov, katerim lahko s strokovnimi nasveti zelo pomaga. Eden teh nasvetov je lahko npr. izdelava in spremljanje projektov, za katere je možno dobiti podpore iz sredstev EU. O teh je predsedstvu SJK referiral Dl Hanzi Miki, ki je nakazal vrsto možnosti in predstavil projekte, ki že uspešno tečejo (npr. Inter-reg projekt strojnega krožka Podjuna ali Interreg projekt KIS). O težnjah ziljskega kmetijstva pa predsedstvo SJK ni moglo razpravljati, ker zborničnega svetnika Janka Zwittra ni bilo na sejo. Da bodo informacije med SJK in kmeti na podeželju še hitreje in bolje tekle, bo SJK v prihodnje izdajala svoj „informacijski list“, ki bo namenjnen vsem kandidatom SJK, zaupnikom in zainteresiranim kmetom. Silvo Kumer Predstavitev______________ Coppla Kaša vabi na „hišni“ praznik Železna Kapla. Društvo gorskih kmetov reke Bele vabi to soboto, 27. septembra 1997, na hišni praznik na glavni trg v Železno Kaplo. Coppla Kaša je na ta sejem povabila tudi druge kmetijske iniciative iz Podjune, Solčave in Jezerskega. Presed-nica društva Elisabeth Miklau upa na zelo številčen obisk. Društvo se prizadeva tudi za meddržavno sodelovanje kmetov na različnih področjih, od gozdno gospodarskih skupnosti do direktnih kmečkih prodajalcev. Vsi ti se bodo v soboto od 9. ure naprej predstavjali na glavnem trgu v Železni Kapli. 6 Iz naših občin Zupani podpirajo načrt novega mostu čez Dravo Pretekli teden so se župani in politiki petih podjunskih občin pogajali o gradnji novega mostu čez Dravo, ki bi občine bolje priključil na avtocesto. Na kratko UNIVERZA Tečaj za naše dvojezične učitelje Celovec. Strokovno pedagoško združenje obvešča učitelje na dvojezičnih šolah, da ponuja univerza v Celovcu seminar „Zweisprachiger Unterricht - Theorien und Modelle“, ki ga bo vodil prof. Ferdinand Stefan. Prijave: četrtek, 9. 10., od 13. do 15. ure. Kraj: SRI 232 (1. nadstropje v glavnem poslopju univerze). OBNOVITEV CERKVE Velik praznik za farane v Tihoji Tihoja. Preteklo nedeljo so farani v Tihoji (fara St. Lipš) vabili na farni praznik. Povod je bila obnovitev cerkve. Župnik Valentin Gotthardt je skupno z bivšim župnikom dr. Mirotom Ostrovskim blagoslovil obnovljeno cerkev, ki je posvečena sv. Andreju. Obnovitev je stala nad 600.00,- šilingov, denar pa so večinoma zbirali farani sami, nekaj pa sta prispevala tudi škofija in urad za varstvo spomenikov pri deželni vladi. Izkupiček nedeljskega farnega praznika pa je bil v celoti namenjen obnovi cerkve. Cerkev v Tihoji je dobila novo, lepo zunanjo podobo in nove zvon. Preteklo nedeljo so cerkev blagoslovili. Foto: Fera Na pogovor je župane vabil pli-berški župan mag. Raimund Grilc, ki je želel najti skupno stališče k projektu novega mostu čez Dravo pri Lipici. Na pogovor so bili vabljeni župani in politiki iz občin Suha, Pliberk, Bistrica, Globasnica in Ruda. Predvsem na razumevanje občine Rude je upal Grilc. Župan Rude Škorjanc je seveda v prvi vrsti zastopal interese svoje občine in občanov, ki nočejo dodatnega prometa skozi občino, predvsem ne skozi Rudo. Prav zaradi tega pride v upoštev samo varianta z obvozom Rude. Da je most čez Dravo potreben, o tem so si bili v bistvu vsi navzoči politiki edini. Predvsem bi s tem bilo možno pridobiti nove turiste za spodnjo Podjuno, na drugi Dogodek se je pripetil v ponedeljek, 15. septembra, ob pribl. 18. uri na mejnem prehodu Labot-Vič. Slovenski državljan Karel Kristan iz Radelj ob Dravi je hotel obiskati sestro Kristino, ki živi s svojo družino v Celovcu. Spremljala ga je njegova nečakinja G.; ta je za domače potrebe kupila v Sloveniji maso za izravnavanje (Spachtelmasse). Ko sta dospela na avstrijsko mejno postajo, je bilo za Karla Kristana konec potovanja na Koroško. Mejni žandar Ru. je videl v avtu maso za izravnavanje sten. Po uradnem protokolu naj bi Karel Kristan izjavil, da gre v Celovec delat - čeprav ni imel pri sebi niti orodja niti delovne obleke. Vrhu tega sam niti ni mogel dajati takih izjav, ker sploh ne zna nemško. Zanj je tolmačila njegova nečakinja G.; ta pa je, kot zatrjuje, dejala, da je gradbeni material kupila v Sloveniji sama, kakor pač tudi kupujejo slovenski državljani v koroških trgovinah. Za uradnika Ru. je bilo kljub temu jasno, da obstaja sum za pridobitveno dejavnost. Zato Karlu Kristanu ni dovolil vstopa v Avstrijo; v njegovem pot- strani pa bi postale občine od Suhe do Globasnice tudi za podjetja bolj zanimive, ker bi se s priključkom bistveno izboljšala infrastruktura. Župan Grilc pa navaja tudi bolj globalne argumente, kakor npr. pomen mostu kot važno evropsko povezavo v Slovenijo, kjer nove avtoceste gradijo v smer Holme-ca, ki postaja vedno pomembnejši mednarodni mejni prehod. Grilc. „Za našo občino bi to npr. tudi pomenilo, da bi skozi vas Blato šel celotni promet, kar ne more biti. Z mostom bi vasi vzeli 80% prometa“. Za občino Rudo bi imel priključek prav tako pozitivne aspekte. Tako bi po gradnji visoko-hitrostne Železnice 2000 imeli prebivalci severno od Drave znat- nem listu je s štampiljko zabeležil, da brez vize eno leto ne sme prestopiti slovensko-avstrijske meje. Kar pomeni: če želi dobiti turistično vizo, si jo mora poskrbeti na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani - ta je praviloma omejena na tri mesece, vrhu tega pa je povezana s stroški. Prav tako bi se lahko Karel Kristan po odvetni- no boljši priključek na to železnico. Kakor smo že v NAŠEM TEDNIKU poročali, naj bi v občini Pliberk nastal kolodvor nove železnice. Stroški za gradnjo mostu čez Dravo bi znašali gotovo nad 100 mio. šilingov. Letni stroški za vzdrževanje doslejšnjega 100 let starega mostu pa znašajo že 8 mio. šilingov, kakor kaže pa bodo že leta 1998 spet potrebne milijonske investicije za sanacijo ser-petinske ceste do mostu. Pod temi vidiki dobi zidava novega mostu še dodaten gospodarski pomen. Da bodo župani pri deželni vladi dobili več posluha za projekt, bodo v prihodnje na pogajanjih nastopali skupno. ku pritožil na upravnokazenskem senatu v Celovcu, vendar bi ga to najmanj stalo 20.000 šilingov. Slovenija in Avstrija se ob raznih uradnih priložnostih pohvalita z nadvse dobrimi sosedskimi odnosi. Ta konkretni primer (ki ni edini) pa veliko pove, kakšni so ti odnosi v praksi. Silvo Kumer Odprtost meje pod vprašajem Avstrijski mejni organi vedno znova delajo slovenskim državljanom nepotrebne težave pri vstopu v državo. Takšen primer se je ponovno pripetil ta teden. Po pristopu Avstrije EU nastajajo na mejnih prehodih s Slovenijo vedno znova nepotrebne težave, posebno še, če avstrijski mejni uradniki komp/icirajo in napačno tolmačijo svoje naloge. 7 Iz naših občin Nanti Pristovnik skupno z Marijo Čebul (levo) in Micko Mak vodi selski občinski urad. Foto: Kumer Nanti Pristovnik je že 50 let na občinskem uradu Vodja občinskega urada Nanti Pristovnik je leta 1947 pričel delati na občinskem uradu v Selah in je od tega leta naprej 50 let v službi soobčanov. Ur Slika iz ieta 1952. Nanti Pristovnik (levo) v službi na občinskem uradu. Na sliki pri študiju podlag skupno z občanom Jurijem Makom. 5o let v službi občine. Tako dolgo še noben koroški uradnik ni bil v službi soobčanov. Kakor je pač danes v modi, uradniki večinoma gredo že precej prej v penzijo. Ne tako vodja selskega občinskega urada, ki bi gotovo še ostal na uradu nadaljnjih 10 let, če bi mu to po zakonu bilo dovoljeno. To je najboljši dokaz, kako je vodja urada povezan s svojim delom, ki ga je vedno pojmoval kot servis za svoje Selane. Zdaj služi že pod petim županom. Prvi je bil Janko Ogris, sledili so Simon Ogris, Hermann Velik, Anton Hribernik in Engelbert Wassner. Tudi Pristovnikov oče je bil od leta 1924 do 1938 župan v Selah, njega je potem odstavil Hitler. Pristovnik sam se ni vključeval v strankarsko politiko in nikoli ni kandidiral za občinski svet. Pristovnik: „Zdi se mi, da to ni naloga občinskega uradnika, ki mora biti tu za vse občane“. Leta 1953 je postal vodja urada. V teku 50 let je Pristovnik mnogo doživel, veliko milijonov je šlo skozi njegove roke v prid Selanom. Grajene so bile nove ceste, zidali šoli na Kotu in v Selah, obnivlili gasilski domovi, zidan je bil nov občinski urad, katerega so medtem že spet obnovili, vasi so dobile vodo- vode itd. V 50 letih se je zelo veliko spremenilo. V prvih povojnih letih je bila glavna naloga občinskega uradnika, da je delil „živilske karte,“ danes pa je občinski urad v prvi vrsti servisna služba za občane. Ker je bil Nanti Pristovnik v vseh teh letih zelo ustrežlji-jv, prijazen in kompetenten uradnik, ga imajo Selani zelo radi in jim bo seveda zelo manjkal. Vsaj za nekaj časa pa bo Selanom ostala Selanom na uradu „ohranjena“ Marija Čebul, ki je delala skupaj s Pristovnikom 40 let, večinoma v enem prostoru. Tudi ona ga bo v novem letu pogrešala. Ker pa ji je obljubil, da bo še redno zahajal „na kontrolo", to gotovo ne bo turobno slovo. V svojem novem prostem času se bo Pristovnik ukvarjal z vsemi tistimi stvarmi, ki jih je zdaj lahko delal le izven poklica: kot blagajnik DSG Sele, kot pevec pevskega društva in kot kulturnik. Vrhu tega je zdaj zadnji čas, da se vinska klet napolni z novimi dobrimi vini, na katere bo lahko odslej pogosteje povabil svoje Selane, za katere je bil 50 let službeno pristojen. Silvo Kumer BO LIPO ZAPRL?