P«$fofn* plačan* S gotovM. Leto XII., štev« 102 Ljubljana, torek $• maja I93I Cena 1 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva tiHca 5. — Telefon it 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. (nseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova nL 3. — TeL 3492 In2492 ?odru?nica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenovs uHea St X — Telefon 9t 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« ljana St 11842 Praha tisk) 78180 W1en St 105241 Naročnina snaia mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Urednifitvo; £#obljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te* lefon St 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telet $t 19a Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Konferenca Male antante Tridnevna konferenca, bo danes zaključena — Soglasje v vseh aktualnih zadevah Bukarešta, 4. maja. AA. Rador poroča: Konferenca Male antante se je začela včeraj dopoldne s konferenco treh zunanjih minisitrov Male amtante;_ ministri so izmenjali nazore o vprašanim, ki zanimajo Češkoslovaško, Rumumjo in Jugoslavijo. Konferenca se bo končala v torek, ko bo objavljen komunike za tisk. Bukarešta, 4. maja. M. Današnja posvetovanja ministrov Male antante so traiala od 10. do 13. in od 16. do 19 O posvetovanjih in sprejetih sklepih danes še ni bil izdan komunike. Rumunska politična javnost spremlja posvetovanja ministrov Male antante z največjo pozornostjo. Rumunski listi obiavljajo obširne članke in zelo optimistično sodijo o poteku posvetovanj in razprav. Dosedanja posvetovanja so napravila v rumunskih političndh^krogiH najboljši vtis in splošno se izraza prepričanje, da bo konferenca zaključena s pozitivnim uspehom. Kakor poročajo današnji bukareški listi, so se ministri Male antante na svoji včerajšnji konferenci bavifo s Nološnim političnim položajem v tvro-ni Ugotovili so, da vlada v presojanju -olitične situacije med ministri Male tante popolno soglasje. Popoldanska 'lferesnca je Ma posvečena omin vprašanjem, ki so v zvezi s skorajšnjim zasedamjem sveta Društva narodov, in je bilo določeno enotno stališče, ki ga bo glede teh vprašanj zavzela Mala an-tanta. Na konferenci so se dotaknila tudi problema razorožitve, dočim je bil današnji sestanek posvečen vprašanju, kako stališče naj zavzame Mala antan-ta do avstrijsko-nemške carinske unije. Bukarešta, 4. maja. s. Sinoči je imel francoski poslanik Gabriel Puaux daljši razgovor z zunanjim ministrom dr. Benešem. Govorila sta o stališču pariškega zunanjega urada v vprašanju nemško-avstrijske carinske unije. Berlin, 4. maja. Iz Bukarešte poročajo: Drugi dan konference Male antante je bil posvečen vprašanju nameravane carinske unije med Nemčijo in Avstrijo in problemu preferenčnih carin. Kot strokovna ministra sta se udeležila posvetovanj tudi rumunski trgovinski minister Manoilescu in finančni ministeT Argetoianu. Zunanji minister dr. Beneš je podal obširno poročilo o sedanji situaciji in osvetlil vse probleme s političnega, juridičnega in gospodarskega stališča. Minister je dalje poročal o načrtu francoskega zunanjega ministra Brian-da. Za njim sta govorila zunanja ministra ostalih dveh držav, pri čemer se je dala ugotoviti popolna soglasnost nazi-ranj. V Bolgari} ostane na krmilu stara vlada Dolgotrajna kriza je končana na ta način, da obdrži vlado Ljapcev s svojim starim kabinetom . I . • .___H______ Sofija, 4. maja. AA. Bolgarska agencija poroča: Kriza vlade se je končala tako, da ostane na oblasti kabinet Ljap-čeva brez vsake spremembe. Sofija, 4. maja. AA. Vodja frakdje nacijonalnih liberalov Smilov je predal Ljapčevu odgovor frakcije. Po odgovoru je odšel Ljapčev v enourno avdi-Jenco h kralju Borisu. Ko je odhajal z dvora, je izjavil novinarjem, da ostane stari kabinet, kj je Ml na vladi pred krizo. Razpis volitev Sofija, 4. maja AA. Bolgarska agencija javlja, da Je ministrski svet sklenil, naj se vršijo volitve v Sobranje 21. junija t. 1. Ddgoditev nemško-rumunskih pogajanj Pogajanja, ki b! se morala pričeti danes, so bila odgodena na zahtevo romunske vlade za nedoločen čas tamkaj. Nato je rumunska vlada ponovno in nujno prosila nemško vlado, naj ne odpošlje svojih delegatov v Bukarešto, čemur je Berlin. 4. maja. s. Nemško - rumunska trgovinska pogajanja so bila proti pričakovanju od god en a. Pogajanja bi se bila morala pričeti jutri v Bukarešti, toda rumunska vlada je pred odhodom nemških delegatov v Bukarešto zaprosila državno vlado, naj bi delegacija odpotovala nekaj dni pozneje. Ker je del delegatov medtem ze odpotoval, je nemška vlada zaprosila romunsko, naj bi se kliub temu pričela pogajanja ali pa naj bi nemški delegati, ki so medtem že prispeli v Bukarešto, počakali nekaj dni nemška vlada nato ugodila. Obenem je sporočila rumunski vladi, da Nemčija sedanjega časa ne smatra kot primernega za obnovo pogajanj. Nemčija je upala, da bodo pogajanja do 15- maja zaključena. Vest o od-goditvi nemško - rumunskih trgovinskih pogajanj je izzvala v Berlinu živahno zanimanje. Rimski proces proti profesorju Moulinu Proces bo javen hi prisostvovala ske vlade — Glavni obtežilni Bruselj, 4. maja fc. »Peuple« objavlja dolg članek, v katerem naglaša, da je dala italijanska vlada popolno jamstvo belgijskemu poslaniku v Rimu, da bo proces proti belgijskemu profesorju Moulinu pred izrednim fašističnim tribunalom javen. Italijanska vlada je dovolila to izjemo, da bi na ta način pokazala svoje prijateljstvo do Belgije. Procesu bosta prisostvovala 2 zaupnika belgijske vlade. Obenem objavlja omenjeni list izjavo italijanskega emigranta Giovannia Basanes-fiiia, ki demantira trditev italijanskega državnega podtajnika Arpdnattija, da so oblasti našle pri nekem Faravelliju, ki je baje imel stike z belgijskim profesorjem mu bosta tudi dva zaupnika belgij-dokumenti so baje falzificirani Moulinom, pismo Basanessija, v katerem baje zahteva podatke o italijanskih letališčih ter o organizaciji milice in policije. »Odločno zanikam,« izjavlja Basaaessi, >da bi bil sploh kdaj pisal prof. Moulinu, niti nisem nikdar dajal kaka navodila Faravelliju, ki ga sploh ne poznam. Državni pod tajnik Arpinatti je v italijanskem parlamentu govoril neresnico. Ce hoče dokazati nasprotno, naj objavi fotografske kopije pisem, na katere se je skliceval, če pa taka pisma morda res obstojajo, so navaden falzifikat, kakršnih so se fašistični agenti v sličnih primerih že tolikokrat posluževali, da bi lažje odstranili ljudi, ki jim niso všeč. Italijanski odgovor o pomorskem sporazumu Italija odklanja francoske predloge za končno zaklju-čitev pomorskega sporazuma Rim, 4. maja M. Danes je italnan^ki poslanik v Parizu izročil francoskivfed,^-1 ianski odgovor na zadnje P^oge francoske vlade glede na pomorski sporazum. Istočasno je italijanski poslanik v Londonu sporočil vsebino odgovora tudi aus*?-ški vlada. Kakor naglašajo današnji rimsfci listi je italijanska vlada odklomla francoske predloge, ki jih označuje za nespre-iemlirve, ker smatra, da v osnov* n*nja-in sporazum, sklenjen 1. marca v Rim«-Obenem italijanska vlada obširno pojas- msie svoje stališče. »Po pol o d' Italia« piše, da je jtaJBHamsko stališče popolnoma istovetno z angleškim. Itafja je pripravljena pristati četo na revizijo washkigtonske pogodbe na Škodo Italije, samo da bi podprla akcijo za razorožitev. Po mnenju Msta ie Francija dosegla že velike koncesije. Če Francija ne bo priznala italijanskih žrtev in če bo še nadalje vztrajala na svojem stališču, potem znači to popoln neuspeh razorožftve-ne akcije. Rumunski prestolonaslednik obolel Bukarešta, 4. maja s. Prestolonaslednik Mihael leži že nekaj dni bolan. Princa so cepili s serumom proti davici, ker so se pojavili znald te bolezni. Pretepi na berlinski univerzi Berlin, 4. maja AA. Na berlinski univerzi je prišlo do ostrih spopadov med nacionalističnimi in komunističnimi dijaki, ki so obesili na poslopju univerze rdečo zastavo. Rektor univerze je moral intervenirati, da jih je pomiril. Atentat na japonskega ministra Tokio, 4. maja AA. V stanovanje finančnega ministra Inuja so vrgli neznanci bombo, ki je napravila nekaj materialne škode. Polet preko Tihega oceana Tokio, 4. maja s. Letalec Toshihara je davi starta! za polet preko Tihega oceana. Letel bo preko Aleutov. Letalec je že pristal na prvi etapi v Numasaki na se-vernozapadnem Japonskem. MORILCI TONIJA SCHLEGLA PRED SODIŠČEM Včeraj se je v Zagrebu začela razprava proti teroristični družbi, ki ima poleg drugih zločinov na vesti tudi umor direktorja Schlegla Zagreb, 4. maja, n. Danes se je pričel pred zagrebškim okrožnim sodiščem pod predsedstvom dr. Bubanja proces proti te* rprističnd družbi »hrvabke pravaške omdadi« ne,« ki je izvršila v letih 1928 in 1929 celo vrsto terorističnih napadov, atentatov in umorov. Najhujši zločin, ki ga imajo ob j toženci na vesti, je umor direktorja »No* vosti« Tonija Schlegla. Ta umor, ki je bil izvršen skrajnp drzno, jih je tudi končno izdal in spravil v roke pravice. Za proces vlada v javnosti ogromno zanimanje in je bila dvorana do zadnjega kočltka napolnje* na, a mnogi so morali odhajati, ker ni bilo več prostora. Obtožbo zastopa prvi državni tožilec dr. Mardo Ruždč, obtožence pa zagovarja cela vnsta odvetnikov, med njimi dr. Horvat, dr. Mirko Košuti č. dr. Vladimir Maček. dr. Ivan Pernar, dr. Stjepan Košutič in dokitor Scholz. 23 obtožencev Na zaitožni klopi sedi 23 obtožencev, med njimi tudi ena ženska, sestra glavnega pb« toženca. Obtoženci so: 1. Hramlovič Mart® iz Zagreba, star 22 let, tipografski ucenec; 2. Soldin Matija, star 22 let, tipograf, ne* oženjen; 3. Križnjak Dragutin iz Zagreba, star 23 tet, poljedelec, neoženjen; 4. tier« ceg Anton iz Zagreba, star 33 let, baje novinar, neoženjen; 5. Horvatek Stjepan iz Karlov ca, star 46 let, trgovski ppmocnrk, neoženjen; 6. Glad Pavel iz Zagreba, star 43 let uradnik kužne bolnice, ozenjen; 7. Hranilovič Marija iz Zagreba, stara 23 let, zasebna uradnica, neomožena; 8. Javor Stjepan, imenovan Spricer iz Zagreba, star 53 let, trgovec, oženjen, oče štirih otrok; 9. Kokčinovič Stjepan iz Zagreba, st. 39 1. lastnik avtptaksija, oženjen; 10. Cordašic Luka iz Zagreba, star 60 let, vrtnar oze* njV oče petih otrok; 11. Novači* Stjepan iz Zagreba, star 39 let, sluga, ozenjen, oce štirih otrok; 12. Siladi Milan iz Novega se* la, star 32 let, kovač, oženjen, oce treh otrok; 13. Vezmarovič Anton iz Mraclina. star 32 let, pplijedelec, oženje^ oce štirih otrok; 14. Markulin Luka iz Hrasča, star 26 let, poljedelec, oženjen, oce^ dveh otrok; 15. Markulin Stjepan iz Hrasca^star 47 let, poljedelec, oženjen, oce sti-mimirala železniški most pri Veliki Gorid in povzročila eksplozijo, Jrt Je odtrgala železno traverzo. Ta traverza je ležala nato na tiru in bi se kmata ponesrečil ek spre sni vlak D. Hranitovič. Soldin jn Križnjak so skupno z Babičcm in Pospišilom v oočl od 5. na 6. avgusta 1929. nastavili na kletno okno orožniške kasarne v Zagrcflju peklenski stroj z 2 kg ekspfozjva in povzročili eksplozijo, pri kateri je bila demoft- rana soba nad tem oknom. Materijctea škoda je ocenjena na 35.000 Dfa. Ko so Soldina pri tej nrtHki zasledovali. }e vrgel bombo na policijskeea stražnika Petra Krženiaka in ga nevarno ranil. E. Hranitovič jn SoMin sta skupno z Bi- bičem in Pospišilom dne 30. oktobra 1929. skušala skriti Babiča in Pospišila na Hra n ilovice vem stanovanju. Pri tej priliki so začeli streljati na policijske organe in so ubiii detektiva Marija Trenskega, stražnika Frana Blagovrča pa hudo ranili F. Herceg. Javor. Hraniiovič. Križnjak, Glad in Horvatek so si v letih 1928 in 1929 delili med seboj municijo in orožje, ki ga ie dobavljal Herceg od Perčeca z Reke. Herceg je bij v stalni zvezi s Perčecem, ki je bival na Reki, ter si je dopisoval z njim pod naslovom »Baron West, Dunaj. Karoldnengasse 7. Glad je razen tega še obtožen, da Je skrival v svojem stanovanju v kužni bolnici to orožje in municijo. G. Obtoženi Javor jo imel L1928. in 1929. sestanke s Hranilovičem, organiziral prava- Sko omladino, sprejemal navodila od Pev-čeca ter nagovarjal Horvatka in tovariše, da so skrivali orožje in eksploziva. H. Marija H ranilo vič je obtožena, da j« sprejemala na svoj naslov pisma od Perčeca in vzdrževala zveze med njim in. zarot« niki. I. Ostali obtoženci so obtoženi, da so skrivali orožje in municijo, da so skrivali Babiča in Pospišila ter jima pomagali pri begu ter na razne druge načine direktno m indirektno podpirali teroriste in njihov« akcije. Pred zaključkom današnje raaprave ja predsednik Bubanj sporočil, da je višje sodišče zavrnilo predlog braniteljev, saj M procesu ne predsedoval dr. Bubanj. Jutri se bo načelo zasliševanje posameznih oblo* žencev. Proces bo trajal ves teden. Madžarski oficir j in frankovski teroristi Nova senzacionalna razkritja v beograjskem procesa Zveze med atentatorji in madžarskimi oblaštvi Beograd, 4. maja č. V nadaljevanju razprave proti frankovskim teroristom. Je bS danes pred državnim sodiščem zasffišan Anton Herman, ki je obtožen, da Je prenašal iz Madžarske v Jugoslavijo orožje in eksploziva z namenom, da služijo za razne napade v izvajanju akcije, kfi sta jo zasnovala s pomočjo svojih plačanih agentov dr. Pavdič in Gustav Perčec. Herman je tudi danes, kakor že prej v preiskavi, priznal, da je sodeloval v tej akciji, ter je podrobno opisal, kako je hodil na Madžarsko in kdo ga ie tam sprejemat. Pravi, da je bil brezposeln, ko je nekega dne prišel k njemu soobtoeeni Ti!-man ter mu ponudil dober zaslužek, ako gre žnjim na Madžarsko. Ponudba mu jc bila dobrodošla, ker je bil popolnoma brez sredstev. Sprva ni vedel, za kad gre, fn se tudi ni zanimal čemu bo služilo orožje in eksploziva, ki so mu jih dali na Madžarskem, da jih skrivaj prenese v Jugoslavijo. Bil je trikrat na Madžarskem, vsakokrat brez potnih listov. Ko Je prišel prvič preko meje. ga je zaupnik, ki ga Je že pričakoval odvedel v bližalo žandarmerii-sko kasarno, kjer ga }e čakal neki madžar«. ski oficir. Govoril }e i nJim s PomoSio **** tnača. Ko )e povedal, da prihaja iz Jnjaak slavile ter da ca pošilja Seletkovfc. ao tel ž nJim zelo prijazni ter so M stregl tt4 vso moč. Prenočeval ie v žandanner@sfcfl kasarni kjer Je bfl tudi dobro pogoščen. Naslednjega dne }e odpotoval v Berament. kjer se ie zopet osrlasU v žandannefff&kfl kasarni. Sprejel ga ]e sam komandir, k9 la Ml o njegovem prihoda že obveščen. Od tam so telefonira® Janošn Berfi M Pečuin. kjer sta ga nato sprejela Selefko* vič jn neki KeJiTer. Tu je moral SeteftoviG« prisec; zvestobo, nakar so vsi o ferdimg (Nemčija), Orogueres (Belgija) io Grumbach (Francija). — Malenkostno število žrtev — Mir vzpostavljen ki so zasegli vsa Sivflia. Upajo, da bo tujefal promet v kratkem zopet oživel London, 4. maja. AA. Na današnji »eJi sipodnje zbornice je zunanji minister Hen-derson na interpelacijo o položaju na Madeiri dejal, da so minulo soboto upornik! brziojavnld poveljniku vladnih čet, da se uda-jo. Večina uporniških častnikov in nekatera civilisti so se zatekli na vojno ladjo »London«. Henderson je nadalje izjavil, da se po dosedanjih poročilih angleškim podanikom ni zgodilo ničesar. Dejstvo, da je angleški konzul izjavil, da ni potrebna prisotnost angleških vojnih ladij, dokazuje, da angleški državljani niso več v nevarnosti. Za enkrat ostane tam le angleška vojna ladja »Curievr«. Prva kriza v španski republikanski vladi Madrid, 4. maja AA. Zaradi spora z Za moro v katalonskem vprašanju je notranji minister Mavra odstopil. Novinar« jem je dejai da je bil Zamora proti se« paratističnim težnjam Kataloncev preveč popustljiv, kar ograza špansko republiko. Pariz, 4. maja. AA. Iz Saragosse poro« čajo: Osebe, ki so bile aretirane, ker so našli pri njih bombe, pripadajo anarhiatič« ni federaciji. Eksplozivna snov je biila sa« mo v dveh najdenih bombah. G VJIazela terpenti- NOVO MILO PERE NAJUSPEŠNEJŠE. DOBITE GA V VSAKI BOLJŠI TRGOVINI. IfltVt Jugosloveni na Poljskem Gdynia, 28. aprila. Drugi dan poljsko-jugoslovenskega kongresa v Poznanju je bil posvečen stvarnemu delu v odsekih. Kongresistl so se razdelili v ekonomski in prometno-turističnl odsek, ki sta po določenem okvirnem programu pretresala razna konkretna vprašanja Prvič, odkar obstoje slovanske vezi s poljskim narodom, so zastopniki obeh narodov obravnavali za isto mizo vprašanja, ki lahko tvorijo trdno osnovo tesnega ekonomskega sodelovanja, če bodo našla v narodu in v službenih krogih zadosten odziv, kar je zadeva propagande in nadaljnjega smotrnega dela. Z jugosloveoske strani »o nastopili kot referenti Kuzmanovič, Dragmanovič In dr. Lunaček. Delo odsekov je očitno prevevalo stremljenje, da se stavijo čim bolj izvedljivi predlogi. O tem pričujeijo tudi resolucije, ki so bile pred p len umom sprejete z velikim navdušenjem. Splošna resolucija poudarja nujno potrebo, da se poljsko-jugo-slovenski gospodarski stiki čim bolj poglobijo ln razširijo, ter nalaga z ene strani državnemu uradu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, z druge strani pa po-znanjski Industrijsko-obrtni zbornici moralno dolžnost, da delujeta za izvedbo podrobnih resolucij, v katerih so razne točke, ki se tičejo uvoza ln Izvoza, tujskega prometa itd., o čemur bomo ob priliki poročali še obširneje. Posebno zanimiva je resolucija, ki predlaga, naj se z vzemi »ilami deluje na to, da bi se linija, ki interesira zlasti angleške in ameriške turiste, premaknila z linije Berlin - Dresden • Dunaj -Benetke na linijo Gdynda - Varšava • Krakov • Budimpešta - Zagreb - Sarajevo • Dubrovnik - Kotor. Predlagala se je tudi odprava vizuma. Na plenarnem zasedanju je imel lep govor dr. Marulič, ki »e je poklonil Poznanju kot mestu dela, dejanj. Govorila sta tudi predsednik sindikata velijo-poljskih novinarjev Jarochowskd in predsednik Poljsko • jugoslovenskega