_____ Občina dela Rutar-Lidu velike težave Dobrla vas. Rutar Lido , čigar posestnik je kom. sv. Franc Rutar, ima spet težave z občini Dobrla vas, ki mu predpisuje, da mora čistiti svoje kopališče „po zadnjem stanju tehnike“ in to čeprav voda po zadnjih analizah ustreza normam. Franc Rutar je zdaj občini predlagal, naj ona prevzame kopališče in ga sanira. Rutar Lido pa bi potem od občine najel kopališče. Franc Rutar je leta 1966 zgradil čistilno napravo, ki jo je vsako leto izboljševal. Bivši deželni glavar Jörg Haider mu je celo obljubil 20% finančno podporo, ki je Rutar do danes ni dobil. V preteklih 10 letih je imel Rutar Lido 364.000 nočitev, občina je v tem času od Rutar Lida dobila na 3 mio. šilingov davkov, tako Rutar. Če ne bo možno najti rešitve, grozi Lidu zaprtje. Rutar Lido je največji turistični obrat v Dobrii vasi. NARODOPISNI INŠTITUT Občni zbor Celovec. Slovenski narodnopisni institut „Urban Jarnik" bo imel naslednji ponedeljek (ob 16. uri) v Slomškovem domu občni zbor, na katerem bo prišlo do personalnih sprememb. Mesto predsednice bo oddala dr. Herta Maurer - Lausegger. Novi predsednik naj bi postal dr. Pavel Apovnik. Vodstvo inštituta bo oddala dr. Makarovič, ki jo bo nasledila mag. Martina Piko. 8 Rož - Podjuna - Zilja SVETE VIŠARJE Presenečenje za 50.000-ega gosta Do prve nedelje oktobra je svetišče na Svetih Vi-šarjah še odprto, prav tako razna gostišča in okrepčevalnice. Seveda do tega časa deluje tudi žičnica, toda le ob temle času: 27. in 28. septembra ter 4. in 5. oktobra (ob sobotah od 9.00 do 16.30, ob nedeljah pa od 8.30 do 18.00). Družba Promotur, ki opravlja žičnico, kaj kmalu pričakuje 50.000-ega gosta oz. romarja letošnje sezone, za katerega je seveda pripravljeno posebno presenečenje. CELOVEC/BOROVLJE Domsko romanje v Borovlje Po navadi gremo gojenci Modestovega doma v Celovcu na začetku šolskega leta na domsko romanje. Tokratni cilj je bil znano puškarsko mesto Borovlje. V torek, 16. septembra, smo se torej odpravili v Borovlje, kjer smo najprej z Jožetom Andolškom v cerkvi sv. Martina obhajali sv. mašo. Nato smo se napotili k razstavi „Vse je lov ...“. Razstava je bila zelo zanimiva, saj lepo prikazuje razvoj lova - od Č>t-zija do današnjega dne. Zanimivi so bili tudi zakladi raznih muzejev in privatnikov, zbrani iz cele Avstrije ter mnogih drugih evropskih držav. Prava umetnost je izdelava pušk, ki smo si jo prav tako ogledali in smeli celo sodelovati pri izdelavi delov za puške. Atrakcija razstave pa je mož, ki na vrtu že nekaj mesecev živi preprosto in skromno kakor Ötzi. Po ogledu razstave smo imeli še piknik pri bližnjem jezeru, ki ga je „kuhinja“ odlično pripravila. Po okrepčilu smo ostali še nekaj časa ob jezeru, nato pa smo se le morali odpeljati nazaj domov. Ursula Sienčnik Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Justi Štuk z Blata pri Pliberku, Francu Kuežniku iz Doba, Yvone Wölbl iz Globasnice, Justi Perč iz Rut pri Rinkolah, Urški Kulnik iz Kotmare vasi, Justi Petjak iz Konovec, Heleni Gregorič iz Male vasi pri Globasnici in Maksu Radocha z Blata pri Pliberku. Posebne čestitke pa veljajo Mihu Lubasu iz Vogrč, ki slavi 75. rojstni dan. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika. Minulo nedeljo je obhajal rojstni dan Franc Janežič iz Leš. Občinskemu odborniku SGS Šentjakob ob tej priložnosti prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam Našega tednika se pridružujeta EL in SJK. Prav tako minulo nedeljo je obhajal rojstni dan Matevž Misch-kulnig iz Branče vasi v Bilčovsu. Iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in srečna leta! Čestitkam Našega tednika se pridružujeta EL in SJK. V Selah na_ Šajdi obhaja osebni praznik Žnidarjeva Mili. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje! ČESTITAMO Minuli petek je slavila 75. letnico življenja Justina Brumnik z Obirskega. Ob tem visokem osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo otroci z družinami. 62-letnico je obhajal Joži Pack iz Trabesinj, predsednik Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci. Čestitamo in želimo vse najboljše! V Selah obhajata osebni praznik Lenči Užnik, po domače Gašperjeva in Nani Ogris, po domače Kopajnica. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. V sredo je obhajal rojstni dan Franci Tomažič iz Šentvida v Podjuni. Nameščencu KKZ od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo sodelavci in dobri prijatelji. Pred nedavnim je obhajal rojstni dan Mirko Ogris z Dra-bunaž, za kar mu od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Tereziji Pasterk iz Kokij, Mihu Golavčniku iz Podjune pri Globasnici in Stanku Polzerju iz Šentprimoža. Vsi ostali člani društva upokojencev Podjuna slavljencem prisrčno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika, ki kliče slavljencema na mnoga zdrava in milosti polna leta. Minulo nedeljo je slavila visok osebni praznik, 89. rojstni dan Alojzija Roschman iz Senčnega Kraja pri Pliberku. Slavljenki ob tem visokem življenjskem prazniku prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva. V Vogrčah je praznoval rojstni dan Hubert Zidej. Prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo prijatelji, SAK in KPD Vogrče. Pred nedavnim je v Apačah obhajala 79. rojstni dan Barbara Hirm, za kar od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Sigi Piček iz Semislavč je obhajal osebni praznik. Ob tej priložnosti mu od srca čestitajo člani Slovenskega društva upokojencev Šentjakob in želijo vse najboljše,v predvsem trdnega zdravja! Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika. Minulo nedeljo je obhajal rojstni dan Hubert Dumpelnik, predsednik SPD Edinost iz Štebna pri Globasnici. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo prijatelji in znanci ter EL in SJK. Tanja Koren iz Spodnjih Rut je minuli ponedeljek obhajala rojstni dan. Slavljenki ob tej priložnosti od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem osebne sreče in zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružuje CAN. Pred nedavnim je obhajala rojstni dan Justina Hribernik z Blata pri Galiciji. Tajnici Enotne liste ob tej priložnosti od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. ČESTITKA TEDNA Zahvala ob življenjskem jubileju Kot smo že v zadnji številki Našega tednika poročali, je Miha Lubas, po domače Olip iz Vogrč te dni praznoval svoj 75. življenjski jubilej. Na tem mestu bi se mu zelo radi zahvalili za ves njegov idealizem ter neizmerno ljubezen do slovenske narodne skupnosti, ki jo vse svoje življenje dokazuje kot kulturnik, zadružnik in zagovornik samostojnega političnega gibanja. Dragi Mihej, zavedamo se, darilo, za to pa toliko bolj prihaja od srca. da je čestitka tedna skromno -Kuj- I I ' f f ( r r r f: Rož - Podjuna - Zilja ŽELEZNA KAPLA Zazvenele so zopet tamburice z zvoki tamburic v jesen“, se je glasilo geslo koncerta tamburaške-ga ansambla „Zarja“, ki je bil minulo soboto v farni cerkvi v Železni Kapli. Prvi samostojni koncert tamburaške skupine SPD „Zarja“. Sedem mladih deklet je pred tremi leti ponovno poživilo tamburaš ko skupino v Železni Kapli ter se vztrajno pripravilo na svoj prvi samostojni koncert v domači občini. 