društva Kneblewski. Popoldne so »i kongresist! ogledali nekatere tovarne v Poznanju, prestolnici vell-kopoljske Vojvodine, zvečer pa je bil prirejeni v. prostorih Avto-kluba presrčen poslovilni rout, ki se ga je udeležila najbolj izbrana družba Poznanja, a je vendar imel zelo prijeten in domač značaj. Nastopili so pevka ga Dziewinska z jugoslovenskiml skladbami, pianist prof. Lukasiercicz s Chopinom, pev&kd zbor »Hlabola« pa Je pokazal, da goji tudi našo pesem. Slovo je bilo izredno toplo in prožeto s pravim bratskim čustvovanjem. Poznanj nam je razodel svode široko arce. Ob 22. uri so se zborovale! t poeebnik, udobnih vagonih odpeljati visoko na sever, v Gdynio, »poljsko Ameriko« ob Baltiku. Prispeli so preko ozemlja svobodnega mesta Gdansk ob pol deveti uri zjutraj. BiH so sprejeti tudi tu presrčno. Za jugosloven-sko delegacijo je govoril na postaji konser-vator dr. Štele Iz Ljubljane. Po zajtrku so si zborovale! ogledali mesto da presenetljivo ogromne pristaniške naprave Gdvnie, ki je bila pred ne celimi osmim! let! še vas, danes pa je mesto z več kot 40.000 prebivalo!. Pristaniške naprave so take, da jiib Jugosloveni žal nimamo niti v svojih starih lukah; razodevajo ogromen ekonomski zalet Poljske proti njenemu morju, Baltiku, in odtod v široki svet če se tej rasti Gdjnije čudijo celo Američan!, Je umljivo, da smo bil! mi uprav zadivljeni. Pristaniška uprava nam je dala na razpolago par-nik »Usor«, k1 nas je nekaj časa vozil po lepem Gdynskem zalivu s pogledom na brezbrežno plan Vzhodnega morja. Nato se je vršil banket, po katerem so se Jugosloveni odpeljali! v lepo, silno zanimivo, a žal zagrizeno proti slovansko mesto Gdansk (Damzig) in si ogledali to svobodno republiko na važni točki nekdanje nemške Han-se. Ob pol 23. je krenil vlak proti prestolnici mlade, silne Poljske — proti Varšavi. Omeniti je, da se kakor prvega dne kaže tutfi nadaljnje dni vzorna organizacijska sposobnost Poljakov In z druge strani nič manjša ljubezen do bratov z juga, ki razodevajo voljo, da »poznajo vzrast Poljske in ki ljubijo njen slavni narod. Tudd Usti so posvetili Jugoslovenom veliko pozornost Tako »ta n. pr. »Dziennlk Poznan ski« ln ilustrirani list »Tecza« izdala posebni številki o Jugoslovenih. V splošnem je treba pripomniti še to, da so Poljaki vsepovsod zelo nacionalno zavedni in da »e posebno čuti antagonizem do onega naroda, ki Jim neprestano ograža meje, zlasti pa njihovo narav»o in teritorialno-nacionalno utemeljeno pot k morju. B. B. VarSava, 4. maja. AA. Jugoslovenski delegati na poljsko - jugoslovenskem kongresu, ki se mude v Krakovu, so si ogledali včeraj mesto in se udeležili proslave poljskega narodnega praznika. Delegati so položili včeraj venec na grob slavnega poljskega pisatelja Sienkievicza. Na krakovski univerzi je bila svečana seja, kjer je v svojem govoru predsednik kongresa Kneblewski naglasil, da predstavlja jugoslovansko - poljski kongres velik napredek v zbližanju med obema narodoma. Govorili »o še rektor univerze, podpredsednik Trgovske zbornice Kwiatkowski, ki je govori! srbohrvaško, profesor krakovske univerze dr. Mol4, ki je govoril poljsko in srbohrvaško ter naglasil, da je naišel na Poljskem svojo drugo domovino, in naposled še predstavniki poljsko - jugoslovenske Kge iz Poznanja, Varšave in Vilna. Trgovska zbornica ie priredila na čast delegatom svečan banket. Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. Velik požar v Medlogu pri Celju Joštov paromfin žrtev ognja — V dveh tednih že šesti požar v celjski okofiti Celje, 4. maja. Sinodi 00 nekateri meščani, ki so se še nahajali na ulicah, opazili v smeri proti Savinjski dolina na nebu mogočen ognjem žar. Nemudoma so obvestili o tem celjsko gasilno društvo, ki se je že v par minutah odpeljalo po Ljubljanski cesti v dolino. Kmalu »o opazili, da gori veliki Joštov pa» romlin v Medlogu pri Celju. Na mestu po« žara so sj med tem udejstvovala že gasil« ska društva iz Levca. z Lopate, Bab nega in iz Gaberja. Ogenj je izbruhnil po izjavi sosedov v podstrešju mlina že kmalu po 1. p opolnoči. V poslopju »ta spala »in last« nika mlina g. Mihaela Jošta in p« domača hlapec. Spala sta tako fcrdmo, da bi bila skor postala žrtev požara. Ogenj je umi« čil vso zalogo moke in žita ter ves mlin, izvzemši strojnico, v kateri je ostala loko« mobila z ostalim inventarje— nepoškodo« vana. Škodo, kji ie nedvomno zelo visoka, še niso precenili Mlin je bil zavarovan in bo škoda oči vidno krita z zavarovalnino. Vzrok oožara še ni znan. \ sč kot čudpo je, da je to v dobrih 14 dneh že šesti požar v bližnji celjski oko« lici Romarji kot tihotapci saharina Med aretiranimi romarji je bilo Jesence, 4. maja. V soboto popoldne so obmejni kontrolni organi na Jesenicah prejeli telefonsko ob» vestilo z avstrijske obmejne postaje Ro« senbacha, da je na potu z vlakpm proti Jesenicam veliko število jugoslovenskih romarjev, ki se vračajo v Jugoslavijo, do« bro založeni » saharinom, igralnima karta« mi in drugimi zabranjenimi predmeti. Jeseniški cariniki in drugi obmejini kon« trolni organi so na Jesenicah hitrp obsto* pili vozove s sumljivimi potniki in skrbno preiskali njihovo prtljago in žepe in našli Otvoritev kongresa mednarodne trgovske zbornice Washington, 4. maja. 5. Danes se je pričelo šesto zasedanje knogresa Mednarodne trgovske zbornice. Zastopanih je 47 držav. Kongres je otvoril predsednik Zedinjenih držav Hoover z daljšim govorom, v katerem je nagla šal svetovno gospodarsko krizo in poudarjal potrebo složnega sodelovanja, da se čim prej pride iz sedanjega nevzdržnega položaja. V ameriški delegaciji je tudi Owen Young, inicijator znanega, po njem imenovanega načrta za ureditev reparacij. Pred otvoritvijo kongresa se je vršila konferenca predsedništva urada Mednarodne trgovske zbornice, na kateri je bilo sklenjeno predlagati za predsednika kongresa nemškega delegata Franca Mendelsona. Prvotno je bil predlagan za predsednika ameriški delegat Bornes. Bornea je v razgovoru z novinarji naglasil, da je namen tega kongresa mobilizirati tvorne sile vsega sveta v svrho odstranitve ovir, ki onemogočajo ozdravljenje svetovnega gospodarstva. Ogromen deficit Zedinjenih, držav VTashbrgton, 4. maja. d. ZaMadni urad Zedinjenih držav beleži ob koncu dese« tega meseca tekočega proračunskega leta primanjkljaj 876 milijonov dolarjev, fci je doslej največji r zadnjih desetih letih. Kakor sodijo po obstoječih znakih, bo primanjkljaj dosegel do 30. junija t I. vsoto ene milijarde dolarjev. Pričakujejo kot najbolj verjetno, da bo skušal zakladu* urad 'pokriti primanjkljaj ,* izdajo dolgoročnih zakladnic. Krvavi izgredi v Egiptu Kairo, 4. maja. AA. Ker postaja položaj čim dalje bolj resen, je pričakovati v naj« krajšem času intervencije Anglije. Povod temu so dali dogodki v Beni Suefu, kjer so pri zadnjih nemirih ubili 4 osebe, 40 pa ranili. Policija je aretirala v Gizehu b vsega ministrskega predsednika Nahas« pašo in njegove tovariše. Po daljšem za« sliševanju jih je izpustila. V Kairu ao proglasili obsedno stanje. Policija je v stalni pripravljenosti po vsem Eiigptu. Parlamen« tarne volitve bodo najbrže odgodene. Aretacija bivšega madžarskega ministra Budimpešta, 4. maja. č. Veliko senzaci« jo je zbudila aretacija bivšega madžarske« ga prosvetnega ministra in sedanjega poslanca Istvana Hallerja. Aretiran je bil na prijavo neke dijakinje zaradi suma poneverbe. Haller je kot prosvetni minister iz« dal famozni numerus ciausus, po katerem je židovskim dijakom onemogočeno pose« čanje madžarskih visokih šol. Dotična dijakinja je hotela zaradi tega odpotovati v Ameriko, da bi tam nadaljevala svoje študije. V to svrho je izročila takratnemu ministru Hallerju 1000 pongov, da bi ji izposlovai potmi list in potrebne vizume. Haller ji je na ponovne urgence vrnil 2W pongov. potnega lista in ostalega denarja pa ni bilo od nikoder. Zaradi tega se je ogoljufana dijakinja končno zatekla na sodišče. Žrtve potresa v Zakavkaziji Moskva, 4. maja s. Poročevalci, ki so bili odposlani na prizorišče potresne katastrofe 27. aprila v ruski Armeniji poročajo: V okraju Sisian je bilo izmed 38 vasi 27 vasi popolnoma uničenih. Potres je tamkaj zahteval 219 mrtvih in 277 težko ranjenih. Razen tega je bilo ugonobljeno 5500 glav živine. V okraju Geriusi je bilo ubitih 110, težko ranjenih pa 250 oseb. V okraju Ka-fan »o našteli 30 mrtvih in mnogo ranjenih. Zelo poškodovana sta tudi rudnik in hidroeenitrala v Kafann. V okraju Meglinu je bilo popolnoma razdejanih pet vasi. Tudi po raznih drugih okrajih v nahičevanski republiki so bile številne vasi razdejane. Armenska vlada je dala za podporo prizadetih krajev pol milijona rubljev. Razen tega je odposlala tjakaj zdravnike !n inže-njerje ter velike zaloge zdravil in živil • • • vv • Dvomi umor iz maščevanja Split, 4. maja. č. V selu Raščani se je tamošnji seljak Milan Frgomet pred več meseci ločil od svoje žene Gabrijele in zalezoval vaško lepotico Milico Kovačevi« čevo. Ta na o njegovi ljubezni ni hotel« ničesa. slišati. Zato se je pred par dnevi skesano vrnil na dom svoje ločene žene in jo prosil, naj mu odpusti. Žena pa za njega ni več marale. V besni jezi je skle« nil krvavo maščevanje. Najprvo je odšel na dom Kovačevičeve m jo ubil z osmimi streli. Nato se je podal k svoji ločena ženi in ji s sekiro odsekal glavo. Vsa va» je bila zaradi teh groznih zločinov razburje« na in Prgometa bi bili linčali, če bi se ne bi sam zatekel k orožnikom. več znanih gorenjskih osebnosti skoro pri vseh velike množine saharina in igralnih kart, kar so vse skupaj zaplenili. Med romarji, ki so se vračali s sloveče božje poti od Sv. Heme na Koroškem, so se nahajale ugledne osebnosti tudi z Go« renjskega, kar je povzročilo v jeseniški javnosti različne kometarje in zelo mučen vti6. Pp zaslišanju so bili vsi, pri katerih 60 se našli vtihotapljeni predmeti, zopet izpuščeni na svobodp. Vsi prizadeti 6e bodo morali zaradi tihotapstva zagovarjati pred sodiščem. Premestitev italijanskega konzula v Ljubljani Beograd, 4. maja. AA. Italijansko poslaništvo demantira informacije inozemskih listov, da je bil italijanski konzul premeščen iz Ljubljane zato. ker je podelil vizum ljubljanskemu nadškofu dir. Jegliču, ki so mu italijanske oblasti prepovedale potovanje v Italijo. Albert Thomas na Ceftnju Oetinje, 4. maja AA. Na svečanem banketu je ravnatelj mednarodnega urada ca delo g. Albert Thomas odgovoril na zdra-vico bana zetske banovine dr. Kralja med drugim tole: S posebnim zanimanjem sem se poglobil v način dela in v življenske razmere vašega kmeta, ki je polagal kamen do kamna, da je mogel ograditi svoje doline in si < tem ustvariti primerne pogoje za svoj obstoj. Avtomobilski klet v Južno Srbijo Jugoslovenski avtoflekrb bo priredij v drugi polovici tega meseca izlet v Južno Srbijo. Udeleženci » bodoJahko ogledali zgodovinsko najpomembnejše kraje naše južne domovine ie se poklonili ob tej pri« liki mamom padlih junakov na Kosoven* polj«, na Kumanovem in na Kajimakčala« nu. Na vsej progi bodo občudovali klasi5» ne zgodovinske stavbe, neštete majnaetirr-cerkve, gradove, med njimi znameniti grad carja Dušana, številne muzeje, ki čuvajo dragocene spomine prošlih dob. Najkras« nejša točka bo Ohridsko jrzero s svojo bujno floro m favno in bogatim riboJo« vom. Od tam nas bo pot vodik datje proti Bitolju, Prilepu, Velesu do Soluna. Podrobni program izleta je naslednjr V sredo, 20. maja dopotujejo ljubljanska, mariborska in zagrebška sekcija z vlakom (polovična vožnja) v Beograd. Prevoz avtomobilov iz Zagreba v Beograd po železnici je brezplačen. V četrtek, 21. maja daportujetA sarajevska in splitska sekcija v Vrnjačko banjo, kjer se s ostaneta z ostalimi sekcijami.^ ks pridejo iz Beograda preko Topole in Kra-guievca (301 km). V petek, 22. mafa: n Vrnjačke bat*)« preko Kraljeviče, Manastir Studeaice, Ra* ške. Kosovske Mitrovice do Peči, kjer bo prenočišče (262 km). V soboto, 23. maja: iz Peči preko Dja* kovice, Prizrena in Kosovega polja do Skoplja (258 km). V nedeljo, 24. maja: o^ed Skoplja. Gospod ban priredi izletnikom kosilo, župan pa večerjo. V ponedeljek, 25. maja: iz Skoplja. preko Tetova in Struge do Ohrida, kjer bo ogled tamošrtjih zgodovinskih znamenitosti in izlet po jezeru k Sv. Naumu (204 km). V torek, 26. maja: iz Ohrida preko Resama v Bitolj (70 km). V sredo, 27. maja: v. B*to«ja m Kaj-makčalam, popoldne odhod v Pri!ep ki od tam zvečer v Gracko. kjer pustijo izletniki svoja vozila in nadaljujejo pot v Solim z vlakom V četrtek, 28. maja: ogled Šotam. V petek, 29. maja: odhod iz Soluna s vlakom v Gracko, od tam z avtomobili v Veles in popoldne v Skoplje (140 km). V soboto, 30. maja iz Skoplja preko Romanova in Vranja, v Niš (216 lcm). V nedeljo, 31. maja iz Niša preko A3e-ksmnca in Kruševca v Vmjačko banjo (2% km). V ponedeljek, 1. junija odidejo udeleženci zagrebške, mariborske in ljubljanske sekcije preko Bosne na Plitvička jezera in potem dalje proti domu. Lep uspeh slovenskega šahfsta v Pragi Praga, 4. maja g. Na predturnirju šahovske olimpijade je dosegel 1. mesto švedski prvak Stoltz, 2. mesto Jugosloven Pire, 3. mesto pa čehoslovak Flohr. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Spremenljiva oblačnost z južnimi vetrovi, poslabšanje vremena verjetno. — Situacija včerajšnjega dne: Sistem barometerske depresije, ki se je formirala v zadnjih dneh nad področjem vsega zapadnega dela kontinenta io prehaja seda! oreko niega povzročajoč spremenljivo oblačnost s spora d ičnim deževjem in južnimi vetrovi ter precej visoko temperaturo, se pomika proti vzhodu. Pritisk je padel za 0.1 do 2 mm temperature na so padJe za 1 do 3 stopinje v gornjem Prlmoriu. Gorskem Kotom in v Sloveniji, v ostalih pokrajinah oa so do-rastle za I do 5 stooraii. Dunajska vremenska napoved za torek: Jasno in toplo z južnimi vetrovi; morda nevihte. * JUTRO« št. 102 = 3 Torek", 5. V. 1931 Naši Kraji in ljudje Kneginja Sarka Karagjorgjevič Beograd, 3. maja. V torek. 28. aprila je umrla v Parizu faiegrnja Sarka Karagjorgjevič in so vče* »saj, 2. maja, položila njeno truplo k več« nermi počitku na pariškem pokopališču. Deblo rodu naše vladarske rodovine, ki #e pognalo iz korenine Petrovičev, se je vodji prvega srbskega upora proti Tur« m, junaku Gjorgju s pridevkom Kara« So djorgje, Grm Juri, razrastlo v dve veji. Karagjorgje je namreč imel dva sina, AJe» kstja ie Aleksandra, ki sta bila ž n#m ▼ - »regnanstvu v Rusiji. Starejši, Aleksij, se ;e tucfi oženil v Rusiji. Poročil se je z rusiko Hajarko. Mtada bnegdmja je umrla ob po» rada prvega otroka, kateremu so daJi prt mta ime dedovo, Gjorgče, ali kakor so imenovali po domače, Gjoka. .Mati Gjo* pa je kmalu postal popolna sirota, ko njegov oče, knez Aileksij, padel v ru» . ;«ttirŠki vojni Grob kneza Aleksiija se -e dane« nahaja v nekdaj ruskem, sedaj pa r .mi.ms.ksm Kišinjevu v BesarabijiL Ko se . Kara d j orgj eva vdova, pri katetri je ž&» vel mali Gjoka, preselila iiz Rusmje v Srbi« jo, je prišel ž njo v Srbijo tudi on, a ko jmi je umrla babica, ga je vzgajal ravnatelj srbske narodne šole, Gurgij Zorič. V tem M je biil izvoljen na mesto MBhaijla, sina Jliloša Obranoviča, za srbskega kneza nje« jj.yv stric, drugi sin Karagjogjev, Aleksan« flar. za katerega je po smrti kneza Aleksv 11 po tedanjem med srbskim narodom {plrčajinem rodbnTrekem pravu prešlo pogla« Varstvo rodbine in se je v tem rodu tudi podedovala pi-avica do srbskega prestola, pokojni kralj Peter je biil sin kneza Ale>» fcsandra. Ko je knez Aleksander Karagjorgje« v*'č izvoljen za srbskega kmeza, je prišel na njegov dvor tudli njegov sinovec, knez Gjoka kot knezov pobočnik. Kot tak se je knez Gjoka poročil s hčerko majorja Miiše Anastasljeviča, tedaj menda n&jbo« gatejšega Srba in velikega narodnega me» ■ 'fflia. Nekdanja beograjska »velika šola«, današnje vseučilišče, je »zadužbina« tega narodnega dobrotnika. Sarka Anastastjevii« Gjoki za tedanje čase ogromno doto, 50 če a je prinesla svojemu ženim! knezu tis »č cesarskih cekinov. Knez Aleksander Karagjoigjwvnč je vfa» 4ai Srbom od leta 1842. do 1858., bo je m "odna sfcupšoina poklicala na kneževski «ocr stol. ne Mnhafjla Obrenoviča, temveč njegovega očeta, Miloša. Knez Aleksander j:1 odšel v inozemstvo in za rajkn toda vsi ostali člani rodbine Karagjorgjervičev. Ta« ko tudi knez Gjoka s svojo ženo Sarko. Ker sta bila imovita, sta mnogo potovala rr; rta. bila zjn-ama in na jipri teuMj en ejša gosta v \>seh velikih svetovnih letoviščih in ko« paHščih. Obenem pa je bil njun dom zbi» ^ališče umetnikov in znanstvenikov in de» (pnsbo pribežališče velikega dela srbske mladine, k: je prihajala na študije v mo» Kemstvo. Tud5 srbski politični emigranti, phsta oni prvi radikale, ki so pod kraljem planom Obrenovičem morali iskati zave» jtfšča v inozemstvu, so dobiva® vsestran« sko podporo v domu Gjoke in Sarice Ka» ragj orgj evičev. Leta 18.84. pa je Jen ez Gjoka jnrnrl na Dunaju, ie odtlej je kneginja Sar« ka s svojima sinovoma AJeksijem m Bo« giciairosn živela večinoma v Parizu. Drugi ri m sin, knez Božidar, je podedoval po njaj m očetu njeno naklonjenost ormetno« 6-fi in je bfl sam odličen slikar in ba'kro« jrezec. Oba sitna sta umrla pred njo. Osta« Sa je sama in jima sledila sedaj, stara 101 loto. Vsi. ki so pocoaJ? knegfcjo Sairfco, kar ne morejo prehvaliiti njene ^tibemivDsti in srčne plemenitosti. Tak Jff ostane tudi njen večni spomin! Akcija za nakup starega kamniškega kopališča Kamnik, 4. maja Davna želja vseh Kamni čanov ln mnogih drugih je. da si Kamnik zopet pridobi kopališče in zdravilišče, ki je že leta ln leta v takem stanju, da ne služi in ne bo še dolgo, če bo v sedanjih rokah, služilo svojemu namenu. Tujsko - prometno dru-gfrvo je v svrho razmotrivanja o morebitni prodaji, sklicalo nekako informativno sejo. na katero so bili pozvani vsi odborniki Tujsko - prometnega društva, zastopstva denarnih zavodov v Kamniku, zastopnik cerkvene oblasti, mestni župan, meščanska Vorporacija itd. Navzoč je bil tudi g. dr. I/o Benkovič iz Ljubljane ter pooblašče-r.ec prejšnjega lastnika in sedanjega solastnika fg. Polaka sen.) g. inšpektor iOejnik iz Ljubljane. Na splošno se je poudarjalo, da mora preiti kopališče v domače roke in naj domači kapital ustvari Kamniku z modernim kopališčem in zdraviliščem ter vsemi potrebnimi napravami lepšo bodočnost. Zanimivo je. da je svojčas gosp. Polak sen. podaril konventu usmiljenih bratov v Kandiji ves kompleks s stavbami vred v r amen, da sezidajo tam dom, v katerem V ->do imeli zavetišče stari, onemogli duhovniki. Usmiljeni bratje so prevzeli stvar v svoje roke in pričeli z delom. Nad biv- So kopališko stavbo so pričeH zidati dom, ki bi služil duhovnikom. Dela niso skon-čali, ker jim je primanjkovalo denarja in tako je stavba napol dograjena in potrebujejo do zgraditve po proračunu še kakih 700.000 Din. Tako je šla plemenita misel darovatelja po vodi in sam gotovo obžaluje čin, ki ne bi in ni koristil nobenemu. Pred leti se je že govorilo o nakupu, pa obe stranki nista bili voljni odprodati. Danes bi se oba t. j. g. Polak sen. kakor tudi usmiljeni bratje, ki imajo že tozadevno dovoljenje iz Rima rada znebila sveta in stavbišča. Kopališče kot tako ne predstavlja visoke vrednosti, morda okrog 600.000 Din. Pred dnevi so cenili vse stavbe in svet ter so »maksimalno« ocenili na 1,200.000 Din, dočim pravijo usmiljeni bratje, da so samo za popravilo in dozidavo porabili ogromno vsoto 1,700.000 Din. V zemljiški knjigi je kot lastnik vknji-žen samo konvent usmiljenih bratov. Stav-bišče obsega bivši »Kurhaus«, vilo Neptun, žago in dom sv. Antona s parki in travniki. V Kamniku se bo težko zbral potrebni kapital, saj bo do popolne prezidave potrebnih najmanj 1,000.000 Din. Tega Kamnik sam ne zmore. Govorilo se je o ustanovitvi delniške družbe. Zaenkrat se razmerje med darovalcem g. Polakom sen. in usmiljenimi brati do lastnine še ni uredilo. Zgradba hotela ali kake večje stavbe bo morala zanimati slej ko prej naše ljudi. S cesto na Luče in v Kamniško Bistrico se bo znatno dvignil promet tujcev. Ker pa je pričakovati s strani prodajalca visokih in pretiranih cen, bo najbrž ostalo vse pri starem, park bo še bolj zanemarjen :n kot spomin na stare čase bo trhnela vila »Neptun«, visoko pod nebo pa zevaht ne- dozidana stavba, kjer je bil nekdaj slavni »Kurhaus«. Mag. pharm. Franc Šavnik f Kranj, 4. maja Davi je zadala neizprosna smrt veliko fegjubo našemu javnemu žrivfljenjlu, vzela pa je tudi mladini velikega dobrotnika. Umrl je po vsej Gorenjski znani lekarnar mag. pharm. g. Franc Šavnik. V petek po« poldne se je udeležil seje občinskega od« bora in ga je okrog 18. zadela kap. Ob skrbnti negi se mu je že zboljšalo, a se je bolezen zopet vrnila in davi ji je podlo« gel. Pokojnik je bil rojen leta 1877. kot sin znane narodne rodbine Šavnikove iz Kra« nja ter je dovršil svoje študije na Dunaju 1. 1S98. Vstopil je v očetovo lekarno, ka» tero je po očetovi smrti vodil z največjo vestnostjo. V strokovnih krogih si je pri« dobil velik sloves, doma pa so ga zlasti hvalili in častili reveži, napram katerim se je v primerih bolezni izkazoval z naj« večjo darežljivostjo. Bil je trudi dobrotnik revnih dijakov ter najpožrtvovalnejši od« bornik Dijaške kuhinje od njene usta no* vitve. Bil je član vseh narodnih društev, poleg tega pa odbornik »remija lekarnar« jev, mestne hranilnice in občinski svetnik do svoje smrti. Kot velik ljubitelj planin se je zaslužno udejstvoval kot predsednik tukajšnje podružnice SPD. Za mnoge svo« je zasluge je dobil red sv. Save IV. stop« nje in Jugoslovensko krono V. razreda. Blagi nokojnik ie zapustil vdovo iz zna« ne Kavčičeve rodbine v Tržiču in troje otrok v starosti od 2 do 9 let. Bodi mu ohrani en blag in časten spomini Oblastna strelska družba je v nedeljo dopoldne s tekmovalnim stre« 1 jan jem svečano ©tvorila svojo letošnjo sezono. Prireditev so pose ti !i člani v veli« kem številu, pa tudi «ostov je bilo precej. Med drugimi so bili navzoči ban dr. Drago Marušič, dfivizijonar Bogoljub Ilič, bi sta s par streli na tarčo otvorila prireditev, na« dailje konzul GSR inž. Sevčik, podkonzuJ Cihelka, banski svetnik Orehek, občinska svetnika inž. Bevc in Likozar, komandant 40. n. p. polkovnik Cvejič, komandant ko« lesarskega bataljona, bivši večletni pred« sedmik Oblastne strelske družine podipol« kovnik I. Jaklič, restavrater Krapež m mnogi drugi. iMed streljanjem je bflo zelo živahno, najboljšim strelcem je izročM predsednik brig. gen. Dragomir Popovič primerne ko« lajne. Zanimanje za StreljaČko družino z vsakim letom narašča Na sliki je prizor na vojaškem strelišču pod Golovcem med streljanjem. Konjske tekme Kola jahačev V nedeljo je priredilo Kolo jahačev in vozačev Prestolonaslednik Peter veliko jahalno in skakalno tekmovanje. Na stadionu ob Dunajski cesti se je zbralo precej gledalcev, ki so z zanimanjem sledili posameznim točkam sporeda. Prireditev pa je deloma oviral dež, ki je pričel padati pred zaključkom prireditve. Največ zmag je odnesel kapetan H. ki. Stevan Djurovljevič, ki je videti na sliki na konju Leli pri skoku čez pregrado. Rešitev iz savskih valov Jesenice, 4. maja V sobcrto popoldne se je pripetola na reki Savi nesreča zaradi neprevidnosti, ki bi kmalu zahtevala tudi človeške žrtve. Posestnik g. Valentin KI in ar z Jesenic je oral s konjem neko njivo na desni strani reke v Kurji vasi. Ker pa je stari most čez reko zaradi gradnje novega mostu po« ruš en in je zgrajen le zasilni most za peš« ce, most na Plavžu pa je preveč oddaljen, je posestnik sklenil, da se bo vrnil nazaj na Jesenice na ta način, da bo s konjem in vozom preprodli Savo v smeri proti Milanovemu logu. Vpregel je konja v voz, nanj je naložil plug in brano, nakar se je vsedel poleg svoje žene na voz tudi sam in pognal konja v reko. Reka pa, ki je za« radi kopnenja snega zelo narasla in bi je na tem kraju sploh zelo deroča, je prevr« nila voz, ki ga je s konjem vred gnala pro* ti ozki in globoki strugi navzdol. Z največjim naporom je Klinar rešfiJ se« be in svojo ženo iz savskih valov, konja in voz pa je tirala reka naprej. Prihiteli so na pomoč tovarniški delavci, ki so v zadnjih trenutkih rešili tudi konja in voz iz objema valov. Lep plen tihotapske robe Slatina Radenci, 3. maja V rajonu gornjeradgonske carinarnice je v zadnjem času tihotapstvo domala zatrto ter le tu in tam ujame finančna in varnostna straža kakega posameznega tihotapca z malenkostno robo. To je znak, da so vsi mejni prehodi, čeprav v različnem in težavnem terenu, dobro nadzorovani. Sicer se pa tihotapstvo tudi ne izplača, saj vendar ni v cenah tu in tam skoro nikake razlike in je celo marsikatero blago v Avstriji dražje kakor pri nas. Te dni je starešina oddelka finančne kontrole g. štancer Franjo izsledil sumljivega Gomzija Franca iz Ivanjševcev, ki je kot krošnjar od hiše do hiše v Paričnjaku in Kapeli pri Radencih prenašal s seboj težak tovor tihotapske robe. Ko je starešina stopil v hišo pri posestniku, kjer se je baš ustavil Gomzi ter razpečaval blago, je Gomzija kar spreletelo. Skušal je pobegniti z vso robo skozi kuhinjo, v drugi smeri pa je stekel za njim g. štancer in ga ujel na dvorišču. Gomzi je zdaj postal nasilen in prišlo je do ruvanja, v katerem ga je premagala močna roka finančnega organa. Z vso pri njemu najdeno tihotapsko zalogo, bilo je 630 g saharina, 590 kresilnih kamenčkov, 4 komade vžigalnikov, 3 kg tobaka za noslanje in 75 komadov nabojev za revolverje, je moral Gomzi Franc na tukajšnji oddelek, od koder je bil izročen glavni carinarnici v Gornji Radgoni. Elitni Kino Matica Samo Se danes nepreklicno zadnjikrat ob 7. in 9* uri Čarobna filmska opereta bogatega razkošja, opojne muzi-ke, krasnih revij in petja, lepih plesalk in girlsov najnovejših šla-gerjev NANETA Film, ki prekaSa nepozabni film RIO RITA Telefon 2124. Nevaren požar na Barju Ljubljana, 4. maja. Danes okrog 12.30 se je naenkrat prika« zal rdeči petelin nad streho posestnika Ja» neza Toikarja na Ilovici 41. Barjani sp spočetka opazili valiti iz omenjene hišice gost siv dim. kmalu za tem pa so švignili proti nebu mogočni ognjeni zublji. Ljudje, ki so opazovali požar, so takpj opozorili barjanske gasilce, ki so 6e nemudoma zbra« K pred poslopjem domačega gasilnega dru« stva in odhiteli na kraj nesreče. Stopili so takoj v akcijo in črpali vodo iz bližnjih vpdmjakov. Njihovo prizadevanje omejiti ogerej pa je ostalo brezuspešno, kajti ogenj je že zajel skoro celo poslopje. Medtem je nekdo hitel tudi na Rudnik, kjer je pro« sid pomoči trgovca in restavraterja g. Ze« bala ki je telefoniral po pomoč tudi v Ljubljano. Izpred Mestnega doma so se ta* boj odpeljali ljubljanski poklicni gasilci z motorko, ki so napeljali vodo iz bližnjega zbiralnega jarka. S tem je bilo omogipčeno dovajati veliko več vode in so tako do« segli, da so požar omejili vsaj za silo. Ker ni bilo več tako silne vročine, so zampgli gasilci do hiše, ki so jo, ker je stavba le« sena, mahoma porušili in razgrebli ter ta« ko rešili vsaj nekaj pohištva in obleke. Vse to sp znesli na travnik, nakar so nadalje« vali z gašenjem in preprečili, da ogenj ni zajel tudi poleg hiše postavljenega svinja« ka. Gasilci 60 končali z gašenjem okrog 2. in je ostalo na pogorišču samo nekaj ob« žganih tramov. Kakor domnevaj*), je ogenj nastal na ta način, da so se vnele saje v dimniku. Go« spodinja je namreč danes v peči zakurila grmado za peko in so plameni vžgali smo« lo v dimniku. Ogenj je hipoma udaril sko« zi odprtine v že precej slabem, zanemar« jenem dimniku in prešel na s slamo krito streho. Ko so gasilci ogenj že deloma po« gasili, so rešili iz peči tudi dva hleba kru« ha, Skoda, ki jo je napravil požar, je do« ,MHn za kavo Id pa ne melje pražene kave, temveč odstranjuje jedro od kavne črešnje. Taki mlini se uporabljajo včasih še tam, kjer se skrb-ljivo predelavajo dragocene višinske rastline. Noben trud ni prevelik, samo da se nabavijo najdragocenejše višinske rastline za kavo Hag brez kofeina. Kava Hag se pred praženjem ponovno prerešeta in opere v modernih strojih, nato se po patentiranem postopku odvzame kavi kofein. Kofein pa ni z aromo in okusom kave v nobeni zvezi, pač pa lahko radi svojega raz-dražljivega delovanja na srce, živce in ledvice škoduje mnogim ljudem. Ne dobite bolj okusne kave kot je kofeina prosta kava Hag. Pri tem je kava Hag za vsakogar zajamčeno neškodljiva. Tudi otrokom jo lahko dajete brez pomisleka. Prepričajte se sami! V vseh dobrih trgovinah se dobiva kava Hag; servira se pa tudi v hotelih in kavarnah. kajšnja, vendar je Torkar proti požaru zavarovan in osebno ne bo trpel preveli« ke škode. Večja nevarnost je bila v tem, da bi ogenj prešel tudi na poslopja soseda, do česar pa k sieči ni prišlo in se je to za« hvaliti v precejšnji men brezveternemu vremenu in pa pozornosti barjanskih in ljubljanskih gasilcev. Anton Likozar podlegel poškodbam Kaj pravijo priče nesreče na Celovški cesti — Žalost za vzornim uradnikom in dobrim človekom Ljubljana, 4. maja. Kakor smo že včeraj kratko poročali, se je v nedeljo pripetila na Celovški cesti par sto metrov nad mitnico, težka avto« mobilska nesreča, katere žrtev je postal sin občinskega svetnika in magistraitoi uradnik g. Anton Likozar. Anton Likozar, ki je bil navdušen kole« sar in prijatelj prirode. se je v nedeljo peljal s kolesom v St Vid in dalje na Go« renjsko, odkoder se je vračal okrog 20.45 nazaj proti Ljubljani. Vozeč skozi Zg. Šiško je dohitel na Celovški cesti služkinjo llaševo iz Šiške, s katero se je pogovarjal. Ko sta prišla že skoro do mitnice, je pri« vozil mimo Magistrov avtobus, ki se je pravilno ognil na levo, takoj za tem pa je prihitel po cesti osebni avto 2«312, bi ga je šofiral šofer Andrej B., uslužben pri tvrdki »Slograd«. Poleg šoferja je sedela tudi njegova znanka, postrežnica Alojzija Kočevarjeva. Osebni avto je Likozarja, ki je takrat zavozil malce v stran od llaše« ve, pograbil ter ga vlekel kakih par metrov s seboj. Kmalu za tem pa je avto Likozarja treščil ob rob tračnice, kjer je ob« ležal z zevajooo ramo na strani glave. B. je svoj avto ustavil, nakar so očividci ne« sreče takoj odhiteli na mitnico, od koder so telefonirali o dogodku na reševalno po» stajo. Po ponesrečenca je nemudoma pri« hitel reševalni avto, ki ga je odpeljal v splošno bolnico. Za usodo težko pome« srečenega Antona Likozarja ki mu je iz rane na glavi nemehoma brizgala kri, so se takoj pobrigali zdravniki, ki pa so sko« ro uvideli, da mu ni pomoči. Tn res je po« nesrečen i Anton Likozar že okrog 11. zvečer poškodbam podlegel. V zadevi smrtne nesreče je bila od stra* m policije takoj uvedeia stroga preiskava in so bile zaslišane tudd vse priče. Služ« kiinja Elaševa je izpovedala, da je vozil šo» fer B. kakih 100 metrov za Magistrovim avtobusom in bi tako šofer prav lahko opazil kolesarja, zlasti še, ker je z žaro« meti močno razsvetljeval cesto. Tudi je iz» povedala, da je Likozar vozil ves čas pra« volno po desni strani ceste, tik ob kupih kamenja za tramvajskimi tračnicami. Po« dobno je izpovedal tudi skladiščnik Franc Bahar, ki je korakal takrat po cesti in bil priča dogodku. BahaT je omenjal dalje, da šofer ni dajal nobenih varnostnih signalov. Pekovski mojster Karol Prijatelj, tudi priča nesreče, je izpovedal, da je Anton Likozar takoj, ko ga je prehitel Magistrov avtobus zavozil nekoliko preveč na sre« do ceste in ga je prijel osebni avto samo zaradi tega, ker je vozil skoro tik za Ma« gistrovim avtobusom. Ponesrečeni Anton Likozar je b3 star 42 let. Bil je več let uslužbenec Ljubljanske kreditne banke, a je pozneje pnakticiral na ljubljanskem magistratu, bjer je bli lani imenovan za pisarniškega oficijanta. V uradu je bil zelo marljiv in vesten in ved« no zelo uslužen do strank. Priljubljen je bil zaradi svojega dobrosrčnega značaja i pri svojih kolegih. Ugledno rodbino občinske« ga svetovalca in nadučitelja v p. g. Antona Likozarja je nesrečna tako nenadna smrt ljubljenega sina silno pretresla Uža« loščeni pa so zaradi tragične nsode nade« budnega pokojnika tudi vsi njegovi šte» vil ni znanci in prijatelji. Pogreb ponesrečenega Antona Likozarja bo jutri, v torek ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnice. Iški red likvidira servitute Zanimiv« posestne zamenjave na veffkonedeljskem veleposestvn Razmejitev bo izvršena v treh mesecih Osluševci, 4. maja Križarski red poseduje v tako zvanem Otoku v območju občine Cvetkovci, Trgo« višče in Mihove i kompleks zemljišč v iz« meri 360 ha. To zemljišče racijonelno iz« koristiti je bilo neuogoče, ker je 182 ha obremenjenih s pašno pravico gotovih po« sestn. iz Osluševcev. Cvetkovcev, Trgov:« šča in Senežec, kateri imajo pašno pravico na 708 glav živine. Ta pravica izhaja že iz leta 1861. Od strani uprave se je tolerirala paša skoraj na vsem kompleksu, kar Je nekatere dovedlo do zmotnega naziranja, da se je pašna pravica priposestvovala. Po drugi strani pa se je paše posluževalo ve« Jiko neupravičencev, kar vse je zamotavalo .položaj, zlasti, ker so slednji domnevali, da so i oni pašno pravico priposestvovali. Da se zadeva razčisti in odnošaji urede, so se vršili poskusi že več let. Občina Mi« hovci je že leta 1912 dobila gotov ekvi« valent v naravi, pred par leti pa so si up ras vičenoi medsebojno razdelili zemljišča in tam, kjer je bil prej nerodoviten svet, so danes dobre njive, kjer zlasti koruza iz« borno uspeva. Uprava je stremela za tem, da se enako uredi tudi z ostaKmi občinami ter jim je nudila isto, kakor Mihovčanom. Postavila se je na stališče raje imeti manj zemlji« šča, toda to v izključno lastno uporabo brez omejitev. Na tej bazi so »e om 30. aprila vrsiaa pogajanja in ogled zemljišč, katere je vo« dil komisar za agrarne operacije iz Mar i« bora z dvema izvedencema. K temu po« skusu poravnave so bili povabljeni poobla« ščenči zainteresiranih krajev in_ vsi oni upravičenoi, kateri niso podpisali poobla« stil. . , . Zastopnik Kri«evn?3kega reda g. dr. mg. Dos tal je upravičencem servitutnih pravic predočil , naj se uvažuie. da kri žn iški red vzdržuje bolnišnico v Ormožu m hiralnico v Muretincih, vkljub temu pa je voljan dati tisti ekvivalent, ki so ga svoječasno bili Mihovčani deležni, to je 23 a na vsako upravičeno ž i vin če ne glede na stthrost Po tem ključu odpade na 708 upravičenih glav živine 162 ha 84 a. Upravi toraj osta« ne le 20 ha do sedaj obremenjenega zem« Ijišča in 178 ha neobremenjenega. Ako je človek objektiven in nima pre* velikega apetita, mora odkrito priznati, da je ta poravnava izpadla za upravičence servitutnih pravic dokai ugodno, zadovolj« na "a je tudi uprava, ki bo sedai lahko svoj obremenjeni svet racijonalneje izbori® stila. Kakor pri -vsaki še tako dobri stvari, tudi tukaj ni manjkalo nergačev, katerim je bil določeni ekvivalent prenizek, zlasti pa se čutijo prizadeti vsi oni neupravičen« ci, ki so desetletja imeli pašo v Otoku, ka* tera jim bo po razdelitvi nedvomno odpad« la. Žal se tu ne da pomagati, ker kdor ni imel pašne pravice vknjižene, ne more ni» česar dobiti ter se bo moral sprijazniti z obstoječim stanjem. Kakor je izjavili agrarni komisar, bo raz» mejStev na posamezne vasi v teku treh mesecev izvršena in če se bo hitro dose« gel sporazum med posameznimi občinami, bodo tam, bjer je danes nerodoviten svet, čez leto in dan dobre njive. Josip Lah. Jutri Vas bo zopet zabaval Vlasta Bnrian nepozabni »Lažni Feldmaršal« v filmu i On in njegova 1 H sestra B H H Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropie-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Parkete hrastove in bukove, dobavlja najugodneje specijelna tvornica parket Alojzij Kane, Mengeš Zahtevajte ponudbe I 6077 Naša konfekcija cMaži