14 skladb so dekleta (Annemarie Kastrun, Martina in Mihaela Traunik, Katica Haderlap, Katja Šorli ter Andrea Pasterk) pod vodstvom Tatjane Sadolšek strnile v posrečen koncert, ki je v domači farni cerkvi navdušil številno publiko. Njihov program je med drugim obsegoval tudi zelo znane skladbe kot na primer Offenba-chovo „Tiho noč“ ali Čajkovski-jevo „Arietta italiana". Glavni del koncerta pa je bil pridržan skladbami, ki jih je za kaplške tamburašice priredil nekdanji vodja tamburaške skupine Mi- hi ran Azarjan, po rodu Armenec in sam pripadnik manjšine. Spored je dopolnilno sooblikoval še Erhard Oschina, ki mu je v strnjenih besedah odlično uspelo prikazati nasta- nek skupine in tudi sestav instrumentov. Poudaril je tudi poseben pomen delovanja skupine, ki nadaljuje dolgoletno, a večkrat pretrgano tradicijo kaplških tamburašev. Obirčani v skrivnostnem podzemlju Pece Ob rajsko lepem vremenu se je prejšnjo soboto zbral avtobus pevcev in godcev ter se odpravil na vsakoletni izlet Obirskega pevskega društva. Kot vedno, smo tudi tokrat poskrbeli, da smo zadovoljili človekovo bistvo: duha, ki je proces in vsebina mišljenja, dušo, ki je vzrok in nosilec življenja, ter telo, ki ga še najbolj občutimo, ker se nenehno oglaša, če z lakoto ne, pa s kurjimi očesi. Ogledali smo si mežiški rudnik v Peci, Črno in kmečki turizem šentanelskih pavrov. Ne bi verjel, da se rudišča v Peci raztezajo na površini 64 km2. Toliko se nas vozi mimo kralja Matjaža, le redkokdo pa ve, da je v njej dvanajst nadstropij - obzorij; najvišji rov je na višini 2060 m, najnižji 268 m Pod morsko višino; spodnji obzorji sta zaliti z vodo in muljem -letno so iz globine rudnika, kjer še danes delujeta dve elektrarni, izčrpali nad 31 milijonov m3 vode. Od leta 1665 do danes so rudarji izkopali 800 km rovov z nad 200 vhodi. Za ogled 1% rovov smo potrebovali celi 2 uri. Mislil bi, da si v Postojni, toda te farne in luknje so delo žuljev in stoletnega znoja: rudarji so izkopali do leta 1993, ko so rudnik Zaprli, 19 milijonov rude in pridobili milijon ton svinca ter milijon ton cinka. Z rudarskim vlakom z železnimi kolesi so nas v va-gončkih odpeljali 3,5 km globoko v krtovo deželo. Drdralo je in se treslo, da je Ceni mislil, da se pelje po župančevih Brejah naravnost v Psico! V rovih smo se seznanili z zgodovino rudarjenja od začetka do danes. Od „perkmandelcev“ smo se odpravili v cerkev, kjer smo z župnikom iz Črne, gospodom Vriskom, ki očitno živi po načelu: da se le zapoje, pa se vse pozabi, imeli pete litanije. Pogostil nas je v župnišču in nas v nagovoru soočil s svojim verskim, kulturnim in socialnim delom v fari s 4000 dušami. Nadvse pohvalno je omenil njegove dobre farane, ki so mu popravili vse štiri cerkve, eno celo na 1200 m višine. Ker pa je trup že zelo trpel zaradi lakote in suše, smo se morali usmiliti še njega in mu postreči s tremi vrstami mesa in prenekatero sorto vina. V eni od gostiln je vina - kot v Kani Galilejski - celo zmanjkalo! Več podrobnosti NT ne bi prenesel! Pili smo največ v namen, da ne bi bili bolni, se pravi na zdravje, peli pa do trde teme. Navmes je godil Pegrinov trio in nas spremljal z lepimi vižami iz ene gostilne v drugo, da je bilo kakor na ohceti. Veliko zanimivega smo videli in slišali, poživili domačnost, in prilili sorodstvenim in prijateljskim koreninam. Da bi se le uresničila želja enega od pevcev, ki je dejal, da bo zaradi tega dneva najmanj pol leta dalje živel. ŠMIKLAVŽ_________________________ Strelci vabili na semenj Tudi letos so strelci ali kakor se zdaj imenujejo „St. Nikolaer Schießbuben“ vabili na semenj in prangan-je v Šmiklavž in mašo pod milim nebom. Na vsa gospodinjstva so poslali vabila. Tudi Naš tednik in Nedelja sta prinesla vabilo. Kdor še ni videl pozlačenega petelina na zvoniku, je ta dan imel priložnost. Tudi mene je vleklo v rojstno vas. Ponoči toliko dežja, nedeljsko jutro pa je vstajalo umirjeno in ohlajeno, po preteklih vročih dnevih, ki so bili prav, da se je še posušila zadnja otava. Strelci so šmiklavški semenj že na predvečer naznanjal. V nedeljo, ko je zvon vabil vernike ob streljanju na Kopitarjevem travniku, so se začeli zbirati mladi in stari. Ob devetih se je začelo prangan-je. Vsi so se zvrstili v procesijo skozi vas. Letos nisem mogla več iti zraven. Sem le v lopci opazovala procesijo z Najsvetejšim in sledila molitvi in petju ob oltarjih. Skoraj ni bilo opazovalcev ob straneh. Še fotografa sem pogrešala. Na Radišah sem slišala, da so imeli prej na Vnebohod fantovsko pranganje. Nihče ne ve, kaj prav povedati. Morda je o tem le kje kaj zapisano. Dekliško pranganje pa je na praznik Svetega Rešnjega telesa. Ko gredo deklice z venčki na glavi in okrašenimi svečami prangat, potem darujejo za cerkev. Vsako leto pa jih je manj. V Šmiklavžu so šli tudi strelci v svojih nošah v procesiji, s seboj pa že vodili naraščaj, prav tako v nošah. Čeprav je bilo tudi malo folklore zraven, se mi je zdelo, da jih je bil Jezus vesel, ko so pomagali tudi župniku s svojo pomočjo in ne samo s streljanjem. Po četrtem evangeliju se je pa vse zvrstilo ob oltarju pod milim nebom, da sledi praznični maši. Pod lipo je občina spet pripravila sedeže za starejše ljudi. Cerkveni zbor in Hodiški oktet sta z ubranim petjem oblikovala sv. mašo, ki jo je daroval župnik Lovro Kašelj. Pozlačeni petelin na zvoniku pa se je tudi obračal, da smo ga dobro videli. Gospod župnik se je ob koncu vsem zahvalil za lepo sodelovanje in da bi tako ostalo še naprej in še privabilo mnoge na Angelsko nedeljo na skalnati hribček v Šmiklavž. Nato smo se sorodniki in znanci še poveselili v prijetni družbi. HMR 10 Razno ■ Avgusta so v koprski Luki pretovorili 521.866 ton blaga, kar je za 29 odstotkov več kot lani. Največ blaga so pretovorili za Avstrijo (več kot 199 tisoč ton), sledijo Madžarska (nad 40 tisoč ton), Češka (več kot 13 tisoč ton) in Slovaška (skoraj osem tisoč ton). ■ Gospodarska zbornica Slovenije ocenjuje, da bo slovensko gospodarstvo kljub težavam konec leta doseglo pozitivno gospodarsko rast. Inflacija ostaja na ravni okrog devetih odstotkov, obrestne mere pa se gibljejo med 21 in 22 odstotki. ■ Liberalna demokracija Slovenije (LDS) je koalicijski partnerici Slovenski ljudski stranki (SLS) predlagala, naj bo proračun za prihodnje leto samo odstotek višji od letošnjega, kar pomeni, da bi znašal okrog 800 milijard tolarjev (60 milijard šilingov). ■ Minister za obrambo Tit Turnšek in hrvaški notranji minister Ivan Penič sta podpisala sporazum o sodelovanju med državama pri varstvu pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami. Poudarek je bil na medsebojnem obveščanju ob radiološki nevarnosti, kar se nanaša na nuklearko v Krškem. ■ Predsednik državnega zbora in podpredsednik SLS Janez Po- SLOVENIJA dobnik se je odpovedal predsedniški kandidaturi. Glavni razlog so napadi predsednika socialdemokratov Janeza Janše nanj osebno in na njegovo stranko. S tem je tudi dokončno odpadla možnost, da bi stranke pomladi (SLS,SDS in SKD) imele skupnega kandidata za bližajoče se predsedniške volitve. ■ Pet slovenskih piscev (Andrej Blatnik, Drago Jančar, Brane Mozetič, Boris A. Novak in Tomaž Šalamun) bo od 1. do 10. oktobra na bralni turneji v ZDA. Gre za nadaljevanje dosedanjih prizadevanj za uveljavitev slovenske literature po svetu. ■ Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan se je srečal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Slednji je slovenske- mu predsedniku povedal, da bodo ZDA ukinile vizume za slovenske državljane. Slovenija se bo tako priključila 25 državam, ki ne potrebujejo vizumov za ZDA. ■ V Ljubljani je bil 24. evropski kongres citologije. Minister za znanost Lojze Marinček je ob otvoritvi poudaril, da diagnoza „rak“ še vedno pomeni šok za vsakega bolnika, in opozoril uspešno slovensko vključevanje v sodobne mednarodne znanstvene tokove. ■ Po podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč je v hotelih v vseh 15 slovenskih naravnih zdraviliščih do konca avgusta letovalo šest odstotkov več gostov kot v istem obdobju lani. Število nočitev se je povečalo za deset odstotkov na 1,11 mi- lijonov, najbolj pa v Termah Portorož, zdravilišču Radenci in Rogaški Slatini. ■ Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je slavnostno odprl 21-kilometrski odsek avtoceste od Arje vasi do Vranskega. Gre za najdaljši odsek, ki so ga zgradili v okviru nacionalnega programa izgradnje avtocest. Od začetka uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest v letu 1994 je bilo zgrajenih skoraj 114 kilometrov. ■ Letošnji dobitnik priznanja in nagrade, ki jo za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre vsako leto podeljujejo občine Izola, Koper in Piran je arhivar Alberto Pucer. V Kopru rojeni Alberto Pucer skrbi za bogato arhivsko gradivo v piranski enoti Pokrajinskega arhiva Koper. ■ Obrtna zbornica Slovenije je objavila podatek, da delež dela na črno letos dosega 22 odstotkov domačega bruto proizvoda, kar pomeni, da je neobdavčeni dohodek znašal med 300 in 400 milijardami tolarjev (25 in 32 milijardami šilingov). ■ Na protestnem shodu kovinarjev v Ljubljani se je zbralo skoraj 20.000 delavcev. Protestirali so proti poskusom ukinitve panožne kolektivne pogodbe za kovinsko dejavnost. PISMO BRALCA Tiskovna konferenca Dvorana je bila polna. Prišli so moderno oblečeni in tudi kakšni brez kravat, kolegi vseh koroških medijev. Nastopili so govorniki Enotne liste - drug za drugim. Govorili so, da se je parket tresel in da so meni, ki sem mehak človek, pritisnile solze v oči. Tisto uro sem bil prepričan, da smo koroški Slovenci za vselej rešeni, ali pa da bomo odrešeni vsaj naslednje tedne. Spregovoril je tudi gospod predsednik. Ne sprašujte me, kako je govoril. Glas poln bolesti, poln rodoljubne ogorčenosti, da so vztrepetala vsa srca nas Slovencev med nemško govorečimi