najSnejše! !3SgSSSSH55S55S5SCSSS555 DAMSKI PLASCI, OBLEKS, POVRŠNIKI IN OBLEKE ZA GOSPODE. V KVALITETI, IZVEDBI IN V NIZKIH CENAH NENADKRUJTVA! DRAGO GOKIIP <1 C«., MIKLOŠIČEVA CESTA Itev. J« (L nadstr«pje^ Domače vesti * Odkritje spominske plošče našemu kralju in prezidentu Masaryku. V Stari Pasovi je preteklo nedeljo bila na svečan način odkrita spominska plošča kralju Aleksandru in prezidentu Masaryku. Svečanost se je vršila v Slovaškem narodnem domu. Pri tej priliki je Društvo češkoslovaških žen priredilo razstavo narodnih noš. Vsa razstavljena dela so izdelki kmetic iz okolice Stare Pazove. * Albert Thomas v trni gori. Ravnatelj mednarodnega, urada dela g. Albert Thomas je preteklo soboto prispel v Dubrovnik, v nedeljo pa je nadaljeval svojo pot v črno goro, odkoder se bo podal v Albanijo. Pred odhodom se je g. Thomas razgo-varjal z novinarji o svojih vtisih s potovanja po Bosni in Hercegovini in južni Dalmaciji. Bil je poln hvale o samopožrt-vcramju tamkajšnjih kmetov, M na kraških tleh pobirajo kamen za kamnom, da bi prišli do koščka plodne zemlje. O Dubrovniku in njegovih prebivalcih se je izražal z velikim priznanjem, istotako o zgodovinskih naporih kulture, ki se je ustvarila na teh slavnih tleh. * Razpis službe živinozdravnika. Občina Rogaška Slatina razpisuje mesto diplomiranega praktičnega živinozdravnika. Mesečni prispevek občine v znesku 700 Din je zagotovljen. Svojo mesečno subvencijo pa bo banska uprava še določila. Za nadzorstvo hotelov, restavracij za časa sezone se bo nagrada določila po medsebojnem dogovoru. Prošnje sprejema do 15. t. m. županstvo Rogaške Slatine. * Nov privatni docent. Asistent g. dr. krž. Ladislav Klane je imenovan za privatnega docenta za medicinsko kemijo na medicinski fakulteti univerze kralja Aleksandra v Ljubljani. * Življenjski jubilej dolenjske korenine Te dni je obhajal v krogu svoje rodbine g. Florijan Zorko, veleposestnik in gostilničar v Družinski vasi, svoj 86 letni rojstni dan. Jubilant, ki je še vedno čil in kre pak na duši in telesu, je s svojo rnarBji-vosijo in vztrajnostjo razširil in povzdignil v blagostanje svoj dom, a tudi v javnem življenju se je udejstvoval. Kot župan je načelo val betocerkovški občini nati 10 let, bil je odbornik cestnega odbora, načelovai pa je tudi raznim gospodarskim in drugim ustanovam in še danes je občinski odbornik. Njegovo javno delovanje je našlo tudi priznanje in je bil jubilant odlikovan z redom sv. Save V. razreda. K odlikovanju jubilanta, ki je naročnik našega Lista, iskreno čestitamo in inu želimo še mnogo srečnih in veselih let v krogu svoje ljubljene družinice. * Zemljiškoknjižni izpit je napravil pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani orož-niški narednik g. Anton Gobec, vodja orožniške postaje v Apačah Čestitamo! * Velik uspeh jugoslovenskega arhitekta. Iz Harkova v Rusiji poročajo, da je jugoslovenski arhitekt Zdenko Strižič v mednarodnem natečaju za največje operno gledališče s 4.000 sedeži prejel prvo nagrado. Vseh tekmovalcev je bilo 140, med njimi tudi znane svetovne kapaciteta * Duševni delavci o položaju. Medna« rodna zveza duševnih delavcev je imela 26. aprila od borovo sejo svoje uprave v Pariizu. Govorilo se je o bolezenskem za* varovanju nastavljeneev, o filmskem po« uku, o komisiji za vzgojni film, o kongre* su srednješolskega pouka (julija v Parizu) in o glasbenem pouku, o katerem je podala informacijo tudi Jugoslavija. Glede gospo« darske krize je diskusija prišla do zalite« ve: zmanjšanje delovnih ur, ohranitev do« sedanjih plač, borza dela za duševne de« lavce v vsaki državi, nastavljanje kvali« ficiranih duševnih delavcev v takih drža« vah, kjer je še pomanjkanje kvalificiranih duševnih delavcev. Končno se je razprava Ijalo p tem, kako stališče naj zavzema Zveza duševnih delavcev o predlogu žur* nalistov, ki so neodvisno od nje stavili predlog pri Mednarodnem uradu dela, do« čim bi pravilno, kakor v Ljubljani, morali žurnalisti nastopiti solidarno z drugimi du« ševnimi delavci. KINO IDEAL Premiera! Novo! Senzacijonalni športni film Ljubezen na ©O HP Ob pol 8. in 9. uri Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 4. maja 193L Številke za označbo kraja pomenijo: l čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatur ji, 4. relativno vlago ▼ %, 5. smer m brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. 9. najvišja. 10. najnižja temperatura. Ljubljana: 7. 756.9, 10.6, 90, NNE1. 10, dež, 4.7. Maribor: 7. 755.1, 13.6, 84, SEL 0. Zagreb: 7. 757.1, 13.8, 72, NW2, 1, dež, 0.8. Beograd: 7. 758.4, 15.7, 75, SE4, 9, dež, 0.6. Sarajevo: 7. 757.8, 16.8, 62, SI, 0, —, _. Skoplje: 7. 762.1, 12.8, 84, Ni, 10, dež, 1.2. Kumbor: 7. 758.1, 18.4, 62, SE6, 9, dež, 5.1. Split: 7. 757.9, 15.6, 78, SE10. 10, —s —. Rab: ni depeše. Vis: 7. 757.5, 12.4, 92, SE10, megla, dež, 0.0. Motam ni depeše. Na/jvišja temperatura danes v Ljubljani 19.6, v Mariboru 18.4, v Zagrebu 21.3, v Beogradu 25.1, v Sarajevu 20.2, v Skopltju 19.4, v Kumboru 22.6, v Splitu 20.4, v Visu 19.3; najnižja v Ljubljani 8.8, v Mariboru 12.0, v Zagrebu 12.9, v Beogradu 13.0, v Sarajevu 11.2, v Skopliu 10.6, v Kunuboru 15.4, v Splitu 10.8, v Visu 10.2. Solnce vzhaija ob 436, zahaija ob 19.17, * Slovenka v Britanskem muzeju. Nedavno je sloviti Britanski muzej v Londonu kupil sliko, ki mora zanimati Jugo-slovene, zlasti pa nas Slovence. Slika predstavlja slovensko kmetico, slikal pa jo je slavni nemški slikar Albrecht Dtirer. Na sliki je z umetnikovo roko zabeleženo >Una vilana windischwindisch« pomenilo »slovenski«. Ker je slika datirana leta 1505., je jasno, da je — potujoč v Italijo — potoval skozi našo domovino. Britanski muzej je za sliko plačal ogromno vsoto. * Starodavna cerkev obnovljena. V Tro-giru pri Splitu je bila preteklo nedeljo obnovljena cerkev sv. Barbare zopet posvečena in otvorjena. Cerkev je bila zgrajena v 9. stoletju in je eden najstarejših gradbenih spomenikov v Jugoslaviji. Zadnjih sto let so to starinsko stavbo uporabljali kot skladišče, sedaj pa so jo s podporo banske uprave in kulturnih društev pod vodstvom arhitekta Bradača restavrirali. Posvečen je obnovljene cerkve je izvršil škof dr. Bonefačič. * Smrtna kosa. V liscah pri Ge$j« je umrla v nedeljo 3. t m. v starosti 56 let ga. Domenika Toplakova, žena železniškega upokojenca. N. v m. p. * Za stradajoče rudarje. Prejeli smo: Na intervencijo Narodne strokovne zveze m posredovanje bana g. dr. Marašiča je Trboveljska premogokopna družba dala za podporo rudarjem četrt milijona dinarjev. Rudarji so z veseljem vzeli na znanje vest o tej podpori. Po Narodni strokovni zvezi so izrekli družbi zahvalo za darilo m g. banu za posredovanje. Ban g. dr. Marušič je s tem zopet pokazal vso svojo skrb in ljubezen do naših rudarjev in so mu rudarji zato tudii hvaležni. * Kako se Slovencem na Koroškem deE pravica. O tem poroča »Koroški Slovenec« iz Št. Vida v Podjuni. Neka tukajšnja žena je imela obravnavo pri sodišču v Do-brH vasi, kjer je zahtevala, da se ji razsodba raztolmači v slovenskem jeziku. Na njeno zahtevo je sodnik vrgel spise v stran in ji ni dal odgovora, nego je odšel k drugi mizi opravljat svoje posle. * Dom rodbin padlih in umrlih oficirjev. V nedeljo dopoldne je bil v Beograd« posvečen Dom rodbin padlih in umrlih oficirjev. | V vlogi pismonoše nastopi jutri v| Elitnem kinu Matici Vlasta Bttrian slavni komik, v najnovejšem filmu On In njegova sestra * Lahen potres v južni Srbiji Iz Djev-djelije nam pišejo: Potresni sunki se v tukajšnji okolici še vedno ponavljajo. Dne 1. t. m. dopoldne ob 9.18 je bil zopet precejšen sunek, ki pa ni povzročil mate-rijalne škode, pač pa je vznemiril prebivalstvo; Železniški in carinski uradi se še vedno nahajajo v vagonih, ker sta postaja jn carinarnica porušeni. * Sezona podeželskih vinotočev. Iz Gornje Radgone nam pišejo: Ker vinska kriza še nikakor ni omiljena, so začeli producenti otvarjati vinotoče pod vejo, k; se množijo v okolici kakor gobe po dežju. Tukajšnji davčni okoliš jih beleži že 44. Cene vinu niso ravno nizke in se gibljejo od 10 do 14 Din za liter. * Strela nbila deklico. Ob priliki nevihte, ki je pretekli petek divjala nad Kostanjevico in njeno okolico, je strela v bližini sela Strigove ubila enojstletno deklico Ljubico Grubljevičevo, ki jo je nevihta zatekla na paši. * »Vzgleden« uslužbenec. V okolici Osi-jeka je preteklo soboto žandarmerija v neki šupi izsledila in aretirala 32 let starega hlapca Nikolaja šokčeviča, ki je svojemu gospodarju Franu Topaloviču ukradel šest pitanih svinj ter jih na sejmu v Vukovaru prodal za 2.400 Din. Skupiček pa je zapil in zakvartaL * Pomanjkanje krme v hribovskih kmetijah. Od Sv. Križa nam pišejo: Po letošnji imB zimi smo pričakovali da bo tudi pomlad prijazna. Pa smo se zmotili. Sveti Jurij bo že kmalu dva tedna v deželi, pa je še vsa narava brez zelenja. Zaradi letošnje zamude v naravi so močno prizadeti posestniki po naših hribovskih kmetijah. Krmo so že vso porabili. Nekateri si pomagajo s tem. da trgajo s streh slamo m jo pokladaijo živini. Dogodilo se je že večkrat da je sestradana živina onemogla v vpregi. Naši hribovski kmetje nestrpno pričakujejo lepših dni. da bo paša rešila njihovo živino pred lakoto. * Za mednarodni vel esejem v Budimpešti, ki bo otvorjen 9. t m., so dane oh iskovalcem razne vozne in druge olajšave. Pravico do teh olajšav daje že saima vstopnica za velesejem. Med olajšavami so znižane cene za vsa gledališča v Budimpešti, za varijeteje. za zoološki vrt in za razne drage znamenitosti kakor trdi za razna zdravina kopališča in sanato-rije. To velja vse do konca veleseima 25. t. m. Obisk velesejma se jfp torej na naj-boljši način združiti s tritedenskim okrevanjem in zdravljenjem. * Umetniška razstava. V ofcrilgn lefrrvs« njega ljubljanskega velesejma od 30. t. m. do 8. junija se bo vršila tudi velika umetniSka razstava, ki naj združi v impo; zaintni reviji kvalitativna dela slovenske likovne umetnosti, ne oziraje se na pripad« nost k strujam. Gg. umetniki (umetnice), ki svojih del za razstavo še niso prijavili, naj to nemudoma stare. Umetnine ne pod« legajo nikakršni jury«ji in je izbor del za rTaastavo pve&uščen veakenm maebnScn em metan. Zasadi pravočasnega Latalugiiiia« nja, aranžmana kd. je takojšnja prijava nujmp potrebna. , * Likovičeve »Prodane duše« sa pretresljiva povest o trpHenju Slovencev onstran meje. Vsi dogodki in osebe so resnični: učitelj Cesnik, ki mora v sveti noči bežati preko meje, župnik Gaber, ki je nedavno mnrl mučeniške smrti zairadi svoje požrtvovalnosti, s katero je branii svoje farane. Povest r lepi opremi se dobi za oeno 30 Din y vseh večjih knjigarnah in neposredno pri pisatelju v Ljubljani, Riharjeva ulica 4. * Učni zavod krojenja, modefirtanja, Svanja, Ljubljana, Stari trg 19, otvori nov tečaj 12. t m. Revnejšim fn hčerkam upokojencev znižano. Rekomandacija sSužb. * »Žena fn dom«. Ženski list »Žena in dom« izda letos pet knjig in sicer: »Za pridne roke«, »Vzorna gospodinja«, »Kako naj kuham«, »O postanku otrOBta m njegovem razvoji*« §n »Koledar s praktičnimi nasveti«. Knjige bodo imele 500—560 strani z nazornimi s&kanti. Naročnice >Že-ne in doma« dobe vseh pet knjig za n» Venkostno naročnino 32 Din. Te knjige pi dobe lahko tudi še nove naročnice, če to takoj prijavijo z naročilnico, ki je danes priložena našemu listu. Če bi kdo pomotoma ne prejel naročilne karte, naj to sporoči uprav* v Dalmatinovi ni. 10 v Ljubljani. Peta številka lista ima tole vsebino: Ina Slo kanova: »Mati«, R. Sp.: »Materino delo«, »Pomladanske želje«, »Gospodinjski stroj Sploh«. Švedska humoreska, ki jo je priredil Pavel Debevec, Mara Apih-Požarjeva: »S čolnom iz Maribora v Beograd« M. Mohorčičeva: »Zofija Nalkowska«. »Japonka v ateljeju«, »Žene v današnji Rusiji«, dalje razne rubrike in koroško povest »Potočnikova Truda« od Gabriele Preissove, prevod Ivana Podgornika. Ena naročnica dobi pisalni stroj »Erika«, ki ga daruje tvrdka The Rex Co. o priHki svoje petindvajset-lietnice. List ima prilogo za ročna dela in kroje ter je bogato opTemfien s slikami. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva plisira in tovarna los. Peich. * Albert špeletič, sobno slikarstvo, Ljubljana, Emonska. Vzorci na vpogled. Cene konkurenčne. ITO zobna pasta nafbolfša! Iz Ljubljane a— Koncert češke filharmonije. V zadnjem času se je parkrat pripetilo, da so trosili po Ljubljani vesta, da je ta in ta koncert že razprodan. S tako govorico imajo gotovi Itfuclge najibrže namen škodovati obisku. Poudarjamo z vso gotovostjo, da se vrši v ponedeljek 11 t e koncert češke filharmonije, katerega bo dirigiral slavni dirigent Vaclav TaMch osebna Ime slavnega mojstra nam je najboljši porok, da bo koncert višek letošnje precej bogate naše koncertne sezone. Prosimo p. n. občinstvo, da si kupi vstopnice takoj že v predprodajd. Brea drvoma bo narval veMk to bodo zadnje dni vstopnice gotovo pošle. Zunanji udeleženci naj takoj naroče vstopnice pismeno pri Glasbeni Matici a& pa v Matični knjigarni. n— Iz gledališča. Drevi ob 20. ■»prizori ljubljanska drama veseloigro »Pri belem konjičku« r običajni zasedbi za abonma reda E — Prva repriza KSabundove igre treh oseb »XYZ« bo jutri za red D. Igrajo gdčna Slavčeva ter gg. Jan ki Jerman. Slugo igra g. Lipah. Režija je g. Skrbin-ška. Svoje mesto v drami je zopet nastopil g. Ciril Debevec. ki je bil doslej na vouaiškem službovanju v Sarajevu. Prihodnja premijera v drami bo sredi tega meseca. Vprizori se Sčhnitzlerjev »Zeleni kakadnj« m pa dvodejanka Tolstega »On je vsega kriv«. — Danes se ponovi melodijozna Rfimska-Korzakova opera »Snegurčica« z gospo Zlato Gjungjenac-Gavella v naslovni partiji. Nastopijo gdč. Majdičeva, ga. Španova, ga. Kogejeva, gg. Primožič, Rumpel, Sancin, Zupan, Kovač, Mohorič, Magolič in drugI Dirigent g. Neffat. režiser g. Primožič. Predstava bo za abonma D. — Jutri se vprizor uspela domača opereta »Oj -ta prešmenta-na ljubezen!«, ki je dosegla pri dosedanjih uprizoritvah prav časten uspeh. Zasedba kot pri premijeri. Vrši se za red B. Mario Šimenc in Josip Križai nastopita v četrtek v »Lohengrinu«. Po daljšem presledku je uvrščeno to klasično delo zopet v naš repertoar iti to v prvovrstni zasedbi. EIzo poje gdčna Majdičeva. Telra-munda g. Primožič, njegovo soprogo Ot-trudo ga. Thierrv, Glasnika g. Grba itd. Dirigent ravnatelj Polič. Predstava je za red C._ SpecijaCht za trajno kodranje dečje frizure se priporoča salon Franchetti, frizeur za gospode in dame v Ljubljani, Dunajska cesta 20, nasproti kavarne Evropa _5744 n—. Deviški venec na Šentjakobskem odru. Kdor ljubi lahko veseloigro, naj po-seti drevi krasno francosko veseloigro »Deviški venec«, pri kateri so se dosedanji posetniki tako imenitno zabavali. u— Film o vsesokolskem zletu v Beogradu 1930. Jutri o 20. je premijera filma o vsesokolskem zletu v Beogradu 1930. FIlm je domačega izdelka in nam pred-očuje v krasnih slikah hnpozantni pohod sokolskfh armad k vseslovanskemu so-koiskemu zletu. Opozarjamo vse nacijo-nalno čuteče občinstvo na premijero tega filma ▼ kinu Ljubljanski dvor. Pri predstavi svira orkester Sokola I. u— Šolska vodstva in film vsesokolske-ga zleta v Beograda. Zveza kulturnih društev naproša vsa šolska vodstva, da prijavijo čimpreje svojo udeležbo k filmu o vsesokolskem zletu v Beogradu v tajništvu ZKD. Kazina. H. nadstropje, med uradnimi urami od 9. do 12. in od 15. do 16. Posebne šolske predstave se bodo vršile od jutri da!je dnevno ob 11 14. in 16. Pri teh predstavah bodo cene za Šolsko mladino prav posebno znižane. u— Gradnja carinarnice. Iz Beograda ie včeraj dopoldne prispe! na bansko upravo odlok, s kaiterim je končnoveJiav-uo odobrena gradnja carinarnice in drugih carinskih objektov v Ljubljani. Gradnjo je moralo najprej odobriti finančno ministrstvo, sedaj pa je načrt odobrilo tudi ministrsko predsedništvo. Carinarnico bo gradila Stavbna družba hi bo stala %23&998.— Din. K*ec so seriaj odpraw£ene Najlepši okras vaše sobe so p•ve tave vaših posnetkov od plošč in filmov, katere vam dovršeno napravi drogerija KAKC 2S5 Ljubljana — Maribor vse ovire, se bo z gradnjo pričelo v najkrajšem času. u— Pevski zbor in orkester državne klasične gimnazije ▼ Ljubljani, pomnožen z nekaterimi gojenkamj in gojenci državnih učiteljišč, bo priredil v soboto 9. t nj ob 20. v veliki dvorani hotela »Uniona« dijaški koncert, na katerem bo nastopilo dvesto dijakov in dijakinj z narodnimi ra umetnimi pesmi in orkestralnimi točkami. Predprodaja vstopnic od torka dalje v Matični knjigarni. u— Sokol I Tabor vabi člane, ki imajo slavnostne kroje, da se udeleže v krojih jurjevamja ljubljanske garnizije 6. t m. Zbiranje ob 4.45 zjutraj na Taboru, odkoder bo odhod z vojaštvom točno ob 5. na vojaško vežbafišče. Slavnost se bo končala okoli 9-, nakar bo skupni povra-tek v mesto. Bratje, pridite! o— Šolski pevski zbor in orkester dTž. klasične gimnazije v Ljubljani, pomnožen z nekaterimi gojenkami in gojenci drž. učiteljišč priredi v soboto 9. t m. ob 20. v veliki dvorani hotela »Union« dijaški koncert pod vodstvom g. suplenta I-tana Re-povša. Nastopi dvesto dijakov in dBjakrnj z narodnimi in umetnimi pesmi. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni u— Zanimivo skioptično predavanje o deželi Togo v Afriki priredi Slovensko planinsko društvo drevi ob 20. v veliki dvorani hotela Union. Predava g. Leon Poljanec iz Maribora. Tema je strogo objektivna. zanimiva in podučna. u— Skioptično predavanje o borbi proti jetikj priredi ob priliki protituberkuloznih dni OUZD v Ljubljani drevi ob 19. v uradov? dvorani. Predaval bo primarij g. dr. Derč o p roti tuberkulozni borbi in kako očirvati deco pred to boleznijo. Vstop prost. n— Dela pri gradnji tramvaja. V Šelen-burgovi uMci je delo v nedeljo počivalo, zaposleni j>a so bili monterji mestne plinarne v Zvezdi, kjer so uravnavali plinovod in izmenjali koleno cevi v vogalu Kongresnega trga in Šelenburgove ulice. Včeraj so začeli na promenadi- v Šelenburgovi ulici polagati tirnice. Tirnice polagajo in vare kot drugod, samo da jih bodo pozneje podložili s klobučevino, kar bo vsekakor zmanjšalo ropot Ko bo ulica tlakovana še z lesenimi kockami in bodo vsa dela dovršena, bo nudila Šelenburgova ulica zopet prijaznejši pogled. Površnike, obleke In vsa draga oblačila za gospode In deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12* n— Bazne nezgode. Prva majska nedelja je bila precej živahna. Zaradi velikega prometa na cestah in ulicah se je pripetilo tudi več težjih nezgod. Zlasti živahna je bila Go-sposvetska in Celovška cesta, kajti največ Ljudi je hitelo proti Gorenjski. — Na Go-sposvetski cesti pa se je ponesrečil okrog 15- z motornim kolesom sedlarski pomočnik Maks Peterca. Peljal se je med tračnicami, ki so pograbile prednje kolo, zaradi česar je Peterca padel in zadel z glavo ob tračnico. Obležal je nezavesten in so ga morali prepeljali nemudoma v bolnico. — Precej hudi so bili v nedeljo tudi pretepači. Okrog 1. ponoči je nastal večji pretep v Trnovski ulici, kjer je napadel nekdo hlapca Franceta S. in ga z nožem parkrat sunil v trebuh ter pleča. Enako je postal žrtev noža tudi 261etni delavec Miroslav Jordan, ki ga je sunil z nožem njegov tovariš Ivan Z. Vsi poškodovanci 90 morala iskati pomoči v splošni bolnici n— Kolesarsko hi motocikfistlčno društvo Sava v Ljubljani naznanja, da je njen ustanovni in zvesti član Anton Likozar nenadoma preminul ter se prosi članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba, ki se vrši danes ob 16. iz mrtvašnice dežetae bolnice. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. n— Dar slepim. Mestp cvetja na grob gdč. Minke Železnikove je darovala druži« na Kunstekova 100 Don za Dom slepih. Naš priljubljeni tenorist g. L. Kovač pa je na željo neke družbe zapel in je ta za slepe nabrala 120 Din. u_ En sam »Pan« nadomešča 24 draga ovratnikov. n— Pevsko društvo Slavec. Danes popoldan ob 16. bo pogreb preminulega brata Antona Lik »zarja rzpred mrtvašnice drž. bolnice. Vsi in vse! Iz Celja e— Gostovanje ljubljanske opere v Celju. V nedeljo popoldne so gostovat v celjskem Mestnem gledališču Ljubljančani s popularno opero »Prodana nevesta«. Gledališče je bflo prav dobro zasedeno, fe nekai lož je bilo popolnoma praznih poleg nekaterih sedežev v prvih vrstah. Vprizoritev ni uspela ravno prvovrstno. Zadovoljila sta občinstvo najbolj še gg. Gostič m Kovač. Orkester je bil znatno reduciran, vendar je pod veščo Neffatovo taktirko še dovolj dobro odrezal. Velik lokal I z 12 izložbami, v sredini mesta, s 1. avgustom ODDAM. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6613 Gostilničarji! Udeležite se zborovanja gostilničarjev Dravske banovine dne 11. maja ob pol 10. uri v Mariboru. Po zborovanju ogled vinskega sejma. Legitimacije za polovično vožnjo po železnici zaprosite pri Vinarskem društvu v Mariboru, Gregorčičeva ulica št. 6. Priložite 2 Din v znamkah. 6095 e— GfnrgjevdanskJ uranak v Celju. Celjska garoizija bo priredila jutri v sredo zjutraj traidicijonalni »Gjurgjevdanski uranak« na celjskim Starem gradu s sodelovanjem vojaške godbe. Odhod ob 5. zjutraj, povratek ob 10. dopoldne. Poziva se vsa javnost da sodeluje pri nranku, zlasti naj pa se izleta udeleže potoošte-vilno srg. rezervni oficirji. e— Mestni kino v Cel}«. Drevi, ▼ sredo in v četrtek, vsakokrat ob pol 21„ se bo predvajal kulturni zvočni fSm »Byrdo-va ekspedicija na južni tečaj«, danes, jutri in četrtek pa ob pol 17. za učence in dijake celjskih učnih zavodov. Predigra zvočna enodejanka. e— Ponesrečen dijak. V petek je padei v Sv. Juriju ob južni železnici v domači hiši 20-letni dijak Franc Klasrnc tako nesrečno po stopn.iicah, da si je zlomi'] desno golenico. Zdravi se v celjski javni bo}-niči. e— Naglo prijeta tatova. Pred dnevi smo poročali, da je odnesla prejšnjo nedeljo v odsotnosti svojega delodajalca neka nameščenka tukajšnjemu zdravniku g. dr. Rudolfu Sadniku iz njegovega stanovanja razne dragocene predmete, perilo, obleko itd. v vrednosti okrog 14X)00 Din. Na podlagi posebnega obvestila pa je bila tatica, 23 letna učiteljica klavirja Amalija Potočnikova s Ptujske gore. v nedeljo v Gradcu v Nemški Avstriji aretirana obenem s svojim ljubčkom in porr.a-gačem. starim policijskim znancem Josipom Renčanom. 39 letnim zidarjem iz Herpelja pri Trstu. Graška policija je pri njima zaplenila še večino ukradenih stvari. katerih vrednost je bila prvotno cenjena na skupno 12.589 Dm, očrvklno pa bo še narasla, ker je bilo naknadno wrotov-Ijeno, da je izginilo še več predmetov, kakor se je prvotno domnevalo. e— Velik nočni vlom. V noči od petka na soboto je bil izvršen v neko h.šo v Sv. Juriju ob južni železnici veHk \iont in so vlomilci nabrafi prav lep plen. B-;ii pa so zasačeni hi se frm je po hudem naporu posrečilo pobegniti. Orožniki so jih zasledovali, obenem pa so bile obvef.čer.e tudi druge postaje in celjska poRcga, kateri se ie posrečilo v nedeffo enega od storilcev aretirati. Vlomilec je bi po zaslišanju izročen orožnikom. Iz Maribora a— Dr. Korošec v Maribora. VSentf do* poldne se je pripeljal v spremstvo agra>no* mov iz Beograda bivši minister dr. Koro« šec. Agronomi so si v njegovem spremstvu ogledali nekatere zadružne najpraive, zlasti pa sadjarsko in vinareko šoto. Popoldne se je odpeljal dr. Korošec v Ljubljano. a— Zgodovinsko društvo v Mariboru, priredi v nedeljo dne 10. t m. iz?et v Puri* kjer bo vodil izletnike g. profesor LaA, Mlakar med rimskimi spomenikS in to!-mačiL Odhod iz Maribora z viafcosn cft pol 12. povratek zvečer, eventoekio že po* poldne. Zaradi rezerviranja prostora na železnici prosi društvo vse, M se udeležijo izleta, da javijo udeležbo v ravnatelj« ni Študijske knjižnice. Ker ima izlet strotcv-no prvovrstno vodstvo, predstavlja izreči* no priMko za spoznanje stare Petov^on^ Na to opozarjamo vse prijatelje doraačf zgedovine. a— Brezplačni kujiguvodsM tečaj s p«* sebnšm oziram na uvedbo kartoteke »So>-fra« otvori v Mariboru urad za pospeševanje obrti pri ljubljanski Zbornici zaj TOI 10. t m. Tečaj bo trajal prMižiro 4 do 5 tednov. Predavanja bodo ob nedeljah od 9.—IL, ob torkih in četrtich od 20.—22. v prostorih državne trgovska akademije. Predavalo se bo o d vos ta v« nem ameriškem knjigovodstvu z uvedbo kartoteke »Sobra« za posamezne dotiav* teJie in odjemalce, o korespondenci, kak kulacfji in o bistvenih pojmih fz menične* ga in čekovnega poslovanja. Prijave za tečaj sprejema obrtnozadntžni hršpektot v Mariboru g. Založnčk na okrožnem in* špektoratu v L nadstropju, soba 26, do * t m. ustmeno ali pa pismeno. Predvsem s« opozarjajo na trgodno priliko oni trgovk in obrtniki, ki žel g o uvesti pri svojem p** stovaniu pregledno moderno fmjigovod^ stvo. a— »Drava« prosi vsa draShra. t* nt! svojih prireditvah reflektiralo na njena godbo, da se obračajo le pisme?r!:n potoni in to vsaj 1 mesec pred prireditvijo naslov: »Nar. žel. glasbeno društva va v Mariboru«, ne pa na posamezne drt»* št vene funkcitonarje a— Uporaba ljudskega tfela. Mariborsko mestno načelstvo razglaša: Na podi-lagi pravilnika banske upravo o nporaM ljudskega dela na nedržavnih cestah je a pripadajočo odmero izgotovljen seznanit vseh v Mariboru ljudskemu delu zavezanih, oseb. Seznam je razpoložen zavezancem im javen vpogled do vštetega 17. t m. pri mestnem knjigovodstvu na Slomškovem trgu št 11. Eventualne pritožbe je v5ož!U ali prijaviti na zapisnik pri mestnem na* čelstvu v štirinajstih dneh po dnevu javne razglasitve. Pritožba je podvržena d»» žavni taksi 20 Din. a— Zaščitno cepljenje zoper osepnic< Za mesto Maribor bo vršil mestni fizik tet brezplačno zaš®tno cepljenje osepnic od 5. do 9. t. m. v svofih uradnih prostorih v Frančiškanski ulici št 8. od 9. do tL Čepu ljeuje je obvezno za vsakega otroka, roje* nega preteklo leto, kakor tudi za vse dnu ge otroke, stare najmanj tri mesece a— Nezgoda z motornim kolesom. V r<* deljo popoldne se je mizanski potno on Aleksander Švenda peljal z motornim ko* lesom v okolico. Na povratku iz Kamni od je prišel rrjegov sopotnik natakar M arko Samoluk po neprevidnosti z levo no^o V prečnice motornega kolesa, ks se je takoj prevrnilo. Samohiku je pri tej priliki rareo prsta odtrgalo tudi precej kože. Prepeljali so ga v splošno bolnico v Maribora. a— Ribarsko društvo Maribor obveščal, vse lastnike ribarskih izkaznic (rfb. karti, ki še niso plačali banovinske pristojbine za koledarsko Je-to T931. da Jo plačajo do 6. t. m. ker bi bife sicer ribarske izkaznice neveljavne. a— Divjega petelina jfe ustrelil mfnestet v p. g. dr. Himko Krizmam na Košeniaktl pri Dravogradu. Krasni dksemplar je mo* čil v nagacenje g. Pajtlerjn, preparatelju v Pekrah pri Limbušu. a— Kinopredstave. Grajski ktno od torka naprej: i£>n in njegova sestra«, sijajna nemška veseloigra. — Union kino: od torka naprej na splošno žeRo repriea nrekra«ie drame dvojp« a— Mafl fn sin v bolnici. Ko }e 401etn® Marija Radovičeva vr. Prebolia na Drav« skesm poliu kuhala juho za shižfrnčad, s« je v posel vmešal tudi njen najmlajši sin, " 21etmf Arttoo, &o )o ® Juho pcparl po pasih. Ker ma je t modnem treontkn psi« skočila mati na poinoč, se je tudi aaa tako opasno pppairila, da so jo morali skupno s sinčkom prepeljati v mariborsko bolndoo. a— Od rojstva do groba. Pretekla mesec je umrlo v Mariboru 59 oseb, r odrto pa se je 92 otrok (49 moškega in 43 ženskega spola). V zakonsko zvezo je stopiio 30 oseb. a— Nezgode. V delavnicah drž. žefleeaic je med delom kotlar Drago ti n Haberl tako nesrečno padel v nefko jamo. da si je zlomil hrbtenico. Tapetnik Karel Bauer, Cian športnega kluba «Salzbitrg», ki je gostoval v soboto in nedeljo v Mariboru, si je pri padcu med nogometno tekmo zfioffn® ključnico na desni strami. Oba ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnico. a— Odkod je dobil Mohorko sekiro. Včeraj je prejel preiskovalni sodnik od orožniške postaje v Selnici ob Dravi obvestilo, da je neki kmet na Slemenu po fotografiji spoznal kot svojo last sekiro, ki so jo našli na oknu pri Dobajevih na Jelovcu. Sekira mu je izginila pred velikonočnimi prazniki obenem s takrat neznanim mu moškim, ki je bil od srede do ]>etka pri njem in je na veliki petek končno izginil. Tudi je v Mohorkovi fotografiji spoznal moškega, ki je bil takrat pri njem. Iz tega bi torej sledilo, da je Mohorko va izpovedba, da se je od Dobajevih že v začetku tedna podal k Hriberskemu v Avstrijo, s katerim bi bila potem napravila zločinski načrt, neresnična in da Mohorko sploh ni bil tiste dni v Avstriji, temveč se je klatil v bližini Jelovca in se pripravljal na zločin. Včeraj se je že začelo zasliševanje Mohorka o tem najnovejšem odkritju in kažejo vsa znamenja, da bodo njegcve trditve o sokrivdi Hri-berskega res padle v vodo. Iz Kranja r— Gostovanje v Kranju. V četrtek 7. t. m. bo gostovala v Narodnem domu v Kranju pod okriljem čitalnice družina »So< ca« s komedijo v treh dejanjih »Vrag«, ki je imela do sedaj na vseh odrih najboljši uspeh. Začetek ob 20.30. Iz Kamnika ka— Določitev in znižanje cen. Te dni f» na sresikem načelstvu uredili cene sob in prehrane glede na tujski promet. Prisot* na sta bila zastopnik Organizacije gostil« ničarjev in kavmarjev ter zastopnik Tuj« - ho^prometnega društva. Šlo je za čim več* e znižanje in se je dosegel v vseh toakah orazum, kar daje garancij**, da bodo taj« ni solidno in ceneno postrežem. Z Jesenic s— Tukajšnji Primorci so pričeli gi* bati. Uvideli so, da jim je potrebna orga* mzacrja. Oblastvom so bila predložena irravila za podružnico društva »Soče«. Ka* kor hitrp bo pripravljalni odibor prejel odobrena pravila, se bo sklical ustanovni občni zbor, nakar že danes opozarjamo vse ■primorske rojake in tudii domačine. Do» mačkri sto ustanavlja jočem« se društva •prav naklonjeni. Iz litije i— C. M. podružnica v šmartnem je na* brala med tamošmjimi člani mesto venca pok. gg. Francetu m Ivami Knafličevi 155 dinarjev za G M. družbo. Iskrena bvailal Iz Novega mesta n_i Gostovanje ljubljanskih maturantov. 13. t. in. bodo gostovali v Sokolskean domu ,-jbljanski maturantje in maturantke^ II. drž. real. gimnazije pod vodstvom našega rojaka g. prof. Ivatna škerlja s svojo pestro akademijo. Na vzporedu bo poleg pevskih in glasbenih točk Murnikova veseloigra Napoleonov samovar«, katere režija je v rokah ge. Cirile ŠkerljsMedvedove, clanice ;'edališča v Ljubljani. Glasbene^ in pevske . ročke bodo izvajali po večini že priznani člani konzervatorija. Čisti dobiček je na* mesnjen podpornemu društvu zavoda injpis satelju Radu Murniku. Pridite polnost e* vilno! Službene obfave LNP (Seja u. o. dne L V. 1931.) Prisotni gg.: Ribaf, Kuret, Kralj, inž. Kuljiš, Novak, Logar, Kovač. Na znanje se vzame dopis SK Olimp, Ce-Ije-Gaberje, št. 2/31 od 24. 4 t L, T katerem prijavlja nov odbor (predsednik g. A. Svetek, tajnik g. Walter Hoberl). MO Trbovlje se sporoča, da bo prejel pismen odgovor na vprašanje v zapisniku 13. seje. Pismenemu predlogu Steir. F. V., Graz, K dne 24. 4. t. 1., da naj bi se 14., oziroma 31. maja t. L odigrala v Ljubljani medmestna tekma Ljubljana—Graz proti re-vanži v jeseni v Gradcu, se ne more ugoditi zaradi odigravanja tekem za državno prvenstvo. Dopis SK Trbovlje št 31/31 z dne 24. 4. t L se odpošlje JNS. Na znanje se vzameta dopisa SK Grafike št. 29/31 od 28. 4. t. L, in ASK Primorje od 23. 4. t 1. Obveščata se ASK Primorje in SK Hiri-;ja, da bo dajal vstopnice za tekme za drž. Prvenstvo JNS potom podsavezov, odnosno da bo iste prinesel vsakokratni delegat ■INS. Od brutto-inkasa se odbije 10 % za igrišče, 5 % za podsavez, 2 % za JNS, stroške za sodnika, saveznega delegata in za vstopnice. Preostalo si delita kluba na pol. Klub, ki gostuje, si plača sam vse otroške, klub pa, ki sprejema goste, plača vse ostale krajevne stroške (reklamo itd.). Nadzor na igrišču vodi podsavez ter morajo uprave igrišč v redu in izpraznjeno predati igrišče saveenemu delegatu, pred-tekme je treba pravočasno prijavljati pod-savezu. Ljubljanski nogometni podsavez poziva svoje odbornike in pa ljubljanske klube, da ne udeležijo proslave praznika Djurdjev-danski ustanak dne 6. maja t. 1. ( v sredo) na tukajšnjem vojaškem vežbališču. Odhod v sredo ob 5. izpred Oficirskega doma. Pr opozicije za propagandni jtmiorski miting ASK Primorja v Ljubljani. — ASK Primorje, Ljubljana, priredi na svojem igrišču, Dunajska c., 14. maja t. 1. ob 9.30 propagandni jtuniorski moški miting in sicer v sledečih disciplinah: 100 m, 200 m, 1000 m, 4 krat 100 m, dielk, krogla, kopje, skok V daljavo, skok v višino, troskok, krogla 5 kg, disk, 1.50 kopje 600 gr. Tek« movanje se vrši po pravilniku za tekmo« vanja JLAS. Tekailišče rz leša, dolgo 395 m in ima dva n ©dvignjena zavoja. Pravico na« stopa imajo vsi verificirani }o neveiifici« £' 2-1 to pomeni 2 zavitka sta potrebna za eno pranje po Schichtovi metodi: Ženska hvala za namakanje zvečer, Schich-tovo terpentinovo milo za enkratno izkuhanje prihodnje jutro. E CEL O DELO PRI SCHICHTOVI METODI rani atleti, tudi oni, kateri niso včlanjeni v kakem klubu. — Prijavnina 2 Din od točke in psebe in je prijavo nasloviti na klubov naslov do 11. maja do 12. ure, Du« najska cesta 82. Prijave poedincev 6e spre« jemajo pol ure pred pričetkom, tekmova* nja samo za neverificirane atlete. — Prvo« plasirani v vsaki disciplini prejme prizna* nico. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Va» b»jo se naslednji atleti, da se sigurno zgla* se tekom tedna za časa treningov na igri* šču pri trenerju g. Ulagi: Vrečko, Osvald, Povoden, Pregelj, Omerza, Megušar, Šou* kal, Parvllin, Ciperie, Wdklmanin, Magddč. BoštjbnoLJ, Rak, Gogala J., Dolenc K-, Doliinar, Derganc K., Dergamc V., Skala,. Rrolih, Kovač, Pajnič, Geržinič SI. in L., Nagy Ennst, Is>tenič, Ovin, Kveder, Kan« dius, Pogačnik L., Čepom, Založnik, Zem» Ijaik, Adamič, Natlačen, Podboj, Laim/uit, Kolenc, Stare, Hronek, ŠkTabar Ivo, Vod« nik, Luipše, Palčič, Griinfeld J. SK Ilirija. Danes ob 2030 bo redna pdonama seja upravnega odbora. NačeJ« strva sekoij naj predlože obligaitna meseč« na poročila. SK Reka. Drevi ob 20. seja upravnega odbora v kavarni »Zgane«, Rožna dolina. Na sejo se vabijo tudi iigraled I. moštva. Športni drobiž Slovenski matooiklist Janko Šiška je v nedeljo na motociklistianih dirkah v Čer« nomercu pri Zagrebu dosegel tri lepe uspe« he. Dirke je priredil I. hrvatski Motoklub Zagreb ter so startali naši najboljši dir« kači, med njimi Uroič in Štrban. V kate« goriji do 350 ccm na 12 km je Šiška na AJS zasedel drugo mestf> v času 9:25.4 za Uroičem, ki je vozil 8:55. Tudi v kategoriji do 500 ccm na 12 km je bil Šiška drugi v času 9:25. Prvi je dospel na cilj Štrban v času 8:55.4. Tudi v glavni dirki za veliko nagrado zagrebškega zbora je Šiška v ka« tegoriji do 1000 ccm postavil svojega mo» ža ter zasedel v času 12.30.2 drugo mesto. Prvo mesto je zasedel Unpič v času 11:42. G. Šiška je pri vseh diiikah vozil na AJS 350 ccm. Tudi v Beogradu se je pričelo prvem« stveno bazensko tekmovanje. Teflcma med SK čukarički in SK Soko je s 4 : 4 (2 : 1) ostala neodločena, BSK pa je porazil Ju« goslavijo s 5 : 2 (1 : 1)- Nogometni derby v Trbovljah je kpnčal z zasluženo zimago SK Trbovlje nad SK Amater s 7 : 4 (4 : 1). V prvem polčasu je Trbovlje predvedlo lepo kambimacijsko igro, dočim se Amater ni mogel znajti. V drugem polčasu je Amater pri stanju 1 : 6 pričel diktirati tempo, katerega Trbovlje ni ves čas izdržalp. Amater je popravil na 4 : 6. Proti koncu je Juran (Trbovlje) po krasnem prodoru zabil sedmi gol. Od SK Trbovlje so bili najboljši Hudelist, Beline, Jane in Berger, od Amaterje pa vratar Gracer. Jesenska prvenstvena tekma je končala z zmago Amaterja z 2 : 0. V inozemstvu treba zabeležiti še nasled« nje nogometne tekme: Gradec: Admira (Dunaj) : GAK 4 : 1 (4 : 0), Spprtklub : Sturm 5 : 1 (1 : 0). Veliko izmenademje v prvenstvu. Anversa: Belgija : Holamdija 4 : 2 (1 : 0). Berlin: Hertha : Tennis Bo« russia 7 : 1 (3 : 1). Po nedeljski neodločeni tekmi med Av> stri j o in Madžarsko je stanje v tekmovanju za mednarodni pokal naslednje: Madžarska 3 2 2 0 9:5 4 Italija 2 1 1 0 3:2 3 Avstrija 3 1 113:33 Češkoslovaška 2 0 1 1 4:5 1 Švica 2 0 1 1 3:7 1 V Moratreuxu je Irska z zimago 5 : 0 vrgla Švico iz nadaljnjega tekmovanja za Davi« sov polkal. V Budimpešti pa j« Italija zrna* gafla nad Madžarsko s 4 : 1. V Columfousu je ameriški dajalk Kefler dosegel v teku čez zapTdke na 120 yandov fenomenalni čas 14.3, kar predstavlja nov svetovni rekord. GOSPODARSTVO Nazadovanje našega izvoza lesa Svetovna gospodarska depresija je od vseh panog našega gospodarstva v najvišji meri prizadela lesno industrijo, ki je močno navezana na izvoz. Ker je poraba lesa v znatni meri odvisna od investicijske delavnosti, je zastoj investicij v inozemstvu povzročil znatno manjšo uvozno potrebo pasivnih držav, kar se zlasti kaže v statistiki našega izvoza. Generalna direkcija carin je pravkar objavila podatke o našem izvozu v marcu, tako da nam je sedaj omogočeno pregledati razvoj našega izvoza lesa v prvem letošnjem četrtletju in ga primerjati z izvozom v istem razdobju preteklega leta. Glavne postavke našega izvoza lesa so naslednje (v milijonih Din): Prvo četrtletje 1930. 