novinarji. Kaj je govoril, kaj je povedal gospod predsednik? Tisto je povedal, kar govori rodoljubno srce, kadar je ogorčeno... Ubogi otroci... nešportni športniki... mili narod... nesramni sociji... pravice zajamčene... O, kako je spregovoril ta spomenik naše kulture!!! Podobno narodni pesmi: naj jo sliši človek vsako jutro, vsak večer - v njegovem radiu - ob njenih milih zvokih se mu topi srce in se mu solze oči. Ali ne poznate tistih občutkov, ki obidejo človeka ob pogledu na takega idealista, za narod trpečega? Jaz trpim za narod... od nekdaj trpim in bom zmeraj trpel... vi, mlač-neži pa se smejte in uživajte posvetne sladkosti! Nov zakon o otroških vrtcih potrebujemo, novo olimpijsko zavest v deželi, nov zakon o narodnih skupnostih in nov zakon o radiu... Ne, tega pa ne. Radio naj ostane tak, kot je. Vendar je potreben nov zakon za pritožbe. Obrisal sem si oči in srhlo me je zazeblo. Nisem pred nekaj dnevi slišal istih besed od druge domoljubne organizacije? Nasprotujemo pod-pisni akciji. Nočemo slove- nizacije Koroške po radiu! Dovolj je, kar imajo! Kolegi so se spogledali. Od sramu sem zardel. V trenutku, ko vladni stranki razpravljata o novem radijskem zakonu, jima naš ugledni politik, sredi podpisne akcije obeh kulturnih organizacij signalizira na Dunaj: ne jemljite je resno, vse je smrdljiv izpuh v prazno... So tudi taki narodni politiki, ki so trdno prepričani, da bodo njihovi modri sklepi neznansko koristili tako človeštvu kakor tudi človečanstvu, da o našem milem narodu ne govorimo. Zato govore in sklepajo in so sila navdušeni, da lahko govore in sklepajo. In narod? Sodeč po udeležbi pri podpisni akciji je raz-videl pametno in brž, kdo mu daje in kdo mu jemlje. S Cankarjem: „Kdo daje ljubezen, mu je povrnjena tisočkrat. Sovraštvo je tičalo naš narod ob tla, ljubezen ga bo povzdignila do sončnih višav!“ Mirko Bogataj STALIŠČE ARGE Koroška o AGORA Wie uns gestern bekannt wurde, scheint unser Verein beim Antrag der AGORA Arbeitsgemeinschaft offenes Radio auf Erteilung einer Lokalradiolizenz in Kärnten als unterstützende Organisation auf. Hiezu erlauben wir uns festzuhalten, daß wir grundsätzlich ein slowenischsprachiges Lokalradio in Kärnten unterstützen. Allerdings ist die AGORA nie an uns mit dem Ersuchen um Unterstützung herangetreten und wir haben nie erklärt, ihren Antrag auf Erteilung einer Lizenz zu unterstützen. Wie uns bekannt ist, hat neben der AGORA auch Radio Korotan einen Antrag auf Erteilung einer Lokalradiolizenz gestellt, sodaß zwei Unternehmen sich für eine Lizenz bewerben. Es ist nicht unsere Absicht und Aufgabe, hiebei den einen oder anderen Bewerber bevorzugt zu unterstützen. Wir sind aber gerne bereit, nach dem die Lizenz erteilt wurde, dieses Lokalradioprogramm zu unterstützen, weil wir das Anliegen eines slowenisch-sprachigen Radioprogrammes in Kärnten sehr begrüßen. Predsednik MAG. BERNHARD WENGER v pismu uradu zveznega kanclerja (oddelek urad za regionalni radio) Kultura 11 France Gorše Garal brez plačila - dobil le težo križa Ob 100. obletnici rojstva so preteklo nedeljo v kulturnem parku v Sodražici na Dolenjskem odkrili doprsni kip Franceta Goršeta, enega največjih slovenskih kiparjev. ■ metnik je dobro znan tudi I na Koroškem, saj je zadnja X*Z leta svojega plodovitega življenja preživel na Vrbnikovi domačiji v Svečah, si tam omislil kulturni park s poprsnimi portreti znamenitih Korošcev in tamkajšnjemu PD „Kočna“ zapustil svojo galerijo in vse premoženje. France Gorše se je rodil 26. septembra 1897 v Zamostecu pri Sodražici. Po osnovni šoli je obiskal obrtno šolo v Ljubljani. Od leta 1915 je bil na italijanski fronti v bližini Pordenona; vojsko je zaradi bolezni zapustil dve leti pozneje. Po končani 1. svetovni vojni se je že leta 1920 vpisal na zagrebško Akademijo za likovno umetnost, kjer je v razredu Ivana Meštroviča z odliko diplomiral leta 1925. Nato se je za leto dni preselil k bratu, župniku v Dolnjem Vremenu; med 1926 in 1928 je živel v Trstu, nato pa ga je pot vodila v Gorico, kjer je odprl atelje in postavil prvo razstavo svojih del. Nemirni duh je Goršeta že 1930 zopet premamil in preselil se je v Ljubljano; atelje je imel v Kolizeju. Leta 1934 je priredil prvo retrospektivno razstavo in bil izvoljen za tajnika Društva slovenskih likovnih umetnikov. 1937. leta je dobil naročilo za izdelavo kipov (Kmetijstvo, Industrija) za okras poslopja jugoslovanske skupščine v Beogradu; 1938 pa je nastala ena najpomembnejših Goršetovih umetnin - Eva, ki stoji na vrhu častnega stopnišča slovenskega parlamenta. Med drugo svetovno vojno se mojster ni opredelil; 1943 je v Jakopičevem pavilijonu prejel nag- rado za Koplko-plastiko, ki krasi pročelje ljubljanskega kopališča Ilirija, 1944 pa je odprl privatno umetniško šolo, katero so obiskovale tudi tako prominentne osebnosti kot so Marjan Tršar, Bogdan Borič in Drago Tršar. S tem je prekršil od 0F zahtevani kulturni molk; zamero prihajajoče nove oblasti pa si je Gorše nakopal tudi z objavami ilustracij v italijanskem mladinskem tisku. Tik pred koncem vojne je tako zaradi strahu pred komunizmom zapustil Ljubljano in se ponovno naselil v Trstu. Preživljal se je s poučevan- Gorše je našel izhod iz svojih stisk v ustvarjalnem delu. Delati iz stiske je milost. VESELKA ŠORLI-PUCOVA jem umetnostne zgodovine ter risanja na slovenskem učiteljišču in znanstevnem liceju, nekaj let pa je kot likovni poročevalec in kritik sodeloval s slovenskim radijskim programom Trst A. Na zahodnem obrobju slovenskega ozemlja je vztrajal do februarja 1952, nakar se je preselil v Čleveland. Amerika ga je sprejela; imel je polne roke dela, saj je portetiral pomembne osebnosti kulturnega in javnega življenja med slovenskimi emi- granti ter krasil njihove številne na novo postavljene božje hrame. Že konec 50. let je Gorše prvič po vojni obiskal Ljubljano in nato domovino redno obiskoval. Konec 60. let je začel resno razmišljati o povratku. Papež Pavel VI. je mojstru 1969. leta podelil odlikovanje; I. 1970 se je umetnik iz Amerike preselil v Rim. V teh letih so že tekle skrbne priprave na veliko retrospektivno razstavo v Lamutovem salonu v Kostanjevici na Krki; maja I. 1971 pa je odprl v Kortah, na Pristovnikovem posestvu, galerijo svojih del. Nikoli ga nisem slišal, da bi razpravljal o poslednjih rečeh, o slovenstvu pa domala v vsakem pogovoru. LADO SMREKAR Štiri leta sta Lado Smrekar, prizadevni vodja galerijske dejavnosti v Kostanjevici na Krki in univ. prof. France Stele zbirala Goršetove plastike z vsega sveta. Mojster je bil delaven in v svojem dotedanjem razvoju je naredil precejšnjo pot: delal je v vseh materialih, v njegovem opusu zaznamo ekspresionistične, realistične in simbolistične prvine; v različnih obdobjih je čutil v svojem opusu vpliv učitelja Ivana Meštroviča, nato ekspresionista Ernsta Berlacha, nadalje klasično navdahnjeno kiparstvo Aristida Maillola. Gradivo so organizatorji razstave zbirali tudi z javnimi oglasi. In ko so imeli zbranih nad 600 kosov, ko je bil natisnjen razstavni katalog s Steletovim spremnim besedilom, postavljena razstava in razposlana vabila za odprtje 30. junija 1972, so se nad prireditev zgrnili črni oblaki: do odprtja ni prišlo! Vmešala se je politika! Edvard Kardelj je poklical Josipa Vidmarja na neprijeten pogovor v zvezi z nameravano razstavo. Prireditev sicer ni bila izrecno prepovedana, vendar so od tedaj dalje izvajali neprestano pritisk na Lada Smrekarja tako iz Ljubljane kot tudi s strani lokalnih političnih oblastnikov, še zlasti iz SZDL. Očitki razstavi in katalogu so bili nesmiselni. Goršetov največji greh je bil, da je bil veren mož; katalog ni bil sprejemljiv, ker je bilo med bibliografijo navedenih tudi nekaj emigrantskih piscev; pa tudi organizator razstave je bil oblastem trn v peti (ni bil v partiji, pa vendar uspešen pri delu). Do septembra 1972 so bila Gor-šetova dela v Kostanjevici; ogledali so si jih le strokovnjaki in posebni gostje; širša javnost pa je bila prikrajšana za izjemen umetnostni dogodek. Posledica tega kulturnega škandala je bila, da je Gorše del plastik sicer daroval kostanje-viški galeriji, večji del pa jih je odpeljal čez mejo na Koroško; v Svečah si je kupil Vrb ni ko vo domačijo, kjer je v ustvarjalnem vzdušju preživel zadnja leta svojega bogatega in nemirnega življenja. mag. Mojca Jenko T PETEK, 26. september 18.10-19.00 Kulturna obzorja A SOBOTA, 27. septem. 18.00-19.00 Od pesmi T do pesmi - od srca do srca. E NEDELJA, 28. septem. 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- D gen, Kärnten. Duhovna misel (mag. Marija Per- E ne) 18.00-18.30 Glasbena oddaja N PONED., 29. september 18.10-19.00 Kratki stik. V TOREK, 30. september 18.10-19.00 R Otroška oddaja A SREDA, 1. oktober 18.10-19.00 Glasbena D oddaja 21.04-22.00 Glasbena ■ oddaja 1 ČETRTEK, 2. oktober U 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. ©asa. [K@Gj©: NEDELJA, ^' 28. septembra '97,13.30 PONEDELJEK, 15. september 1997 ORF 2, ob 1.20_____________ TV SLOVENIJA 1, ob 15.