1931. drva 13.5 8,4 —37 % gradbeni les 333.8 167.8 — 50% pragovi 36.5 37.5 + 3 % izdelki iz lesa 24-1 10.0 -59% 407i9 223?7 —45% Kakor je iz gornje primerjave razvidno, je letos po vrednosti v največji meri nazadoval izvoz gradbenega lesa, ki je padel na polovico lanskega izvoza; še bolj pa izvoz izdelkov iz lesa, ki je nazadoval kar za 59%. Tudi izvoz drv se je zmanjšal za več kakor tretjino, le izkupiček za izvožene pragove je letos za malenkost večji. V celoti je naš izvoz lesa letos po vrednosti samo v treh mesecih za 184 milijonov Din ali 40% manjši nego je bil lani v istem razdobju. Te številke nam najbolj ilustrirajo obseg krize našega lesnega gospodarstva. Dejansko pa je ta rezultat še slabši, kajti vrednost izvoza lesa se računa po enotnih cenah, ki se določajo mesečno za zavarovanje valute in ne po dejansko doseženem izkupičku. Ce primerjamo vrednost izvoza z izvoženimi količinami, vidimo, da se po statistiki povprečna vrednost izvoženega lesa za tono ni v taki meri znižala, kakor to dejansko opažamo pri kupčiji. Lani smo v prvem četrtletju izvozili 325.850 ton gradbenega lesa za 333.8 milijona Din, letos pa 179.390 ton za 167.8 milijona Din. Lani je znašala v prvem četrtletju povprečna vrednost za izvoženo tono gradbenega lesa 1020 Din, letos pa 980 Din. Ta razlika v ceni je zelo malenkostna, dočim je znano, da so cene gradbenemu lesu od lani silno nazadovale. Naša statistika je torej v tem pogledu zelo pomanjkljiva in lahko mirno računamo, da je izvozna vrednost gradbenega lesa letos padla za okrog dve tretjini nasproti lanski vrednosti, saj je izvoz gradbenega lesa že po količini nazadoval nasproti lanskemu izvozu za 45 %. Enako nesorazmerje opažamo pri drvah. Lani smo v prvem četrtletju izvozili 67.390 ton drv za 13.5 milijona Din, letos pa 43.740 ton za 8.4 milijona Din. Lami je po tej statistiki znašala povprečna vrednost za izvoženo tono drv 200 Din, letos pa 190 Din. Tudi v pogledu drv je razlika v ceni dejansko mnogo večja. §e eno zunanje posojilo češkoslovaške Kakor znano, je češkoslovaška republika pred kratkim z velikim uspehom emitirala 5% notranje investicijsko posojilo v višini 1300 milijonov Kč. Ta uspeh pri razmeroma nizki obrestni meri je pripomogel k temu, da se je zaupanje mednarodnega finančnega kapitala v Češkoslovaško še povečalo. Kmalu za tem je Češkoslovaška sklenila z mednarodnim finančnim konzorcijem pod vodstvom pariških bank Lazard Freres in Union Parisienne posojilo v višini 50 milijonov dolarjev (1688 milijonov Kč). Emisija tega posojila se bo izvršila v početku junija v Parizu, Londonu, Amsterdamu, Stockholmu, Curihu in Pragi (na Prago odpade 5 milijonov). To posojilo bo, kakor znano, služilo izključno za predčasno povračilo, odnosno za konverzijo dragega 8% zunanjega posojila iz leta 1922. v višini 10 milijonov funtov. Pogoji tega konverzijskega posojila so prav ugodni in znaša pri amortizacijski dobi od 25 let oficijelna obrestna mera 5.5%, emisijski tečaj pa 95. Kakor pa sedaj poročajo iz Prage, se pogaja finančno ministrstvo še za tretje posojilo v višini 20 milijonov dolarjev, in sicer z ameriškim konzorcijem pod vodstvom new-yorške National City Bank, ki je pripravljen emitirati to posojilo pod istimi pogoji, kakor veljajo za 50miliionsko konverzijsko posojilo. Pogajanja bodo baje v kratkem zaključena. Tudi to tretje posojilo je neke vrste konverzijsko posojilo, s katerim hoče češkoslovaška država povrniti Narodni banki del svojega dolga- Tu gre za obljubo, ki jo je že pred daljšim časom dal finančni minister dr. Engliš, s katero se je obvezal, da bo Češkoslovaška del državnega dolga pri nov-čanični banki predčasno amortizirala, kar bo banki omogočilo večjo svobodo pri njeni kreditni politiki Češkoslovaška država dolguje Narodni banki trenotno še 3345 milijonov Kč za zamenjavo bankovcev (ta dolg se redno odplačuje in je bil doslej že zmanjšan za 1620 milijonov), vrh tega pa še 700 milijonov na podlagi državnih bonov. Posojilo od 20 milijonov dolarjev, za katero se sedaj finančna uprava pogaja, bo prav zadostovalo za likvidacijo tega drugega dolga od 700 milijonov Kč. = Prekmursko trgovstvo enoduino za skupno zbornico. Na svečanem občnem zboru Gremija trgovcev v Murski Soboti, ki se je vršil 1. maja v proslavo desetletnega obstoja gremija, je bila na predlog načelnika g. Čeha, ob izredno častni udeležbi prekmurskega trgovstva soglasno sklenjena resolucija, v kateri se prekmursko trgovstvo odločno izreka za sistem skupnih zbornic s samostojnimi strokovnimi odseka, ker se dobro zaveda, da je uspešna zaščita gospodarskih interesov mogoča le v nedeljeni Zbornici. Zaito trgovstvo obsoja vsak poizkus kršitve tega načela. Ta izjava je bila v resnicd podana v imenu vsega (prekmurskega trgovstva, ker je bdi na zborovanju zastopan tudi dolenjelendavski gre-mij s svojim načelnikom g. Arnsteinom. — Nemško-rumunska pogajanja za prefe-renčne carine se nadaljujejo. Iz Berlina po ročajo, da je nemška delegacija pod vodstvom načelnika ministra dr. Posseja odpotovala v Bukarešto, da tam nadaljuje pred meseci na Dunaju pričeta trgovinska pogajanja. Kakor znamo je Nemčdja izdavila pripravljenost prizna/ti Rumunijd za uvoz agrarnih protovodov (ječmen, koruzo, jajca, živino) ln za les preferenčne carine, s /pridržkom, da na to zaradi klavzule o največjih ugodnostih pristanejo <»tale države (zlasti Zed. države, Kanada, Argentina). Težko6e pa obstojajo ▼ tem, da zahtevajo Nemci znatne carinske popuste za uvoz specifičnih nemških Industrijskih izdelkov. = Iz občnega zbora Gremija trgovcev v Kranju. Preteklo sredo se je vršil v Narodnem domiu v Kranju občni zbor tamoš-njega Gremija trgovcev, bi ga je vodil načelnik g. Fran Sire. Iz obširnega tiskanega nače!®tvenega poročila je razvidno, da je štel gremlj ob koncu pret leta 726 članov, 96 pomočnikov 5n 118 vajencev in vajeok. Trorazredno gremijalno šolo je v L 1929-1930 cl lskoTalo 62 vajencev, enorazr?firo nadaljevalno šolo v škofji Lok! 9 učencem in v Tržiču 13 učencev. Odobritev račuD-skega zaključka, proračuna ter volitve so odpadie, ker se bo o tem razpravljalo na izrednem občnem zboru. = Šesti redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote je sklican za 28. maja t L ob 16. v borzne prostore v Ljubljani, Gregorčičeva št. 27 (Trgovski dom), II. nadstropje, in sicer x nastopnim dnevnim redom: 1.) Pozdrav predsednika. 2.) Poročilo borznega sveta o poslovnem letu 1930. 3.) Poročilo finančnega odbora, i) Odobritev bilance in podelitev razrešnice borznemu svetu- 5.) Volitve: petih članov borznega sveta; petih članov finančnega odbora in trinajstih članov borznega razsodišča. Če bi bil občni zbor nesklepčen, se bo vršil drug občni zbor 3. junija L l ob istem času in z istim dnevnim redom, ne glede na število zborovalcev. = Občni zbor ljubljanskega okoliškega Gremija trgovcev. Danes dopoldne ob 9. se vrši v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani redni občni zbor Gremija trgovcev za srez Ljubljana, in sicer z naslednjim dnevnim redom: Pozdrav načelnika; odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora; tajniško poročilo; računski zaključek za leto 1930.; poročilo preglednikov računov; proračun za leto 1931.: volitev načelnika, dveh namestnikov za zvezni občni zbor; samostojni predlogi; slučajnosti. = Silno nazadovanje lesnega uvoza Nemčije, Anglije in Italije. Za razvoj lesne industrije v srednji Evropi je odločilne važnosti gibanje uvozne potrebe v lesnem gospodarstvu pasivnih držav. Med temi zavzemajo najvažnejšo vlogo Nemčija, Anglija in Italija. Uvoz lesa v Nemčijo je zaradi težke depresije nemške industrije silno nazadoval; v I. četrtletju t L je Nemčija uvozila le 617.500 ton gradbenega lesa nasproti I,153.000 tonam v L četrtletju pret. leta. Uvoz je torej nazadoval za 48-6% ali skoro polovico. Uvoz Anglije se je v istem času skrčil za 35.6 %, uvoz Italije pa za 24.9 %. — Bančni kapital v češkoslovaški industriji. Kakor je razvidno iz razprave, ki jo je objavilo »Češke Slovo<, je češkoslovaška industrija močno odvisna od praških velebank. 35 ravnateljev 6 praških bančnih zavodov zavzemajo 537 upravnosvetniških mest v industrijskih in drugih družbah. V konoernu Živnostenske banke je 71 industrijskih podjetij, v koncernu Eskomptne banke 83, Union banke 42 in Angk> banke 63. = Ustavljeno je poravnalno postopanje dolžnika šušteršiča Adolfa, stavbenika v Ljubljani, VII., Goriška cesta, ker se ni dosegla za poravnavo potrebna višina. = Oddaja del pri adaptaciji objektov št L, II. in III. vojašnice »Vojvode Miši6a< v Mariboru se bo vršila potom ofertne licitacije 20. t m. pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani Oglas je na vpogled v Zbornici za TOL pogoji pa pri omenjenem oddelku. = Oddaja gradbenih del za gradnjo ceste Sv. Peter - Ložane III. del se bo vršila potom ofertne licitacije 9. t m. pri sreskem cestnem odboru v Mariboru (Koroška cesta 26/11.) Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, načrt, proračun in pogoji pa pri omenjenem odboru. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejma do 7. t m. ponudbe glede dobave 1 daljnogleda; do 21. t m. glede dobave 750 komadov eternit in salonit plošč, 5000 komadov pocinkanih žebljev za eternit 2500 komadov vetroklinov za eternit, 300 komadov spojk za eternit in 1000 komadov vijakov za jermena. BORZE 4. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik. Tečaji deviz so ostali z malimi izjemami nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču so državni papirji danes nekoliko popustili. Vojna škoda je že v početku prometa popustila za dve točki in se je trgovala po 424, pozneje pa po 423.75 in 423.5. V terminih ni bilo posla, 8% Blairovo posojilo je bilo zaključeno po 93, 7% pa po 82.75 — 82.5, Selig-manovo posojilo notira nadalje precej visoko (84 — 86), vendar je ostalo brez prometa. V begluških obveznicah je prišlo do zaključkov po 67 — 68. Med bančnimi delnicami sta imeli promet edino Union banka po 174 in Poljodelska po 52. Med industrijskimi vrednotami je Trboveljska pri tečaju 308 — 309 ostala brez prometa: zaključki pa so bili zabeleženi v Gutmamnu po 129, v Šečerani po 295, dočim je Slaveks nadalje popuščal in je bdi zaključen po 30. De rise. Ljubljana. Amsterdam 22.83 — 22.89 (22.86), Berlin 13.525 — 13.555 (1334), Bruselj 7.9086, Budimpešta 9.9133, Gurih 1093.5 — 1096.5 0095), Dunaj 798.4 — 801.4 (799.9), London 276.5, Newyork 56 645 — 5®.845 (56.745), Pariz 222.23, Praga 168.23 — 169.03 (168.63), Trst 296.65 — 208.75 (297.65X Zagreb. Amstedam 22.815 — 22.875, Dunaj 798.4 — 801.4, Berlin 13.525 — 13.555, Bruselj 790.87, Budimpešta 789.34 — 792.34, London 276.1 —276-9. Milan 296.55—298.55, Newyork ček 56.645 — 56.845, Pariz 221.23 do 223.23, Praga 167.96 — 168.76, Curih 1093.5 — 1096.5. Curih. Zagreb 9.131, Pariz 20.295, London 25.2525, Newyork 519.225, Bruselj 72.126, Milan 27.185, Madrid 53.75, Amsterdam 208-75, Berlin 123.64, Dunaj 73.05, Sofija 3.7675, Praga 15.3775, Varšava 58.2, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.0S5. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 94 bL, 7% Blair 83 bL, Celjska 150 dem, Ljubljanska kreditna 120 d en., Praštediona 920 den., Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 128 den. Ruše 220 den. J Zagreb. Državne vrednote: Vojna šboda aranžma 4235 — 424, kasa 425 bL, za december 426 bL, investicijsko 88 — 88.5, agrarne 51 den^ 8% Blair 92.375 — 98, 7% Blair 82.25 — 82.75, 7% Drž. hipotek, ban-ka 84 — 86, 6% begluške 67 — 67-25; bančne vrednote: Praštediona 925 — 930, Jugo 73 — 74, Union 174 — 176, Narodna 78E5 do 7950, Srpska 186 — 188, Zemaljska 140 den., Poljo 52 — 53; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmann 128 do 130, Slaveks 30 — 35, Slavonija 200 deo., Drava 235 — 237, Sečerana 291 — 295, Brod vagon 64 den, Vevče 120 dem, DubrovaSca 360 — 380, Oceanija 195 bL, Trbovlje 308 do 309. Beograd. Vojna škoda 424, 425.5 zaKTj-. » Junij 425 zakljn investicijsko 89 zakl}-, agrarne 51 — 52, 7% Blair 82.875 zaklj^ 7% Drž. hipotek, banka 85 — 86, 6% begluške / 67, 67.75 zaktJ., Narodna 7720 — 7820. Blagovna LES + Ljubljanska borza (4. 1 m.) Tendenca za les nespremenjeno slaba. Zaključeni so bali 3 vagoni, m sicer 2 vagona tesanega lesa in 1 vagon jelovih kratic. ŽITO ■f Ljubljanska borza (4. t m.) Tendenc* za žito nespremenjeno čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Eksekutivno je bilo kupljenih 300 stolov zdrave rešetane pšenice, 79 kg težke, 7 1% primesi, za promptno dobavo, foo vagon Stanišič po 175 Din za stot (rinfuza oprema 80 Din). Nudi se (fco si-postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska 80/81 kg p« 230 — 232.5; baška, srbobranska m gor-njebaška, 79/80 kg po 225 — 227-5, okolica Sombor, 79 kg po 217-5 — 220; baranjska 79/80 kg po 212.50 — 215: koruza: baška, času prim. suha, pri nar. tar. po 150—152.5, činkvantin, pri navadni tarifi po 210 d,» 212.5; »vos: baranjski po 200—202.5; moka* banaška >0c po 340 — 345. + Novosadska blagovna borza (4. t n*4 Tendenca nespremenjena. Promet: 6 vagonov pšenice, 28 vag. koruze, 2 vag. ovsa, 8 vag. moke in 2 vag. otrobov- Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg 1675 do 172.5; okolica Sombor, 79/80 kg 160 — 165; srednjebaška, 79/80 kg 170 — 175; bo-ška potiska, gornjebaška, 79/80 kg 172.5 do 177.5; gornjebanaška, 79/80 kg 175 — 180; sremska, 78 kg 157.5—162.5; okolica Indjija, 78 kg 162-5 — 167. — Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115—120. Oves: baškl. sremski in slavonski 150 — 155. Koruza; baška in sremska 100—102.50; za maj 102.50—105; ladja Dunav Sava 100—102.50. Moka: baška »0g< in >0gg< 250 — 270; >2< 215 — 230; >5< 195 — 210; >6< 190 — 195; >7< 152.5 — 157.5; >8< 135 — 140. Otrobi: baški 125 — 130. t -f- Budimpeštanska termi mika borsa (i. t m.) Tendenca prijazna, za pšenico slabša; promet miren. Pšenica: za maj 15.12 do 15.14, za junij 14.97 — 14.98 (15.00); rž: za maj 13.55 — 13.60 (1350); koruza: za maj 13-30 — 1352 (13.30), za julij 13.70 do 13.72 (13.60), za avgust — (13.80), tranzitna za maj 10.75 — 10.80 (10.70), za julifi 11.05 — 11.10 (11.00). Razpis Gradbeni odbor za novo šolo v Preski pri Medvodah razpisuje Izdelavo šolske oprave (šolskih klopi, tabel, miz, omar itd.). Popis, načrti in spec. pogoji so na vpogled pri upraviteljstvu narodne šole 35 Preski vsako popoldne. Pravilno opremljene ponudbe je vkv« žiti do 16. maja 1931 na »Gradbeni odbor za novo šolo * Preski«. Gradbeni odbor si pridrži pravico od« dati dela ne glede na višino ponudbe. 6621 JOSIP ŠUŠTERŠIČ, župan. ITTRO« 8E. 102 6 Torek, 5. V. 1931 Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. 156 Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno j KULTURNI PREGLED Premiera »XYZ« Kdaj je bilo človeku bolj potrebno nako-liko zabave in oddiha, nekaj uric iluzije, kot danes? Drama se je tej potrebi oddolžila in je v soboto uprizorila Klabundovo igro X Y Z. V lanski sezoni se je občinstvu odlično podani Klabundov >Krog s kredo« izredno priljubil. Letošnja igra X Y Z je lahko delce, plod igrivega avtorjevega duha. No benega realizma, nobenih problemov, le dgračkanje fantazije, ki se opaja od lastnih izbrušenih domislic. Neznanka Y 3e šarmant-na mlada grofica, živeča brezskrbno kot metuljček. Zaljubi se in poroči z grofom Z. Toda ta neznaka izpreminja svojo podobo od dejanja do dejanja. Navidezni grof Z je sleparček, pustolovec, ki si je bil prilastil grofovski naslov in tuje ime, da bi lahko osvojil ljubljeno grofico Y. Pravi grof Z se vrine med mladoporočenima kot sluga, kot neznanka X, ki razkrinka sleparja Z. In vendar ga ne razkrinka, kajti neznaki X in Z zamenata svoi ulogi. dokler grofica ne najde korena ter jima določi končno podobo. Zopet je pustolovec >angažiran< za moža, pravi grof mu podari lastno ime in naslov. Stereotipni trikotnik igra med tremi v novi podobi- In vendar se zdi, da je Klabund dobil še druge korene za neznanke: pustolovec je življenski pomembnejši od aristo-krata. Igro je režiral Skrbiniek, ki smo ga ▼ letošnji sezoni občutno pogrešali med režiserji. Skrbinškove režije so vestne, vsestransko naštudirane, vselej poskušajo delo zajeti v stilu in notranjem izrazu. Klabundo-va igra mu je lepo uspela ter je občinstvo prijetno zabavala. Tempo je bil ves čas živahno razsiban, lahkotna igrivost primerno izražena. Scene v intimnih prostorih so se vrstile neprisiljeno, dejanje je bilo vseskozi prožno, v tretjem dejanju za spoznanje prerealistično. Maša Slavčeva je kreirala ulogo grofice Y z vsem čarom mladostne razigranosti in iznajdljivosti. Doživljala jo je iskreno in temperamentno. Dobra partnerja sta ji bila Jan in Zeleznik. Prvi je bil posrečen pustolovec, drugi teatersko efekten grof, toda za harmonijo stila pregro-feesken. Dober je bil Lipah, pač pa bi bil napovedovalec v radiu glasovno lahko boljši. Slavčeva in Zeleznik sta prejela cvetice. Občinstvo bo igro rado posečalo. J. K. >Cardaška knegfrija« v Mariboru Gostovanje zagrebške pevke Marice Lubejeve. Vihamo je pozdravilo naše občinstvo »vojo nekdanjo Ljubljenko, gdič. Marico Lubejevo, i je gostovala v naslovni vlogi Čardaške knegiraje. Jascmiujooi tiimber njenega toplega so» prana, modulativmo prožnega in iz^ajene« ga, ugaja, in preseneča tudi razvajeno uho, UR na" tehnična spretnost in igralska sposoto* oc ;t pa srečno rK>udarjaita. pevske vrline do bl rikujoče veljave. Kar čudovito se ti viBdi .koliko ognija u žšrega razmaha zamore pričaraiti ta mala, ljubka postavka, ki ne zapade nrikoli v priskutno neomejenost. V lepi, rastoči kantilenti zazveni njen glas do izrajiite dinamične polnosti — a skrbno se varujoč prevabljivih čeri nepreračuoljiive eksal* taca j e. . V močnem razmahu je topot igral naš orkester pod skrbno taktirko našega nem« domestljivega kanelnika g. Herzoga, ki je za mogel izrabiti iz toliko težavnega raita vse vrline barvitega Kafaummc« on kes tira. V dobri obliki smo toda videti gdč. Bar* bičevo, našo ljubko najmlajšo, kateri »e je dobra volja do napredka offitoo poznala. Gg. Trbuihovič in Harastovic sta p« po« stavila na oder lika zeLo dvomljive vredno« s ti. Čemu to in komu v prid? Vsa drugi so se vsaj potrudi®. AfC. XXI. koncert pevskega zbora Glasbene Matice v Maribora Pevski zbor naše Glasbene Matice je v soboto izvajal pester program svoje turneje po Srbiji, ki je žel povsodi toliko hvale in priznanja. Uvodoma je predsednik zbora, g. J. Arnuš, izrekel tople besede pozdrava — naročenega mu od naših južnih bratov. Tehtno in važno kulturno delo naše >Maline« pa v našem občinstvu ni našlo onega razumevanja, ki bi ga po vsej pravici zaslužila. Mešani zbor je odpel v dovršeni formi in presenetljivi svežosti srilno »Barbari mi smole od Gotovca, s čustveno dinamiko nasičene, pestre »Svatovske pesmi« od Adamiča, plastičnega in po stavku svojstvenega >Zelenega Jurija« od Mirka ter mikavno ljubko Devovo »Turek« v prvem delu pogra-ma. v drugem pa biser naše glasbene folklore VIII. Rukovet, srpske narodne pesme sa Kosova, in macedonsko »Ovčar« obe od St St Mokranjaca, naši krasni narodni: ko-ško »Strašno grmi in se bliska« od Deva in Hubadov ognjeviti »Potrkan ples«, ki je Izzvenel v zmagoviti višek. Poslednji dve Je moral zbor ponoviti. Ženski zbor je izvajal Lajovičevo »Pesem Primorke« in Adamičevi »Poj, petelin . . .< in »Zgodaj vstala je devojka« ob spremlje-vaniu klavirja (gdč. V. Pertotova in s. D. Cvetko), moški pa je zapel Maroltovo »Ljubi konja jaše« in Tajčevičeve divne »Pjesme od kola«. Zbor razpolaga z dobrimi solisti: sopra-nistinjo gdč. Vodenikovo, baritonom gosp. Vlahom, basom g. Faganelijem in tenorjem g. Zivkom, ki 3e še posebej odpel v kipeči čevi »Spleen« in sanjavo »Mesec v izbi«, dinamični liniji v metalni zvočnosti Lajovi-Mirkovo zanimivo eksotično »Kitajski motiv« ter pridejal Konjevičevo »Pod pendže-ri«. Na klavirju ga je spremljal z mojster-sko subtilnostjo g. prof. Hirk, ki je tudi na-študiral in dirigiral vse točke programa z globokim umevanjem in občutkom ter izredno delikatnostjo, ki pač izpričuje vseskozi dragocene vrline visoke muzikalne kulti-viranosti in izčiščenega okusa. A--e. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Torek, 5.: Zaprto. Sreda, 6.: X Y Z. D. Četrtek, 7.: Dom osameNh žena. B. Petek, 8-: Slehernik. Predstava v operi. A. LJUBLJANSKA OPEKA Začetek ob 20. Torek, 5.: Snegurka. D. STeda, 6.: Oj ta prešmentana ljubezen- B. Četrtek, 8. Lohengrin. Gostuje gosp. Marij Šimenc. C. Petek, 8.: Slehernik. Dramska predstava. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE-Začetek ob 20. Torek, 5.: Kavalir Miško. A. t» Sreda, 6.: Zaprto- Primorske novice Na frančiškanski cerkvi v Pazinu je vi* brala na velikonočne praznike velika itali* janska zastava. Po procesiji v soboto je imel govor pater Zarantonello, ki je pro« slavij al vstajenje Italije pod fašističnim re» žimom. Poročilo dostavlja, da so italijanski frančiškani v Pazinu veliki patriotje, ki zibajo zabičiti drugorodcem ljubezen do do* movinskih istitucij in pokorščino napram režimskim oblastveni. Po lanskem božiču so poročale fašistične novine o čudežni pojavi Kristusovega obra« za s trnjevo krono in krvavečega v hostiji v kanfanarski cerkvi v Istri pri večernicah 24. decembra. Dogpdek je bil sporočen na pristojno cerkveno mesto in preiskovalna komisija je sedaj izjavila, da »hvaležna Gospodu v njegovi milosrčnost? sprejema za sedaj na znanje to dejstvo, podprto z dobrimi pričami, ne da bi se hotelo pridja* ti več kot človeško vero, katero pa treba spoštovati«. Zaradi tega je priredil kanfa, narski župnik don Zelco (prej Želko) vehi ko evharistično procesijo, katere se je ude« ležil tudi poreški škof Pederzolli. 21 letna Frančiška Brus z obmejnega Nc* vega sveta pri Godoviču je večkrat preko« račila granico. Ko se je te d-ni vrnila, so jo aretirali orožniki in uklenjeno prignali v goriške zapore. V ulici Mazzini v Gorici so otvorili istr» siki vinotoč. Povabljence je-nagovoril pred« sednik istrske kletarske zveze Cristofoli, pbetajoč, da se bo točilo dobro vino po naj« nižji ceni. Goriški vinogradniki imajo še precej vina, ki ga ne morejo nikamor raz« pečati. Sekcija društva vojnih pohabljencev v Postojni je imela občni zbor, na katerem je razlagal udeležencem občinski načelnik Zannonif kako morajo biti hvaležni vladi za vojne pokojnine. Svojo vdanost ji mora« jo izkazovati z izključno rabo in z razšir« jevarrjem italijanščine v obmejm' coni. Meseca marca je bilo v tržaškem prista« ttišču skupnega prometa 3.721.478 kvinta« k>v napram 3.973.039 kvintalov v lanskem marcu. V letošnjem prvem četrtletju je bi« k> skupnega prometa 10.342.515 kvintalov nanram 12.005.744 kvintalov v lanski enaki d bi. *z Firrlaniie prihajajo leto za letom ko« feilice v goriško pokrajino in so napravile Vtm poljedelcem veliko škodo Sedaj na« enanjajp iz Vidma, da so se letos že po« jnvile kobilice v onih občinah kakor lani in ker je bila zima mila, se je bati, da jih bo letos izredno veliko. V Gorici in okolici je bflo izvršenih v ndnjih mesecih izredno mnogo prav drznih tatvin birikljev. Kvestura je končno odredila obsežno zasledovanje tatov in pri tem je našla v Rabati§5u St B v podstrešju eelo vrsto ukradenih koles, katera so tam popravljali in jim dajali drugo barvo. Aretiranih je več mladih ljudi. Na goriškem pokopališču ob Mi renski cesti kradejo tatovi bronaste svetiljke z grobov. Izginilo jih je že veliko število, tatov pa še niso prijeli. V Gorici je preminul znani lekarnar gp» spod R. Kiirner v visoki starosti 82 let. Konkurz je razglašen nad trgovino Lenar-da Nodusa v Gorici. Koroške novice V Podpeci le preminul ugledni gospodar Peršmanove kmetije Urban Sadovnik, daleč naokoli znan in spoštovan mož. V podrobni razpravi o deželnem proračunu v deželnem zboru je zahteval zopet poslanec Fajnik. da naj se pri sprejemanju va učiteljišče vpoštevajo pred vsem kmečki sinovi, ki bodo podeželsko prebivalstvo dobro razumeli in bodo mogli v šoli uspešnejše delovati kakor pa učitelji iz mesta. Izrečeno je bilo dalje priporočilo, da nai se pri sprejemanju dijakov vpoštevajo zlasti priglasniki s slovenskega ozemlja. Pri tem pa predlagatelji niso mislili na potrebo slovenskih učiteljev, marveč, kar se sprejme, mora biti tako, da ne bo na poti nemški penetraciji med Slovenci, toda ob vsaki priliki bodo varali javnost z deželno skrbjo za slovensko šolsko deco s »slovenskimi« učitelji. Izobraževalno društvo v Selah }e vprš-zorilo tekom 10 let 51 iger ln imelo osem večjih prireditev. Društvena kniižmica šteje 864 knjig. Nedavno je vprizorilo ljudsko igro »Zaklad«, ki je dobro uspela. Društvo v Padišah ima 400 knjig. Člani segajo nai-rajše no zabavnih knjigah. V Šmiheln nad Pliberkom so Tgrali dramo >2iva pokopana«. V Katmari vasi so vprizorili Igro »Naša zemlja.« katera predstavlja prehajanje skr venskih domov v roko nemškim priseljen« cem. Igralci so se potrudili in prireditev je uspela dobro. Naj velja vedno stari prego« vor: Ljubo doma, kdor ga ima. V §t. Ja« kobu v Rožu so igrali zgodovinsko igro »Mi* klova Zala«, ki posebno prija našemu ob» oinstvu. Na velikonočni ponedeljek so jo ponovili. Slov. čitalnica v Glinjah je vpri* zoriila »Krivoprisežniika«. Društvo slov. di« letantov v Borovljah ie priredilo na Trati veseloigro »Trojčki«. Predstave so večino* ma dobro obiskane. Na Koroškem delujejo tri zadružne zveze. Z nemške stran*? se je sprožila misel, da bi se združile m delovale skupno pri izmenjavi blaga. Lepo se glaseča misel ima nniitično ozadje in namen Nemcev je. vzeti Slovencem gosnodarsko organizacijo in jo prilagoditi nemškemu zadružništvu. Kmetsko nadaljevalna Sola ▼ Svibnem pri Radečah je nedavno zaključila L letnik, ki ga je vso zimo obiskovalo 35 gospodarjev in kmečkih fantov. Dvakrat tedensko so učenci redno prihajali v šolo kljub oddaljenosti, slabi poti in večernim uram. Zaključno slovesnost je otvoril vodja šole, upravitelj Iv. Pečnik, nakar so pod njegovim vodstvom zapeli fantje več narodnih pesmL Sledilo je izpraševanje v debatnem razgovoru. Za- stopnik udeležencev se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je otvorila šola, posebno pa voditelju šole, ki je neumorno sam poučeval v celem letniku, ker ni bilo drugih moči na razpolago. Na koncu je vsak dobil izkaz o obislru. Nato so fantje zapeli državno himno z ovacijami kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji se je slavnost zaključila. S O K O LSTVO Prirejajmo spomladne Izlete Sokola se pripravljajo na poletni čas, ko bo treba pred javnostjo polagati račun o zamskam de>lu. Zelo mnogo Sokolov 6e pri* pravlja na sokolski zilet na Jadranu, ki se bo višdl na Vidov dan. Po telovadnicah postaja živahno in tudi onim društvom in čeitam, ki nimajo še svoje telovadnice, se že nudi prilika, da se vežbajo na prostem. Savezno tehnično vodstvo in župma na« čelništva so že izdala na podrejene edind« ce potrebna navodila za tekme, jaivne na» stope in podobno. Pri tem pripravljanju ne smemo poza« biti tudi na izlete. Stara navada je pri mnogih društvih, da prirejajo v maju iz« lete, ki so propagandnega pomena, služijo pa tudi kot nekak sestanek vsega član* stva, naraščaja in dece v prebujeni na« ran«. Tako rekoč dolžnost slehernega dru* štva ali-čete je, da stori tudi v tem ozira vse, da se projektirani izdeti dejansko ia> vrše. V prvi vrsti se nudi ob takih prila« k ah članstvu možnost, da se sestane, na» pravi primemo dolg pohod, vežba pri tem redovne va^e, zapoje kako lepo narodno pesmico in naiposled priredi tudi na oii'jn fcrajtko javno vežbanjje prostih vaj, za prAli« ko pripravljeno tekmo v rasnih discipli* nah, ki ne zahtevajo nrikakega orodja in podobno. Vzorno izveden pohod in vežba« nje sta tudi dobro propagandno sredstvo. Pni teh izletih ne poizabiimo na trofeen* taške zbore, fanfare in godbo. Ono dru* štvo, ki ima voj trobemtaški zibor, na(j pra* vočasno poskrbi, da bodo tsipfceotaši tu vežbani. Isto velja za fanfare. Vsaka odinica naj priredi vs»j po e«i daljši peSelet. Okrožja in župe pa naj or« ganizirajo večje skupne sestanke na raznih mestih svojega območja. Kraljeva zahvala Sekobtvn. Savema glavna skupščina je odppefaLa Nj. VeL kralju brzojavko, fci »reka v imena celot* nega Sokoletva udanoet vladarju. Brat L savezni podstarešina Gangl je prejel od* govor od g. ministra dvora, ki se glasi: Gospod! Zahvaljujoč se Savezn Sokola kraljevine Jugoslavije za rodoljubni so* kolski pozdrav in udarnost z glavne redne skupščine pošilja Nj. VeL kralj Sokolom kraljevine Jugoslavije željo, naj_ se vso močneje in močneje razvija mogočni polet sokolskega blagotvomega dela za obči na* predek in edinstvo našega naroda. Mini* star dvora Jevtič. Uprava sokolske Sope Ljubljana po* zivtja vsa ljubljanska in okoliška sokolska društva, da naj se odzovejo povabilu go* sppda komandanta dravske dSvizijske obla* std in udeleže v čim večjem števcu članov v kroju »Djurdjevdanskega uramka«, ki ga proslavi ljubljanska posadka jutri 6. maja. Zbor članstva je jutri ob 4.45 zjutraj pred Oficirskim domom na Taboru, odhod na vojaško vežfoališče točno ob 5. zjutraj. Pro* slava se konča okrog 9, nakar je povraitek v Ljubljano. Poživljamo vsa br. društva, da store vse, da bo udedežlba čim vočtja. — župna uprava. Sodelovanje Sokolstva pri pr«tituber* kuloznih dneh bodi ^asom sklepa savez* nega izvršnega odbora dolžnost vsakega posameznega sokolskega društva in njego* vih članov» Zato naj br. društva povsod stopijo v stfik z onimi ' Sinitdlji, ki bodo priredili navedeno akcijo in jo krepko pod* pro s sodelovanjem. Nova sokolska četa se je astanovtia na belo nedeljo v Sv. Andražu v Slov. goricah. Poleg mladine so bili prisotni skoro vsi uglednejši kmetje. Opažati pa je bilo, da so manjkali oni, ki ob vsaki priliki iz« raza jo svoje nezadovoljstvo nad zaspanost« jo v kraju. Občni zbor, ki ga je vodil pred* sednik pripravljalnega odbora šolski upra* vitel j brat Predan Drago, so posetili dele* gati matičnega društva iz Ptuja starosta dr. Šalamun m brata Sestan in Ogorelee. Njihova izvajanja so segla v srca vsem navzočim. Predlagana je naslednja oprava: starosta Vinko Zorko. podstarosta Rola Rudolf, tajnik Vojsk Franc, Magamik Su« hač Jože, načelnik i prosvetar Predan Dra* go. Sani uprave Čeh Jakob. Golob Franc, Iiešič Anton. Toš Tomaž, Kocuvan Franc in Jurančič Vinko. Telovadbo bo četa pri* čela v najkrajšem času. Sokol&ki glasnik priobSuje na prvem mestu zahvalo Nj. Ve/I. kralja na pozdrav* no brzojavko savezne glavne skupSoine. Naito pa sfledi vrsta člankov, ki so jih pri* spevali br. Kodfinec. Avdalovič. Bogunovič in drugi. Prvi razpravlja o sokolslki vest* nosti, drugi o zborovanj« sokolskih čet v okrožiu Gacko in Avtovac, br. Bigunovič pa piše o ideii in organizaciji Sokolstva in srednjih šolah. List prinaša oelo vrsto » slik, med njimi pokojnega ministra za vpj« ko generala Hadžiča, ld mu je posvečen daljši članek in je priobčen tudi ves govor saveznega podstarešine br. Gangla na po» grebu pokojnikovem. Izmed slik omenjamo še br. Čermaka, novega župana v čikagu, br. dr. Vaine, najstarejšega češko6lova» 3kega Sokola in slike raznih župnih pred« njaških in lahkoatletskih tečajev. Sokol Sv. Jurij ob Taboru. Na ostanpv* nem zborovanju je bila sprejeta naslednja društvena uprava: st. Plavšak Ludvik st., podstarosta in prosvetar Sfiligoj A., taj« nik in načelnik Lado Knajzelj, njegov na« mestnih Kumer Kani, načelnica Valerija Urbanova, namestnica Slavka Apatova, člani uprave: Jožefa Lukeižičeva, Marija Velaščkova, Plavšak mL, Pavla Narobe, Kos Leopold, Ocvirk Ivan, EberlSnc Val en« tin, Kobale Slavka in Zilnik Ludvik. No* voustanovljena četa šteje sedaj 45 članov ki 20 članic. Vesti iz saveza SKJ. V področju saveza se osnuje zdravniški odsek pod vodstvom br. dr. Milorada Dragiča. Nadalje se pripravlja ustanovitev posebnega socialnega odseka za katerega se izdeluje poslovnik. Ureditev in nadzorstvo nad statističnim delom v savezu se je poverilo saveznemu tajniku br. Brozoviču. Ministrstvo notranjih poslov je rešilo, da edinice onih sokolskih organizacij, ki so kolektivno pristopile v savez SKJ niso prekinile svoje historijske kontinuitete, se niso odrekle svoje prošlosti in tradicij ter smejo zato slaviti svoje obletnice obstanka. Ker je zelo poraslo zanimanje za Sokolstvo md našimi izseljenci, se je osnoval za evidenco poseben odsek. V Pariz! Kakor smo že poročali, bo letos 11. in 12. julija v Parizu proslava 50-letnice obstoja Mednarodne telovadne zveze, ki se je udeleže vse v njej združene evropske telovadne zveze. Savezni izvršni odbor je po-krenil vprašanje, ako bi ne kazalo ob tej priliki prirediti večjo odpravo našega Sokolstva obenem z oficijelno deputacijo ▼ Pariz. Češkoslovaško Sokolstvo je že prijavilo MTZ udeležbo okrog 800 oseb. Mogočo bi bilo, da se priglasi tudi iz Jugoslavije do-voljno število Sokolov in Sokolic, ki bi tamkaj zastopali našo organizacijo. Predpogoj za vsakega udeleženca je, da mora imeti ob oficijelnih prilikah v Parizu svoj slavnostni sokolski kroj in se v vsem pokoriti na vodnem saveza. O akciji za Pariz bomo pravočasno poročalL Izlet Sokolstva na Jadrana na VSdwr dan obeta postati mogočna manifestacija jugoslovenske sokolske misli ob obali na* šega morja. Prvotno je bil določen kot VIEL župni zlet splitske župe. Toda pri« družili sita se tanata župi Rijeka*Sušak in Zadar=Šiibenik ter progiasile zlet za srojegta in pozvale vse članstvo k pripravam. Sle» dila je še župa Mostar in nato tudi Cetmje, ki imata obe nekaj društev ob jadranski obalL Tudi tamkaj se vežbajo »Jadranske vežbe« za skupni nastop. Končno pa »e pr* pravljajo tudi še župe Banja Luka, Bec^ grad, Kari ovac, Ljubljana, Novi Sad, da pošljejo v Split močne deputaoije, kar bo dalo zletu še veoji sijaj ki značaj pokra jim« skega zileta. Toda tudi ČOS je izdala wt članstvo pozv, naj se do najkasneje 5. ma» ja priglasi v večjem številu k izletu v Sp.Rt Oglas za podizanje instalacije za centralno od* vodjenje dima it ložionici na teretnoj sta* niči Novi Sad D6relkcfja državnih železnica n Snbofikd na osnov« rešertja gas3xxfina g©-oeTalnog direktora y aktu generalne direkcije državnih železnica G. D. Btc. 99326/30 od 5. decembra 1930. goddne i odredaba zakona o državnom računovodstvu čl. 86 do 98 raspisuje na dan 6. juna 1931. godine prvu ofertalnu javim Mcrtaciju za podizanje instalacije za centralno odvodjenje dima n ložionici na teretnoj slanica Novi Sad. Kancžja od 5 % ponudjene cume za naše odnosno 10* strane državfjane polaie se na blagajni direkcije državnih železnica u Strbo-tfci ffi na blag^mama ostalih oblasnih direkcija državnih železnica prema čl. 88 zakona o državnom računovodstvu, a najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije. Propisno taksirane ponude u voskom zapečačenem zavoju sa oznakom spolja wPonuda za podizanje instalacije za centralno odvodjenje dima u lož§-onšci na teretnoj st. Novi Sad ponudjača N. N.