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Vsaj nekoliko poravnana škoda: v Borovljah odprli privatno dvojezično otroško skupino. • „Kooperacija brez meja“: edinstvena predstavitev kmečkih iniciativ iz doline Bele, Solčave in Jezerskega • Pavličevo sedlo: po več kot tridesetletnih zapletih zelena luč za odprtje? • Četrt stoletja po „Ortstafels-turmu“: zakonske obljube ponekod še vedno delajo dolg • „Daleč je moj rojstni kraj“: Vlado Kreslin - prekmurski trubadur. • Bučke: primerne tudi za sladko . pecivo RADIO/TV, PRIREDITVE —1 Petek, 26. septembra BOROVLJE Koncert Akademskega pevskega zbora „M. Glinka" iz S. Petersburga (Rusija) Kdaj: ob 20. uri Kraj: v mestni cerkvi Prireditelj: K KZ PLIBERK Opera za tri groše Nastopa teatr Trotamora iz Št. Jakoba (režija M. Štikar, glasba: J. Slikar) Kdaj: ob 19.30 Kraj: v „Sudhausu“ v Pliberku Prireditelji: KIB Pliberk, KPD Šmihel, KPD Drava, MoPZ Kralj Matjaž, MePZ Podjuna, SKD Globasnica, SPD Edinost; soiniciator: Franz Brandl Sobota, 27. septembra SELE Premiera igre: „Lepa čev-Ijarka“ Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Nastopa gledališka skupina KPD Sele Režija: Franci Končan Prireditelj: KPD „Planina“ Sele ŠT. JANŽ Igra: „Kdo je napravil Vidku srajčico? Čas: ob 17. uri Kraj: K&K center Igra: otroška gledališka skupina Št. Janž KOTMARA VAS Veselica Gorjancev Čas: ob 20. uri Kraj: pri Pušniku v Št. Gandlofu Za ples bodo igrali „Podjunski muzikantje“ Prireditelj: SPD Gorjanci Kotmara vas CELOVEC Večer komorne glasbe Nastopata: Orfej Simič, Mostar (violina) in Andrej Si-denko, Moskva (klavir) Kdaj: ob 20. uri Kraj: grad Welzenegg (blizu Modestovega doma) Soprireditelj: Mohorjeva založba ŽELEZNA KAPLA Praznik Copple Kaše Kdaj: od 9. ure naprej Kraj: na glavnem trgu Informacijske in prodajne stojnice teh društev in iniciativ: Kmečka iniciativa Podjuna, Flad'nbauern Suha, Ve-likovški čebelarji, M. Sporn, družina Rossmann, društvo Jezersko-Solčavske ovce, kmečke iniciative iz Sel, Solčave in Jezerskega Okvirni program: nastopi regionalnih kulturnih društev iz Slovenije in Koroške. Prireditelj: Coppla Kaša BISTRICA NA ZILJI Strokovni izlet „Ogled Ziljskih fresk“ Dnevni izlet z avtobusom Strokovno vodstvo: Breda Vilhar, avtorica knjige „Ziljske freske“ Obiskali bomo cerkve: Marija na Zilji - Vrata - Bistrica na Zilji - Marija na Grapi (Blače) - St. Štefan. Na Bistrici bo kratek odmor z možnostjo za kosilo. Cena izleta (prevoz in vodstvo): 150,- Priiave: do 19. 9. 1997 pri Katoliški prosveti v Celovcu tel.: 0461 -51 11 66 Prireditelja: Katoliška prosveta, Slovensko prosvetno društvo Žila ŠMIHEL Koncert Akademskega pevskega zbora „M. Glinka" iz S. Petersburga (Rusija) Kdaj: ob 20. uri Kraj: v farni cerkvi Prireditelj: K KZ BOROVLJE Literarno branje „Turrini liest Turrini“ Čas: ob 19.30 Kraj: pri Cingelcu na Trati Prireditelj: SPD Borovlje LIBUČE Odprtje razstave „Izrazi kozmičnega reda“ III. prekomejna kulturna izmenjava likovnih umetnikov Razstavljata Žarko Vrezec in Karl Vouk Kdaj: odi8. do 21. ure Kraj: v galeriji Falke Nedelja, 28. septembra LOČE Koncert Akademskega pevskega zbora „M. Glinka“ iz S. Petersburga (Rusija) Kdaj: ob 19.30 Kraj: v farni cerkvi Prireditelj KKZ ŽELUČE/BILČOVS Farni praznik Kdaj: po sv. maši ob 10. uri Kraj: pred cerkvijo Prireditelj: župnijski svet PLIBERK Opera za tri groše Nastopa teatr Trotamora Kdaj: ob 19.30 Kraj: v „Sudhausu“ v Sor-gendorfu pri Pliberku ŠT. JANŽ Igra: „Kdo je napravil Vidku srajčico? Čas: ob 10. uri Kraj: K&K center Igra: otroška gledališka skupina Št. Janž BAJTIŠE Pevsko srečanje Kdaj: ob 14.30 Kraj: v gostilni pri Lenčiji Nastopajo: „Vaščani pojo“, “Kvartet Rož“ Prireditelj: SPD „Flerman Velik“ Sele Kot. ŽELEZNA KAPLA Farni praznik in ponovitev nove maše nigerijanskega duhovnika Uzoma Kdaj: ob 9.30 Kraj: v farni cerkvi v Železni Kapli Prireditelj: Fara Železna Kapla Torek, 30. septembra ŠT. JAKOB Delo z računalnikom Čas: od 17. do 21. ure Kraj: na Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru Vodi: mag. Pogelschek Prireditelj: Reg. center Petek, 3. oktobra ŠT. JANŽ Češka fešta Čas: ob 18. uri Kraj: K&K center Gostuje: češka instrumentalna skupina „Klamovka“ iz Prage s tipični narodnimi pesmimi svoje domovine. Prireditelj: K&K center DVORČE Jazz-koncert Čas: ob 20.30 Kraj: v gostilni Plamenig Gostuje: skupina „Glasbeniki“ - a band from home Prireditelj: SPD Žila in SPZ Sobota, 4. oktobra BOROVLJE Gledališka predstava „Odstrel“ (Wildwechsel) Čas: ob 19.30 Kraj: pri Cingelcu na Trati Prireditelj: SPD Borovlje ŠT. JAKOB Jazz-koncert Čas: ob 20.uri Kraj: v farni dvorani Gostuje: skupina „Glasbeniki" - a band from home Prireditelj: SPD Rož BILČOVS Premiera igre „Figole, fa-gole“ (L. Suhodolčan) Čas: ob 19.30 Kraj: v avli ljudske šole Nastopa: Mladinska igralna skupina SPD Bilka Režija: Bernard Gašperšič Ponovitev igre bo v nedeljo, 5. oktobra, ob 14.30 KOTMARA VAS Plesni tečaj - standardni plesi (osem večerov) Čas: po dogovoru Kraj: v avli ljudske šole Vodi: Plesni učitelj Gregej Krištof Prijave: Hanzi Dragaschnig, tel. 04220/2017 ali Črtomir Jank, tel. 04220/2598) Nedelja, 5. oktobra TEHARJE Spominska slovesnost Čas: ob 10. uri Kraj: na grobišču Teharje Mašo bo bral mariborski škof dr. Franc Kramberger Prireditelj: župnijski urad Teharje (Slovenija). ŠMIHEL Jazz-koncert Čas: ob 20.uri Kraj: v farni dvorani Gostuje: skupina „Glasbeniki“ - a band from home Prireditelj: KPD Šmihel ŠT. PRIMOŽ Ponovitev igre „Sem pa tja“ (Ödon von Florvath) Čas: ob 14.30 Kraj: v kulturnem domu Prireditelj: SPD Danica ŽITARA VAS Culture live - Hrvatski Trio Navdušeni glasbeniki prinesejo staro glasbo in besedila gradiščanih Flrvatov Čas: ob 15. uri Kraj: v kulturnem domu Prireditelj: Kulturni most Torek, 7. oktobra ŠT. JAKOB Alkohol - korist ali zlo? Predavanje In pogovor (nem./ slov.) Predava: dr. Franc Wutti Čas: ob 20. uri Kraj: v regionalnem centru Prireditelj: Reg. center Sobota, 11. oktobra OBIRSKO Pevski večer kvartetov in kvintetov Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Kovač Nastopajo: vokalni kvintet „Bratov Zupan“ (Slovenija), „Višarski kvintet" (Italija), Vokalni kvintet „Rubin“ (Slovenija), vokalni kvartet „A Ca-pella" (Dobrla vas), vokalni kvartet „Jutro“ (Slovenija), družina Krainz (Goriče), ansambel Rubin (Slovenija). Povezava: Peter Grilic; Prireditelj: Alpski klub „Obir“ PRIREDITVE, OGLASI RAZSTAVE GREBINJ Razstava Peter Handke Kraj: Grebinjski klošter Razstava je odprta od torka do nedelje od 10. do 13. ure ter od 15. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Podrobnejše informacije: 0664/402 06 08 Razstava je odprta do 26. oktobra 97. LIBUČE Razstava „Hermann Falke“. V življenju našem smo le sence. Zadnje risbe, akvareli in slike januar - maj 1996 Kraj: galerija Falke Razstava bo odprta do 21. septembra 1997, od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali po telefonskem dogovoru. Tel/fax: 0 42 35 / 36 00 ROŽEK Razstava - „Mladi talenti“ Razstavljajo: Eugen Hein, Lorenz Valentin Tschertou, Snježana Rehak-Višnjič, Bruno Wildbach, Rainer Wulz Kraj: galerija Šikoronja Odprto od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali po tel. dogovoru. SVEČE Galerija Gorše - v okviru Deželne razstave. Odprta vsak dan od 10. do 17. ure. Info: 04228/2373 PODEN Dokumentacije stare ljudske kulture / projekt univerze v Celovcu Kraj: gostišče Lausegger, pd. pri Ože-karju v Podnu Razstava bo na ogled do 26. okt. 97. ŠT. JANŽ V ROŽU Razstava „Krivi lov v Karavankah“ -etnološka in socialno-zgodovinska razstava Kraj: v k&k centru Prireditelj: k&k in SPZ BOROVLJE Zaradi zidav v stari Posojilnici, bo razstava „Kultura-delavnost-narodnost Borovlje od 1848 do danes“ odslej v prostorih kulturnega doma pri Cingelcu na Trati. Razstava bo odprta od petka do nedelje od 9. do 18. ure. PLIBERK Galerija Werner Berg Galerija je odprta od srede do nedelje 10.-12. ure in od 14.-17. ure. Torek: od 14.-17. ure (ob ponedeljkih je zaprto) Razstava je odprta do 15. nov. 1997. BEGUNJE Razstava skulptur Manolisa Thomakakisa Kralj: Galerija Avsenik v Begunjah SVEČE Razstava: „Arhitektura in prostor“ -dr. Peter Fister Kraj: stara šola v Svečah Razstava je odprta dnevno od 9. do 18. ure. LIBUČE Razstava - Izrazi kosmičnega reda Razstavljata: Žarko Vrezec in Karl Vouk Kraj: galerija Falke Razstava bo odprta od srede do nedelja med 15. in 19. uro kakor tudi po tel-fonskem dogovoru. --——--------- Športni termini Petek, 26. septembra GRABŠTANJ 17.00 Grabštanj U 10 - SAK/Pliberk RIKARJA VAS 17.00 SAK U 10/Št. Prim,- Globasnica 17.00 Rikarja vas U 14 - SAK/Pliberk CELOVEC (Košatovo igrišče) 17.15 SAK U 10/Celovec - Austria Sobota, 27. septembra PLIBERK-VIDRA VAS 16.00 SAK U 16/Pllberk - A.Wolfsberg TINJE 17.00 Tinje U 12 - SAK/Pliberk KAMEN 14.00 Turnir U 8. Sodeliuieio: SAK/Št. Primož, Sinča vas, Klopinj, Tinje, Galicija. Turnir traja do 17. ure GRIESSKIRCHEN fZa Avstrija) 16.00 Grieskirchen I - SAK (Reg. liga) (bus za navijače se odpelje ob 10. uri iz Dobrle vasi. Nedelja, 28. septembra GRABŠTANJ 16.45 SAK U 14/Celovec - Podkrnos CELOVEC (Košatovo igrišče) 14.30 SAK U 12/Celovec - Hodiše PLIBERK-VIDRA VAS 14.00 Turnir U 8. Sodeliujeio: SAK/1. SAK 4, Pliberk, Metlova, Rikarja vas, Globasnica. Turnir traja do 17. ure. Petek, 3. oktobra Zobozdravnica v Radovljici dela vsa zobozdravniška dela D fr. Darja Koivian Langusova 31,4240 Radovljica Tel: 00386/64 715 907 IZOBRAŽEVANJE TINJE IN ŠT. JANŽ Seminar „Splošni občinski red (SOR-AGO) I. termin: sobota, 4. oktobra 1997: od 9.00 do 16.30 ure Kraj: Dom Sodalitas v Tinjah (za interesente iz Podjune) II. termin (ponovitev): sobota, 11. oktobra 1997, od 9.00 do 16.30 ure Kraj: K&K-center v Št. Janžu v Rožu (za interesente iz Roža in Žile) Vsebina: 1. Ustavnopravni okvirni pogoji občinske uprave 2. Narodnopolitične odločbe za občinske mandatarje (uradni jezik, topografski napisi, interni poslovni jezik v poslovanju z občinskimi službami) 3. Organizacijski predpisi pri opravljanju komunalnih nalog 4. Praktična navodila pri opravljanju nalog za občinske organe. Vodja seminarja: dr. Franz Sturm, ustavna služba pri koroški deželni vladi Seminarski prispevek: šil. 350,- (seminarska podlaga/kosilo). Prijave sprejema: Politično upravna akademija (PUAK), lO.Oktoberstr. 25/111, 9020 Celovec/Klagenfurt, Tel.: 0463/54079-22, Fax: 0463/54079-30 MALI OGLASI Prodam STANOVANJE v Piranu. * 55 m2 z balkonom * pogled na morje * cena po dogovoru Prodam GRADBENO ZEMLJIŠČE v Strpni vasi. * zelo lepa lega Razpisujemo delovno mesto NOTRANJEGA REVIZORJA Interesenti se naj oglasijo na tel. 04228/2225 ali 04253/314 ali 04242/27377 ■s 00386/66/ 74 66 23 (popoldan) ■e- 0664/181 77 33 Posojilnice Bank Bilčovs-Hodiše-Škofiče, Št. Jakob v Rožu in Žila. jpigiGa w TOKmca v petek, 26. septembra, ob 19.30 uri Uspeh z mentalnim treningom Informacijski večer; Predavatelj: mag. dr. K. Schöffmann od sobote, 27. septembra, ob 14.30, do nedelje, 28. septembra, ob 16.30 uri Priprava na zakon Vodi: Jože Kopeinig v nedeljo, 28. septembra, ob 19. uri Literarni večer: beseda in petje Sodeljujejo: pesnik Josef Burg, sprem-lajva glasbe Christa Mihm, na kitari igrati Peter Karpf in Otto Polainer. Pokroviteljstvo: deželni glavar dr. Christof Zernatto v ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri Tečaj: Slovenščina za začetnike I v Celovcu pri kapucinih - seminarski prostor Waaggasse Vodi: Nadja Volavšek v ponedeljek, 29. sept., ob 17.30 uri Slovenščina za začetnike I, II, lil v Tinjah Voditeljica: mag. Eva Verhnjak-Pikalo, Libuče od ponedeljka, 29. sept., ob 18. uri, do četrtka, 2. oktobra, ob 13. uri Duhovne vaje za duhovnike in diakone, slov. Vodi: prof. dr. Marko Rupnik, Rim od ponedeljka, 29. sept., ob 19.30. uri Obstaja ponovno rojstvo? Psihološke in biblične izpovedi Predavatelj: p. dr. Jörg Müller, psihoterapevt in teolog, avtor knjig V torek, 30. septembra, ob 19.30. uri Odprtje razstave Jožeta Marinka: sakralna arhitektura Spored: univ. prof. dr. Peter Fister,„Odprta vprašanja sakralne arhitekture"; dr. Marko Rupnik: „Dodatni vidiki“; prof. dr. Jože Marinko: „Dodatni vidiki" v četrtek, 2. oktobra, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice Oblikujejo: Cistercijanci iz Stične - somaševanje opat dr. Anton Nadrah Prvi Koroški seminar za turistične voditelje Čas: oktobra '97 do marca '98 Tečaj vsebuje 250 ur o zgodovini, o kulturnih in umetnostnih zakladih Koroške, o gospodarstvu in socialnih ozadjih, o turizmu, o pravnih vrašanjih, o prvi pomoči, o vodenju skupin itd. Tečaj z izpiti je obvezen za vse, ki hočejo spremljati skupine po Koroškem in po Avstriji. Prijave: v domu v Tinjah MALA VAS Blagoslovitev obnovljenega vaškega križa v Mali vasi bo v nedeljo, 28. 9.1997. ob 14. uri. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno. Vabijo Vas vaščani. (plačan oglas) KOTMARA VAS (ljudska šola) 18.00 BOKS: Koroško-štajersko prvenstvo (mdr. boksa F. Wieser) IMPRESUM NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Slraße 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Straße 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28-22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,-SIT; ostalo inozemstvo 870,-šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT. PODLIGA ZAHOD Bilčovs - Landskron 0:3 (0:2) Že v 5. minuti so gostje povedli z 1:0 (avtogol Durniga), v 15. minuti povišali na 2:0. S tem je bila tekma pravzaprav predčasno odločena, čeprav so se Bilčovščani nato kar zadovoljivo prodajali. BILČOVS: Slapnig 3, Rajnovič 3, Lippusch 4, Diexer 2, Kuess 2, Andrejčič 2, Aleksič 3, Durnig 2, Strugger 2, Quantschnig 3, G. Schaunig 3 (65. Stocklas 0); Bilčovs: 200 gled.; sodnik: Platter (slab); 1. RAZRED D Eitweg - Globasnica 1:2 (0:0) Medtem ko so Globašani v 1. polčasu igrali nekoliko zadržano, so se po odmoru znali stopnjevati. Rezultat je bilo vodstvo (Pasterk). Eitweg je sicer izenačili, toda Silan je z lepim prostim strelom zagotovil Globašanom zasluženo zmago. GLOBASNICA: Smrečnik 5, Mišič 4, Zanki 3 (46. Tratar 4), Kordesch 3, Tominc 5, Buchwald 4, Hribar 4, Hren 3 (46. Szabo 3), Silan 5, Wölbl 5, Pasterk 4; Eitweg: 150 gled.; sodnik: Avar (povprečen): strelca: Pasterk (56.), Silan (78.) Šmihel - Vovbre 2:4 (0:2) Ponesrečen pričetek Šmihelčanov, ki so v 13. minuti zaostajali že z 0:2. Nato so sicer odlično nadaljevali, toda uspelo jim je žogo (daroval jo je občinski odbornik EL Andrej Wakounig) le 2-krat zadeti v nasprotna vrata. ŠMIHEL: Suschnig 3, E. Sadjak 2, Hribernig 2, H. Motschilnik 4, Janet 3, Švab 4, Lutnik 2 (68. A. Gros 0), B. Figo 3, W. Motschilnik 4, Ch. Gros 4, Burkhard 2; Šmihel: 250 gled.; sodnik: Ebner (zelo slab); strelec: W, Motschilnik (51., 78.) St. Stefan - Železna Kapla 1:1 (1:0) Šele po odmoru so se Kaplčani zresnili ter se tudi borili. Tako so le še preprečili grozeči poraz. ŽELEZNA KAPLA: Kohlweiß 3, Germadnik 3, Köck 3, Užnik 2, G. Grubelnik 3 (75. J. Ošina 0), Lippusch 3, H. Grubelnik 4, Traun 3 (85. Luschnig 0), Jeraj 3, F. Ošina 3 (46. Wieder 3), Kržan 3; St. Stefan: 100 gled.; sodnik: Ebner (dober); strelec: Lippusch (61.) 2. RAZRED C Sele - Kotmara vas 0:0 Kljub številnim izpadom je bil nastop Selanov zadovoljiv, primanjkovalo je le pri realizaciji priložnosti. SELE: M. Draže 4, A. Mak 4, M. Mak 4, R. Roblek 4, K. Hribernik 3 (73. Marko Oraže 0), Radosavljevič 4, M. Wie-ser 3, Diexer 3, M. Dovjak 4, Mario Oraže 4, A. Oraže 4; Sele: 100 gled.; sodnik: Krenn (povprečen); ^ J 2. RAZRED D SAK II - Oberglan 1:0 (1:0) Očeta zmage sta bila I. Woschitz, ki je iz prostega strela lepo zadel zmagoviti gol in vratar E. Oraže, kije nekajkrat preprečil (predvsem proti koncu tekme) grozeči gol. SAK II: E. Oraže 5, R. Oraže 5, Tolmajer 3, Hajnžič 3, I. Woschitz 4, Sienčnik 4, Mesner 3, K. Woschitz 4 (85. Blajs), Možina 3, Mandl 3 (85. Wieset 0), M. Nachbar 3; Grabštanj: 50 gled.; sodnik: Maierhofer (povprečen); strelci: I. Woschitz (35.) 2. RAZRED D Pliberk II - Rikarja vas 0:2 (0:0) V1. polčasu so bili Pliberčani iniciativnejši, toda brez priložnosti. Po odmoru pa so se Rikarjani stopnjevali ter tekmo še jasno dobili z 2:0. RIKARJA VAS: Brezovnik 4, Streicher 4, Go mernik 4, Urch 4, Rebernig 3 (68. Sturm 0), Sienčnik 5, Truschner 4 (73. Weitzer 0), Sporn 3, Figoutz 3 (46. Dol-linger 2), Kampusch 5, Picej 3; Pliberk: 150 gled.; sodnik: Kraxner (slab); strelec: Kam-pusch (71 „ 82.) Reichenfels - Dobrla vas 2:0 (0:0) Dobrolčani so se tokrat sami prinesli ob sadove, kajti le napaki v obrambi sta omogočili domačinom zadetka. DOBRLA VAS: Pečnik 3, Jörg 3, Kampi 4, Nachbar 3, Petek 3, Zunder 4, Math 3, Kummer 3, Kulterer 2, Jer-gatsch 2 (50. Herburger 3), M. Lesjak 3; Reichenfels: 100 gled.; sodnik: Werdianz (dober); rdeči karton: M. Lesjak (65.) Galicija - Žvabek 2:2 (1:2) Žvabečani so zelo razburjeni zapustili igrišče v Galiciji, kajti sodnik jim ni prisodil tri jasnih 11 -metrovk. ŽVABEK: Jakob 4, A. Berchtold 3, Jamer 4. Ra-musch 2, Breitenegger 3, Karnaus 3 (80. Lutnik 0), Tram-pusch 3, Čebul 4, Homer 4, Juwan 4, Filipič 3; Galicija: 250 gled.; sodnik: Tuscher (slab); strelci: Juwan (31.), Homer (40.) Šport NOGOMET/PRIHODNJI KROG PODLIGA ZAHOD Baldramsdorf - Bilčovs (v soboto ob 16. uri) - Čeprav so Bilčovščani v zadnjem krogu podlegli Landskronu kar s 3:0, je vzdušje v ekipi dobro. Trener Strugger: „Igralci so videli, da so podlegli ekipi, ki je močnejša, zato ni bilo nikakršnih očitkov." Proti Baldrams-dorfu, ki je Bilčovščanom popolnoma neznana ekipa, pa igralci zopet hočejo zaviti „na cesto uspešnico". Razen napadalca Schrietla, ki bo ekipi zaradi poškodbe manjkal celo jesen, pa bodo Bilčovščani nastopili v popolni postavi. 1. RAZRED D Globasnica - Žitara vas (v nedeljo ob 16. uri) - Grobeinig bo tokrat trenerju Wölblu zopet na voljo, vprašljiva pa sta rahlo poškodovana Gvido Sadjak in Zanki. V ekipi Žitraj-čanov vodi režijo „stari Globašan" Erwin Gab, na katerega bo ekipa trenerja Wölbla še posebej pazila. Vsekakor je za ta derbi zanimanje veliko, tako da Globašani po dolgem zopet pričakujejo množičen obisk. Železna Kapla - Eitweg (v soboto ob 16. uri) - Kaplčani so optimistični, kajti na domačem igrišču se čutijo dovolj močne za nasprotnike kakor je Eitweg. Manjkal pa bo poškodovani Romano. Frantschach - Šmihel (v soboto ob 16.30) - Sekcijski vodja Šmihelčanov L. Kužnik: „Proti ekipami, ki so na repu lestvice, je upoštevanja vredna le zmaga. Zato v soboto pričakujem tri točke." Ekipa trenerja Krauslerja bo nastopila v popolni postavi. 2. RAZRED C HSV - Sele (v soboto ob 15.30) - Djogič, F. Dovjak, M. Dovjak in Hribernik bodo zaradi poškodb manjkali. „Kljub temu je upoštevanja vredna le zmaga." pravi trener Wiesen 2. RAZRED D Kappel - SAK II (v soboto ob 16. uri) - Manjkala bosta oba vratarja (E. Oraže in Regvar), zato terner Kreutz še ne ve, kdo bo branil. Kreutz: „Verjetno napadalec Mandl, ali pa mogoče celo libero Kert.“ Kljub temu zopet računa z atraktivno igro svoje ekipe in z zadovoljivim rezultatom. 2. RAZRED F Rikarja vas - Važenberk (v nedeljo ob 16. uri) - Rikarjani so na domačem igrišču prava trdnjava, medtem ko je Važenberk na tujem doslej popolnoma odpovedal. Vse drugo kakor zmaga domačinov bi bila zato velika senzacija. Žvabek - St. Margarethen (v nedeljo ob 16. uri) - Žvabečani nestrpno čakajo na prvo zmago; na tej tekmi imajo vsekakor najboljše možnosti. Dobrla vas - Tinje (v nedeljo ob 10.45) - Predsednik Tinej Lesjak upa, da bodo igralci na predvečer tekme športno živeli, kajti „potem je možno vse“. Tinje pa so vsekakor veliki favorit. Prizor tekme v Šmihelu, ki so jo gostje iz Vovber dobili s 4:2. Dob le proti izpadu Odbojka. Konec tedna se prične prvenstvo v zvezni odbojkarski ligi in Dob mora nastopiti kar 2-krat na tujem. V soboto proti SVS Röder, v nedeljo pa proti Sokol. Cilj Dobljanov v letošnjem prvenstvu je obstoj, kajti ekipa je oddala številne igralce, med drugim Visnapoua in Adžo-viča. Sicer so Dobljani pridobili nekaj novih igralcev (Teo Torej, Ožbalt Zmagaj, Helmut Hirner, Robert Neukircher), ki pa zaradi mladosti in neizkušenosti gotovo ne bodo mogli nadomestiti ključnih igralcev prejšnje sezone. Sekcijski vodja Micheu: „Za nas bo letos vsaka tekma boj proti izpadu." Ker dvorana v Šentpavlu ne ustreza več normam odbojkarske zveze, bodo Dobljani tekmovali v Celovcu in v Wolfsbergu. Srečanje v Portorožu Šah. Pod pokroviteljstvom Casina Portorož so se konec tedna v Portorožu srečali šahisti pobratenih klubov ŠD Piran in SŠZ iz Celovca. Ekipni hitropotezni turnir na sedmih deskah so dobili šahisti ŠD Piran z 28:21. Najuspešnejša posamezna igralca sta bi[a Žnidaršič in Treuršič (oba ŠD Piran) s 6_,5 točkami, sledila sta Kovač (SŠZ Celovec) in Lukin (ŠD Piran), ki sta osvojila po 5 točk. Odličen rezultat je dosegel tudi Franci Rulitz s 4,5 točkami (za SŠZ so še igrali: A. Hattenberger, A. Gallob, J. Amrusch, A. Vukanič, I. Ferm in I. Lukan). Zmagovalec posameznega hitropoteznega turnirja pa je bil Pirančan Veber pred Žnidar-žičem, Treuršičem in Kovačem. PODLIGA ZAHOD 1. Bad Bleiberg 8 6 2 0 23:6 20 2. Landskron 8 6 1 1 32:5 19 3. Wernberg 8 5 1 2 11:8 16 4. Šmohoe 8 4 2 2 16:6 14 5. Baldramsdorf 8 4 0 4 8:14 12 6. Irschen 8 3 2 3 11:11 11 7. Baško jezero 8 3 1 4 12:12 10 8. Bilčovs 8 3 1 4 9:10 10 9. Weißenstein 8 3 1 4 11:15 10 10. Radenthein 8 2 3 3 8:15 9 11. Oberdrauburg 8 3 0 5 9:18 9 12. ASV Lienz 8 2 2 4 5:12 8 13. Winklern 8 1 3 4 7:13 6 14. Brnca 8 1 1 6 6:23 4 ■ Prihodnji krog (27728. september): Wernberg -Weißenstein, Irschen - Baško jezero, Šmohor - Radenthein, Landskron - Bad Bleiberg, Baldramsdorf - Bilčovs, ASV Lienz - Oberdrauburg, Brnca - Winklern. 1. RAZRED D 1. Vovbre 8 6 2 0 20:6 20 2. Globasnica 8 5 1 2 17:10 16 3. Klopinj 8 4 4 0 14:7 16 4. Grebinj 8 4 3 1 15:9 15 5. Železna Kapla 8 4 2 2 19:9 14 6. Žitara vas 8 4 2 2 14:7 14 7. Šmihel 8 3 3 2 10:9 12 8. St. Stefan 8 3 2 3 9:10 11 9. Eitweg 8 2 4 2 11:7 10 10. Maria Rojach 8 2 4 2 11:11 10 11. Šentlenart 8 2 1 5 8:14 7 12. Frantschach 8 1 1 6 5:27 4 13. Ruda 8 0 3 5 5:14 3 14. Labot 8 0 0 8 5:23 0 ■ Prihodnji krog (27728. september): Globasnica - Žitara vas, Železna kapla - Eitweg, Kbpinj - St. Stefan, Gre-binj - Ruda, Vovbre - Šentlenart, Frantschach - Šmihel, Labot - Maria Rojach. 2. RAZRED C 1. Poreče 8 6 2 0 19:2 20 2. Tholica 8 5 1 2 21:9 16 3. Treffen 8 4 2 2 20:13 14 4. Kotmara vas 7 4 2 1 15:9 14 5. Donau 7 3 2 2 15:13 11 6. Rožek 7 3 2 2 10:11 11 7. Kriva Vrba 7 3 1 3 10:8 10 8. Šentjakob 7 3 0 4 10:15 9 9. Pošta 7 2 2 3 8:9 8 10. Ledince 7 2 2 3 9:11 8 11. Sele 7 2 2 3 8:15 8 12. HSV 7 0 1 6 4:14 1 13. Osoje 7 0 1 6 6:26 1 ■ Prihodnji krog (27728. september): Poreče - Tholica, Treffen - Ledince, Kotmara vas - Rožek, HSV - Sele, Osoje - Kriva Vrba, Šentjakob - Donau. 2. RAZRED D 1. KAC 7 7 0 0 21:3 21 2. Krka 8 6 1 1 18:10 19 3. SAK II 7 5 1 1 23:10 16 4. Oberglan 8 4 1 3 16:8 13 5. St. Urban 7 4 0 3 10:11 12 6. Guttaring 7 3 1 3 8:14 10 7. Straßburg 8 2 2 4 15:17 8 8. Weitensfeld 7 2 2 3 7:10 8 9. Steuerberg 7 2 1 4 10:15 7 10. Ulrichsberg 5 1 2 2 8:9 5 11. Kappel 7 1 2 4 6:11 5 12. Eberstein 7 1 2 4 7:18 5 13. Kraig 7 0 1 6 6:19 1 ■ Prihodnji krog (27728. september): Gittaring - KAC, Straßburg - Steuerberg, Oberglan - Weitensfeld, Kappel -SAK II, St. Urban - Eberstein, Ulrichsberg - Kraig. 2. RAZRED E 1. Tinje 8 7 1 0 36:5 22 2. Reichenfels 8 7 0 1 22:6 21 3. Rikarja vas 8 6 2 0 27:5 20 4. Sinča vas 8 5 3 0 27:8 18 5. Djekše 8 4 2 2 30:15 14 6. Galicija 8 3 4 1 12:13 13 7. St. Margarethen 8 3 2 3 10:13 11 8. Dobrla vas 8 2 4 2 8:14 10 9. Važenberk 8 2 2 4 8:17 8 10. Pliberk II 8 1 2 5 8:19 5 11. Šentpeter 8 1 2 5 15:29 5 12. Žvabek 8 0 4 4 9:18 4 13. Preitenegg 8 0 1 7 4:21 1 14. Mauterndorf 8 0 1 7 6:39 1 ■ Prihodnji krog (27728. september): Mauterndorf -Pliberk II, Žvabek - St. Margarethen, Šentpeter - Galicija, Preitenegg - Djekše, Dobrla vas - Tinje, Sinča vas - Reichenfels, Rikarja vas - Važenberk. SŠK „Obir iz Železne Kaple je koroško ekipno prvenstvo v 1. razredu pričel s porazom. Prva ekipa Kaplčanov je podlegla IBS iz Celovca s 3:5. Za SSK Obir sta zmagala Joko-vič in J. Wolle, remizirala pa H.-Ch. Wolle in Karner. Koroška liga: SŠZ Carim-pex I - Velikovec (v soboto, 27. 9., ob 15. uri pri Miklavžu v Bilčovsu). 15 Sport Mlade tako navdušiti za nogomet, da ga ljubijo! Dinko Vrabac je pri SAK mož perfektne tehnike. Njegovi nasveti mladim. Legionar Dinko Vrabac je sicer jasno najstarejši (36) v ekipi, toda njegovi nastopi vsekakor niso staromodni. Vedno je nevaren pred nasprotnim golom (trenutno je najuspešnješi strelec ekipe), navijače pa navdušuje predvsem njegovo obvladanje žoge. Prav obvladanje žoge oz. tehnika je v nogometu tisti pomembni del, ki ga pri naših nogometaših pogosto pogrešamo, ne le pri mlajših. „Celo v članski ekipi je štiri ali pet igralcev, ki so z žogo na vi. Seveda se lahko še izpopolnijo, toda kdor se v mladostnih letih ne nauči osnovne nogometne tehnike, je nikoli ne bo obvladal," meni Vrabac. Sam se jo je pričel učiti s petimi ali šestimi leti - pred stanovanjskim naseljem, „pred blokom", kakor pravi sam. Z bratom sta koristila vsako minuto prostega časa, pogosto je bil to kar cel popoldan. SAK Naraščaj Kako pridobiti tehniko? 5 osnovnih nasvetov Vrabca našim mladim nogometašem in njihovim trenerjem? ■ Trenerji morajo mlade tako navdušiti za nogomet, da ga ljubijo - da tudi v prostem času poleg treningov samostojno (doma) delajo z žogo; ■ Pri treningih igrati čim več v malih skupinah na majhnem prostoru; ■ Mlade vedno spet opozarjati, da je pri sprejemanju in vodenju žoge eno oko namenjeno žogi, drugo pa okolici oz. nasprotniku; ■ Ne podcenjevati rok - so zelo pomemben del pri sprejemanju in zagrajevanju žoge; ■ Žoga mora biti nogometašu že v mladih letih prijatelj. In kakšen nasvet daje Vrabac za tehniko po naravi netalentiranim mladim nogometašem? „Ne obupati, kajti vse se da naučiti. Manj talentirani morajo pač še več vaditi, predvsem samostojno.“ Ker odlično obvlada žogo, ga nasprotniki pogosto lahko zaustavijo le s prekrškom - Dinko Vrabac. CENTER PLIBERK Remi v velikem derbiju SAK: pet golov Patrika Starmuža Pretekli krog sta se v Vidri vasi pomerili ekipi SAK U 10 Pliberk in SAK U 10 Št. Primož. Derbi je pritegnil 150 gledalcev, ki so videli kar 12 golov. Od teh jih je sam dal pet Patrik Starmuž za fante iz Št. Primoža, ki so imeli zmago že pred očmi: šesti gol so dobili v zadnji minuti. Trenerja ekip sta Adrian Kert in Pavli Štekl. Jakostne skupine: St. Stefan U 16 - SAK 1:1 (Tisnikar): SAK U 14 - A. Wolfsberg 0:6; SAK U 12 - Globasnica 3:3 (Partl 2, Riedl); SAK U 12 - Šmarjeta 13:1 (Pernjak 4, Partl 3, Kreutz 3 Riedl 2, Olip); SAK U 10/Plib - SAK U 10 Št. Prim. 6:6 (Enzi 3, K. Dlopst 3 oz. P. Starmuž 5, avtogol); SAK U 8/1 je zmagala na turnirju v Pliberku. Prihodnji krog: glej stran 12 CENTER CELOVEC U 10 ima novega trenerja Ekipa U 10 je dobila novega trenerja in je kar visoko zmagala na tujem. Ekipo odslej vodi učitelj Slovenske gimnazije Franc Florjančič. SAKU 12- Austria 2:6 (Trifunovič, Grilc; SAK U 12 - Hodiše 8:0 (Napetschnig 4, Trifunovič 3, Grilc); SAK U 12 - Donau 5:1(Trifunovič 4, Napetschnig); Welzenegg U 10 - SAK 2:7 (Pretnar 3, Kropivnik 3, Pisjak). Prihodnji krog: glej stran 12 Prihodnji krog v regionalni ligi: Grieskirchen - SAK (v soboto ob 16. uri) - Grieskirchen je v zadnjem krogu presenetil z visoko zmago proti WAC (5:1), kar naj bo svarilo SAK. Trenerja Telliana pa ne skrbi le trenutno očitno odlično razpoloženi nasprotnik, ampak tudi Dinko Vrabac, ki ima teža- HIT Gorica na vrhu Nogomet v Sloveniji. V 8. krogu je Gorica na vrhu lestvice zamenjala Primorje, ki je na tujem podleglo Rudarju z 2:0. Brez sreče so bili v tem krogu Prevalj-čani (Korotan), ki so bili sicer jasno boljši tekmec od Olimpije, toda dosegli le remi. 1. HIT Gorica 8 6 0 2 17:5 18 2. Primorje 8 5 12 16:11 16 3. Mura 8 5 0 3 13:11 15 4. Publikum 8 4 0 4 17:17 12 5. Korotan 8 3 2 3 7:10 11 6. Maribor 8 3 1 4 8:7 10 7. Olimpija 8 2 4 2 12:13 10 8. Beltinci 8 3 14 10:13 10 9. Rudar 8 2 2 4 7:10 8 10. Vevče 8 116 7:17 4 ■ Rezultati 8. kroga: Vevče - Maribor 1:3 (1:1), Rudar - Primorje 2:0 (1:0), HIT Gorica - Publikum 3:1 (2:0), Beltinci - Mura 0:2 (0:1), Korotan -Olimpija 2:2 (0:1). ■ Prihodnji krog: Publikum - Rudar, Olimpija - Gorica, Mura - Korotan, Maribor - Beltinci, Primorje - Vevče. ve v gležnju. Njegov nastop v soboto je zato zelo vprašljiv. Voitsberg - Pliberk (v torek, 30. 9., ob 16.30) - Zaradi pokala je tekma preložena na prihodnji torek. Trenerju Polanzu tokrat ne bosta na voljo poškodovana igralca Pleschgatternig in Lut-nik. Vprašljiv je tudi Krewalder. Zopet zmaga Selank Ženski nogomet. Selanke so konec minulega tedna na stadionu pod Košuto presenetljivo premagale tudi „profesionalke" iz Li-enza s 4:2. Junakinja tekme je bila Marija Olip, ki je zadela vse gole svoje ekipe - eden lepši od drugega. Celo fantje članske ekipe so bledo gledali ob njenih čudovitih zadetkih. Ekipa trenerja A. Maka sedaj na tabeli prepričljivo vodi s petimi točkami naskoka, prihodnji konec tedna pa ima prosto. 1. DSGSele 3 3 0 0 9:2 9 2. Spittal 2 110 9:3 4 3. DSG Borovlje 3 102 1:8 3 4. SVR Lienz 2 0 11 5:7 1 5. ASK 0 0 0 0 0:0 0 6. Welzenegg 2 0 0 2 0:4 0 ■ Rezultati minulega kroga: DSG Sele - SVR Lienz 4:2 (Marija Olip 4), Welzenegg - DSG Borovlje 0:1. ________________________________________ REGIONALNA LIGA/6. KROG SAK zelo učinkovit v hitrih protinapadih Rezultat 3:0 na prvi pogled izraža jasno zadevo za SAK, toda tekma sama to ni bila. Predvsem na začetku prvega polčasa so gostje nekajkrat nevarno prišli pred domača vrata, toda Malleg je odlično branil. Gostje so bili celo v rahli terenski premoči, tako da je bil SAK nevaren pogosto le iz protinapadov. Toda v teh je bil zelo učinkovit, saj so v bistvu vsi zadetki izhajali prav iz hitrih protinapadov. Za vodstvo je poskrbel Vrabac, po odmoru pa sta zadela Kudler in M. Sadjak. Zadel je prvi gol za SAK -Harald Kudler. SAK ■ Pöllau 3:0 (1:0) SAK; Malleg 5, S. Sadjak 4, Zanki 4, A. Sadjak 4, Roy 4, Koreimann 4 (84. Kesselbacher 0), Šmid 3, Kircher 3 (74, M. Sadjak 0), Kuttnig 3, Vrabac 4 (82. Hoher 0), Kudler 3; Igrišče ASV: 350 gled.; sodnik: Kerschbaummaier (povprečen): strelci: Vrabac (45.), Kudler (56.), M. Sadjak (90.) Šele v 80. minuti je Urnik odrešil navijače Bila je pričakovano težka tekma, kajti Štajerci so se izkazali kot zelo močna ekipa v defenzivi. Pliberčani v 1. polčasu zaradi tega tudi niso imeli mnogo priložnosti, največjo so imeli celo gostje (Nessl). Po odmoru podobna slika tekme, le z razliko, da so bili domačini nevarnejši. Kljub temu je trajalo do 80. minute, preden je končno uspel zadetek (Urnik). Gol Miklaua pa je bil le še dodatek. Pliberk - Flavia Solva 2:0 (0:0) PLIBERK: Matschek 4, Lutnik 5, Krewalder 4, F. Wriessnig 4, Hribar 5, Slamanig 3, Bajrovič 4, Urnik 5, D. Wriessnig 4 (74. Skorianz 0), Lisic 4, Miklau 5; Pliberk: 40 gled.; sodnik: Neumüller (dober); strelca: Urnik (80.), Miklau (90.) REGIONALNA LIGA 1. Voitsberg 7 5 1 1 11:4 16 2. Austria/VSV 6 3 3 0 13:4 12 3. SAK 7 3 3 1 12:6 12 4. Rapid Lienz 7 4 0 3 11:10 12 5. Leibnitz 7 3 2 2 9:9 11 6. St. Florian 7 2 4 1 8:4 10 7. Grieskirchen 7 3 1 3 14:11 10 8. Pliberk 7 2 4 1 9:9 10 9. Gratkorn 7 2 3 2 9:9 9 10. Flavia Solva 7 2 3 2 5:8 9 11. Zeltweg 6 2 2 2 6:6 8 12. WAC 7 1 1 5 9:14 4 13. Pöllau 7 1 1 5 7:16 4 14. Rohrbach 7 0 2 5 2:15 2 ■ Rezultati 7. kroga: St. Florian -Austria/VSV 0:0, Grieskirchen - WAC 5:1, Lienz -Rohrbach 1:0, Pliberk - Flavia Solva 2:0, Zeltweg - Voitsberg 0:0, Leibnitz - Gratkorn 0:0, SAK -Pöllau 3:0; ■ Prihodnji krog (27./28. 9.): AustriaA/SV -Rapid Lienz, WAC - Rohrbach/Berg, Pöllau -Leibnitz, Grieskirchen - SAK. Zaradi pokala preloženo: Voitsberg - Pliberk, Flavia Solva - St. Florian, Gratkorn - Zeltweg; ■ Strelci (SAK in Pliberk); 4... Vrabac (SAK) 3... Lisič, Urnik (oba Pliberk) 2... Lessnigg, Koreimann (oba SAK), Krewalder (Pliberk) 1... Hober, S, Sadjak, M. Sadjak, Kudler (vsi SAK) BESEDA IN PESEM GLAS IZ LJUDSTVA Kitarista Peter Karpf in Otto Pollai-ner bosta v nedeljo 28. sept. (ob 19. uri) z Židom Jose-fom Burgom v domu v Tinjah oblikovala literarno-glasbeni večer z naslovom „beseda in petje“. OSEBE & DOGODKI OBUJANJE STARIH OBIČAJEV Vaški praznik V Šmihelu. Letos je bil tradicionalni vaški praznik bolje obiskan kot rozalsko žeg-nanje. Eden izmed razlogov je bilo gotovo izredno lepo vreme, na drugi strani pa seveda bogata ponudba. Tako so kuhali „žeto“, izdelovali „bokve“, cepili „smoloke“, „rufali“ in luščili koruzo. Kmet Dolinšek (na sliki) pa je s svojima konjema, kot v starih časih furmani, prevažal obiskovalce po Šmihelu. Foto: Fera FRLOŽEV LUKA „Je Že čudno,“ je pripomnila moja ljuba prijateljica Je-zičnikova Liza. „Najprej ti vržejo v neki spomenici skupinske pravice koroških Slovencev v jarek, potem se pa obesijo na neko podpisno akcijo in oznanjajo, da jo mora vsakdo podpreti. Kdor nasprotuje, tega oblijejo z naj-gnusnejšimi gnusnostmi, tako, kakor so se naučili pri svojih komunističnih učiteljih. Kolektivne dolžnosti, to že, a le, kadar je po njihovem kopitu. Kolektivnih pravic pa ne, čeprav so za narodovo preživetje potrebne kakor vsakdanji kruh in voda. Taki pač so, naši znanilci nekega svojevrstnega napredka." 40 LET GIMNAZIJE Um PERSONALNE SPREMEMBE Celovec. Ob zaključku praznovanja 40-letnice je minuli petek vabila Gimnazijska skupnost Slovenske gimnazije prijatelje, starše in absolvente na zahvalno sv. mašo, ki jo je daroval škof dr. Egon Kapellari (ob asistenci duhovnikov, ki so bili ali so povezani s Slovensko gimnazijo). Po zahvalni sv. maši je bila pripravljena agapa, kjer so nekdanji sošolci in učitelji obujali spomine na preteklost. Katoliški dom prosvete v Tinjah bo izgubil enega izmed najbolj vestnih sodelavcev. Andrej Lampichler z Radiš je delal 14 let v tej naši izobraževalni ustanovi, kjer je bil znan kot zelo vesten, zanesljiv in ustrežljiv sodelavec. Njegovo novo delovno mesto bo na Zvezi Bank v Celovcu. Njega bo v pisarni v Tinjah nadomestil mladi teolog mag. Daniel Sturm, ki je že doslej delal poldnevno v Tinjskem domu. Od 1. septembra pa je celodnevno v tej službi, kjer se je že vživel v srca tečajnikov in sodelavcev doma. Do sprememb je prišlo tudi na slovenskem škofijskem ordinariatu, ki ma svoj sedež v Mohorjevi hiši v Celovcu. Janko Merkač, doma v Šmihelu, zdaj živi v Celovcu, je po dolgih letih zavzetega dela oddal mesto tajnika Katoliške akcije in sekretariat družinskega referata in bo prevzel vodstvo škofijske knjižnice. Monika Novak pa je prevzela mesto tajnice Katoliške akcije in bo skrbela tudi za organizacijo pri Katoliški prosveti. Novakova, __ ki je doma v Železni Kapli in absolventka Slovenske gimnazije, je sodelovala tudi že pri slovenskem sporedu ORF, kjer je mdr. tudi moderirala televizijsko oddajo „Dober dan, Koroška“. Andrej Lampichler