«predaju se najkasneje do 11 časova gradjevinskom odelenju direkcije (Trg Vojvode Putnika br. 9. H sprat.) Pravo na licitaciju imaju samo ona lica i tehnička predttzeča koji podne-sn komisiji za licatacaju dokaze svoge preduzimačke sposobnosti, revers o potoženoj kauciii, trverenje da su svojuradnju za porez prijavili i da su na istu platili sav pores sa pripadajučftm prirezima za sve istekle zakonske ro* kove kao i za sve odobrene obroke po specialnim rešenima. Zastupnici ponudjača moraju imati sa sobom pismeno ptnovažpo pono-močnje da ih mogu na ovoj licitaciji zastupatL Ranovi, obrazac ponude, opšti i specialni nslovi mogu se videt! ! ptf ceni od 643 dmara nabaviti svakog radnog dana za vreme zvamčnih časova o gradjevferskom odelenju direkcije državnih železnica Subotica. 6604 Naknadne ®i telegrafskim putem podnete ponude neče se prbnSti. b Direkcije Državnih železnica n SnbotSci _br. 6882/193L_ Žrebanje drž. razr. loterije (žrebanje V. razreda bo vsak dan do 20. maja. J Dne SO. p. m. m biH izžrebani naslednji dobili; Dte 10.000 St 59.539. Din 2.000 št 69.156, 75.121. Din 500 št. 8.034, 8.085, 8.086, 9.726, 9.762, 9. 29.246, 34.162, 35.370, 36.655, 36.664, 37.708, 37.742, 38.139, 38.180, 38.182, 38.190, 38.193, 39.566, 42.986, 47.472, 49.434, 49.464, 53.833, 53.889, 56.019, 56.026, 58.858, 58.868, 58.885, 58.894, 59.514, 59.536, 59.586, 67.585, 68.715, 68.760, 68.787, 68.796, 69.103, 69.166, 75.192, 69.412, 69.417, 76.604, 76.665, 76.686, 77.220, 82.456, 86.910, 87.203, 87.906, 87.910, 87.931, 87.970, 96.663, 96.840, 98.199, 98.930, 98.938, 98.946. ,764, 13.858, 19.126, 29.201, 29.22T, 37.745, 37.757, 37.783, 37.788, 38.137, 46.613, 46.636, 46.663, 47.412, 47.442, 56.067, 57.317, 57.337, 58.807, 58.843, 66.471, 66.490, 67.515, 67.529, 67.582, 69.172, 69.177, 72.088, 73.783, 75.048, 77.277, 78.028, 78.034, 78.073, 82.451, 87.977, 89.190, 96.623, 96.625, 96.642, Dne 2. maja so MB izžreban! naslednji večji dobitki: 40.000 Din srečka štev.: 90.729, 30.000 Din srečka štev.: 84.406, 20.000 Din srečki štev.: 12.717, 26.408, 63.701, 10.000 Din srečke štev.: 50.599, 89.324, 4.000 Din srečke štev.: 21.486, 35.230, 37.926, 49.055, 77.150, 2.000 Din srečke štev.: 184, 512, 1.824, 2.383, 7.567, 15.440, 22.080, 25.687, 27.053, 31.932, 33.554, 33.890, 35.830, 34.286, 37.377, 38.248, 38.977, 45.859, 47.298, 47.584, 49.662, 51.631, 52.571, 54.041, 56.636, 56.686, 57.519, 61.186, 62.101, 63.923, 65.769, 67.322, 71.702, 71.769, 73.111, 74.495, 75.000, 76.597, 77.052, 77.086, 79.107, 81.182, 82.261, 82.369, 83.351, 83.707, 84.410, 85.957, 86.645, 90.894, 92.636, 93.066, 94.190. Zaradi telefoniCnega sprejemanja ne moremo jamčiti za točnost. ManjSe izžrebane dobitke objavljamo naknadno. Neobnovljentb, neizžrebanlh srečk je Se na razpolago, zato bomo onim, ki jim bodo srečke izžrebane za manjše dobitke, na željo poslali neizžrebano srečko, da bodo mogli nadaljevati igranje na večje dobitke. Izžrebane srečke naj se nam takoj pošljejo. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv* Petra c, 19 Cen« malin* cj/asoftt * Ženffve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda h— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 MoUvgktsi •Va*fo«?e malih oglasov dobite takoj po izidu lista p podružnicah „Jutra* r •Mariboru, v v *Voocm tnestu, 0 ISfbovljah in *xs {Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na mate oglase in inserate. \7f\Tl\ViVi Učenke u »trojno pletenje »prejme A. J. Prek, Ljubljana, Karadžičeva 12. 17927-1 Kuharico iiveiEbano, ki se razume ♦udi na vrt, sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17929-1 Otroško negovalko k enoletni hčerki iščem. Naslov t oglasnem oddelku > Jutra«. 17930-d 2 pomočnika »a »oboslikarsko in enega za pleskarsko obrt sprejme Urbar Jernej, Jesenice 17942-1 Mesto gospodinje pri samostojnem, 40 let ^•arko vilo, k štirim r ',-asHm osebam. Naslov t o-U.?n»m oddelku »Jutra« 17949-1 Klepar, vajenca me takoj Konrad t- :k, splošno klepar- s". Ljubljana, Zaloška 7 17578-1 2 učenki za kuhanje h boljše rodbine, za dobo 4 mesecev sprejme prvo-v-srna restavracija v le-r->-lščarskem mestu blizu /agre>ba na Hrvatskem. — Nastop 15. maja 1931. Popolna' oskrba v hiši, učni-ra. znaša 500 I>in mesečno Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Kuhanje«. 173514 Tapet vajenca »prejme tako Cerin Anton Pristaniška nI. 3, Maribor. 17914-1 Kuharico srednjih let sprejme b 15. majem žandarmerijska Stanič* v Slovenski Bistrici. 17946-1 Kleparja samostojnega v stavbnem in galanterij, delu sprejme A. Wesiss, Karlovec, Masa-rykova cesta 1. 17593-1 Učenca s primerno šolsko izo+rraz-bo siprejme.m v manufak-turno in galanterijsko trgovino na Gorenjskem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Veselje do trgovine«. 17997-1 Jelonošo (Speisentrager) z dobrima spričevali, veščega "nemščine sprejme v stalno slmbo hotel Štrukelj. 17892-1 Učenko v modni salon snrejme Štefanija Luke«, Vegova ulica 8/1. 178-44-1 Korespondenta(injo) za francoščino in nemščino, izurjenega knjigovodjo sprejme tak-oj Renoult, Cesta na Rožnik štev. 19. 18014-1 Fotograf, pomočnico sprejme takoj foto Eli, Maribor. Aleksandrova cesta št. 1. 18034-1 Šiviljo dam«fcl konfekciji sprejmem. Lepa poba na razpolago. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod značko »Konfkecija«. 18024-1 Potnike iščem za prodajo umetmo povečanih slik, na kredit, obroke in povzetje. Provizijo plačam takoj po od-premi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Provizija 50 %«. 17945-5 Potnice ki ie delj časa obiskuje}« privatne stranke, dobe 'e

sf«;iK> vodil atelje, dobi taVoj službo. Ponudbe na r; ,. oddelek »Jutra« pod >M a kavcija«. 18023-1 Frivskega pomočnika r-vbrega delavca, veščega v bubi striženju in neko- ! ko ondulacije, sprejmem t.ikoj. Naslov v oglasnem c-iddku »Jutra«. 17716-1 Kartonažne delavke (vodnice partij) lzuče-r e ln vešče, sprejmem. Ponudbe na štamparijo Rott, Osljek, Pejačevi-čeva 29. 17694-1 Fant ki ima vesolje do avto-vo^nje, naj piše na naslov A. Romee, Ljubljana, Ma-sarvkova 60. Odškodnina lioi) Din ia avto pogoj. 17969-1 Več mizarskih pomočnikov dobro izurjenih sprejme takoj Viktor Verčon, mizarsko podjetje, Solčava. 17947-1 Vzgojiteljico smoino perfektno nemščine, za čez dan sprejmem takoj ali s 15. majem, oz. 3. junijem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solidnost«. 1793.9-1 Zastopnike- akviziterje za obisk privatnih strank išče denarni zavod. Sericz-ne ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Osigurana štednja«. 17876-3 Službo sluge v hotelu, restavraciji »H slačno iščem. Govorim slovensko, nemško in italijansko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17937-2 Mesto sluge aH tekača išče vojaščine prost, agilea ia zanesljiv mladenič v mestu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17935-2 Vpokojen orožniški narednik večletni komandir postaje, želi primemo službo. Dopise pod »Trezen in zanesljiv« na oglasni oddelek »Jutra«. 17615-2 Blagajničarka zmožna kavcije, želi Plemeniti mesto e 1. junijem. Eventuelno gre tudi za natakarico. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Zanesljiva in poštema«. 17582-2 Strojnik išče mest« k hitroeJektr. centrali. Verzi ran je vseh popravil, ker ima večletno praikso. Ponudbe na oglas, oddrfek »Jutra« pod »Večletna praksa«. 17535-3 Prodajalko nekoliko veščo nemflčl-ne, s. svojim obrtnim listom za trgovino z mešanim blagom, zmožno nekaj kavcije, sprejmem. Nastop takoj. — Ponudbe s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »45«. 17841-2 Služkinja začetnica, stara 18 let, iiče mesto pri boljših privatnih ljudeh, najraje blizu Ljubljane. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prva služba«. 17956-2 Mesto postrežnice v bližini Tržaške, Rimske, Bleiweisove ceste sli Rožne doline, za opoldanske ure išče žena hren otrok. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »iPostrežnica« 17978-2 Lep stalen zaslužek nudim agilnim zastopnikom v vseh krajih. Sprejmem pa zanesljivega poverjenika proti visoki proviziji. Prednost ima drž. vpokojenec. Ponudbe z navedbo zaželjenega kraja na oglasni oddelek ».Tutra« pod »Postranski zaslužek« 17961-3 2 kamnoseka »a betonske izdelke sprejme Sedenj, Rožna dolina. 17904-1 Slaščičar, in medi-čarskega pomočnika dobro kurjenega v pecivu, sam ostojn ega delavca sprejmem za stalno kot poslovodjo, event. s soudeležbo pri podjetju. — Po-jiurlhe na oglasni oddelek >.T-jfra« pod šifro »Pošten in priden«. 17966-1 2 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher LJubljana, Gosposvetska 12. Zahtevajte informacije. 17790-4 Ako potrebujete dobrega Inštruktorja, prevajalca, risarja 1. dr. obrnite se na naslov Akademski urad dela, Ljubljana, univerza, ki vam bo takoj preskrbel zanesljivo moč. 17677-4 English lessons free from a ladv who ivants to spend her Summer-holidavs in the countrv or provincial town. Particulars to addres-ses left Administration. 17994-4 Trgovski pomočnik kavcije zmožen, mešane stroke, želi spremeniti svojo sedanjo službo najraje v trg ali mesto. Cenj. ponudbe je vposlati na podružnico »Jutra« v Mariboru pod: »Kavcija 10 tisoč«. 17919-2 G. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) Mačka pa nf odnehala. V svojem smrtnem straha sva splezala na neki dimnik in brez pomišljanja skočila Tanj, ne da bi se vprašala, ali je spodaj zakurjeno ali ne; Izprašan sodnijski pripravnik .išče mesto odvetniškega koncipijen.ta. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Konoipijeny 17972-2 Mlada deklica poštena in pridna želi vstopiti kot pomoč v kako trgovino tu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17973-2 Prodajalka izurjena v manufakturi ln mešani stroki, želi kjerkoli mesto. — Naslov: Marija Štrukelj, Rašica — Velike Lažče. 17975-6 Dekle za vsa hišna dela, i&e mesto — najraje v boljša hiši v mestu na deželi. — Naslov: Marija Hribar, pošta Vaše št. 50. 14996-2 Mesarski pomočnik vojaščine prost., išče službo. Gre tudi na deželo. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 18002-2 Pekovski pomočnik vešč skupnega dela, dober delavec, išče primemo službo. — Ponudbe na naslov: J. škofic, Ljubljana, poštni predal 290. 18007-2 Trgovski pomočnik vešč delikatese, špecerije, kot skladiščnik in potnik, s 15.000 Din, išče mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Agilen 22«. 18013-2 Mizar išče #u£bo sluge, skladiščnika ali kaj sličnega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »48 let«. 18021-2 Trgovski pomočnik zmožen, s kavcijo in najlepšim dolgoletnim spričevalom, išče službo v trgovini mešanega blaga. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Zanesljiv 33«. 18033-2 Prodajalka v trgovini mešanega blaga z dobrimi spričevali, zmož na knjigovodstva in korespondence, želi s 1. Junijem premeniti mesto — najraje na deželo. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Marljiva 29«. 180e9-2 Brezalkoholne soke dobavlja stalnim strankam z 10 % popusta Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3. 38-6 Otroški voziček (košaro) poceni prodam. _ Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 17938-6 Otroško posteljico kompletno prodam v Knezovi ulica 16, Ljubljana VII 17931-6 Volno za modroce zelo p o e e a 1 razprodaja Sega, Cankarjevo nabrežje štev. 5/1 17829-6 Puhasto perje Stoto, Snhano, kg po 48 Din druga vrsta po Din 88 k£. Si »to, Sobano, kg po 48 Din ln Stati pub kg po 850 Din Nagrobni spomenik črn, lep, ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18005-6 Veliko žganiekuho urejeno, prodam. Ponudbe na oglasu oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna eksistenca 11«. 17711-6 Železen štedilnik radi selitve poceni naprodaj na Dunajski cesti 31 fl (čez dvorišče). 17993-6 Salonska garnitura zofa, 4 stoli in 2 naslonjača poceni naprodaj na Erjavčevi ce&ti 4, pritličje — desno. 17989-6 Antikvitete prodajam še danes in Jutri v sredo, v Kapiteljski ul. št. 3, dvorišče, levo. 18016-6 Za trajno ondulacijo aparat poceni proda ' M. Trabi, elektromehan. delavnica v Mariboru. 18051-6 Rodu Radio 3-cevni, z anodnlm aparat. zvočnikom ln akku. ter 3cevnl radio z zvočnikom ln akku. vse v brezhibnem stanju ugodno .naprodaj. Naslov pove oglas. odd. »Jutra«. 17838-9 Radio osemcevni, z anodaim »parat. zvočnikom in akumulatorjem ter tricevni radio z zvočnikom in akumulatorjem, vse v brezhibnem stanju ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem odd^ku »Jutra«. 1783S-9 »Indian Scout« £ električno razsvetljavo m hupo, s km števcem, v brezhibnem stanju prodam. Naslov v oglasnem oldel-ku »Jutra«. 17588-10 »Indian Scout« s prikolico, kompleten, poceni prodam ali zamenjam za novejši model proti io-olačilu. J. Cimski, Čatež p. Brežice. 17558-10 In!« sss Motorno kolo Harlejr-David&on s prikolico, model 27, v najboljšem stanju ugodno prodam, ali zamenjam za majhen dvo-sedežen avto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Harley«. 17439-10 Steyer avto šestsedežen, z odjemljivo limuzino, šestcilinderski — Boech Anlagen — 12—50 HP, v zelo dobrem stanju radi odpotovanja takoj poceni proda Rahamim, hotel »Union«. 17974-40 Zelo ugodno naprodaj šestcilinderski, zelo dobro ohranjen osebni avto. Naslov in ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj 2929«. 17990-10 Ford avto še dkoraj nov, petsedežna limuzina takoj ugodno naprodaj. Pojasnila daje D. Zdravič. trgovina z usnjem v Ljubljani, Florija-nska ul. 17995-10 Moško kolo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 179244,1 Kolesa na 18 mesečna odplačila! »Tovarna kolee«, Ljubljana, poštni predal 307. 16750-11 Dekliško kolo dobro ohranjeno, poceni naprodaj. Rožna ulica 31. 17575-11 Kupim Brzoparilnik rabljen, od Alfa ali Dl-abllo, kupim. — Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 17692-7 Traktor pettonski, na surovo olje, dobro ohranjen, popMnoma brezhiben, kupim. Ponudoe na podrufriico »Jutra« v Celju pod šifro »Traktor«. 16584-7 Pnevmatiko 830 X 120 in 835 X 135 kupi A. Remec, Ljubljana, Masarj-kova 60. 17970-7 Parcelo na Kodeljevem prodam. _ Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1793C-20 Hišo s 3 sobami, stalno vodno močjo in prostorom za poljubno obrt, blizu kolodvora iif sredi vasi, v večjem industrijskem kraju proda za 30.000 Din Luka S e v n i k, Radomlje pri Kamniku. 17935-20 Majhno posestvo z žago, blizu postaje naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17951-20 Lepa hiša z dvemi stanovanji, parket, elektrika, popolnoma prenovljena, z vrtom naprodaj za 175.000 Din, tik cestne železnice .v Ljubljani. Vprašati v društva pO-seetaikov, Salendrova 8. 18003-20 Novo hišo prodam. Vprašati Pobrežje pri Mariboru, Vrtna ul. 12. 17605-20 Skladišča veSJa in manjša oddam na G-oeipoevetski cesti štev. 13 (Kolizej). 17928-19 Tvomlco breaalkoholnih pijač, H Je dva meseca v obratu, radi družinskih razmer izpod cene naprodaj tudi na odplačilo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17598-20 Gostilno dobro Idočo z vsem Inventarjem prodam za 95 tisoč Din, na prometni ulici pri glavnem kolodvoru resnemu kupcu zaradi prevzema kopa-tlščne restavracije. Ponudbe na Vladimir La-tlnčiča, Ilica 145. Zagreb. 17471-20 Dvostanovanj. vilo novo in moderno, z vsem komfortom, v vrednosti rad 400.000 Din, prodam f a polovično ceno pod pogojem. da ima dosedanji lastnik (3 osebi) stanovanje za dogovorjeno dobo. Pismene ponudbe do 10. maja pod šifro »Plačljivo v gotovini«. 17432-20 Enonadstropno hišo s S lepimi stanovanji In velikim vrtom, pod Rožnikom prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17771-20 Enonadstropna hiša s pekarno, v večjem industrijskem kraju, z_ lepim stanovanjem in dobrim prometom takoj naprodaj za 85.000 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 17630-20 Parcelo looo-eoon m« velfko, v mestu ali neposredni bližini vzamem v najem za daljšo dobo (6 let.1. Naslov v oglasnem oddelku .Tutra 17968-20 Parcelo pri Stadionu po nizki ceni prodam. Naslov v oglas, oddeiku »Jutra«. 17923-60 Hišo s tremi sobami, elektriko in prostorno delavnico, pripravno za obrtnika, prodam. Matej Mohorič, Kropa 53. Podnart, Gorenjsko 17884-20 Polovico vile odnosno stanovanje 2—3 sob, s pritiklinami prodam Seim brez dedičev, zato pripade-cela vila po 13 lotih- popolnoma kupcu v. last. Stanovanje takoj na' razpolago. Reflektainti z manjšo rodbino naj se pismeno javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Potreben kapital 110.000« 17999-20 Družabnika mladeniča, z 20—40.000 Din premoženja, ki bi imel veselje izučiti se mesarske in prekajevalske obrti — iščem za rentabilno, brez-konknrenčno podjetje. Sigurnost zajamčena. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dn-bička-nosnost«. 17953-16 Družabnika (co) z najmanj 50.000 Din iščem za prevzem sezonskega hotela. Velik dobiček zajamčen. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno 1931«. 17361-16 Družabnika Slovenca, z vlogo 30.000 Din iščemo ia Slovenijo, za epohalni izum množin-skega predmeta, velike prodajo. Vloga osignrana. — Ponudbe na naslov: »Ba-varac«, Zagreb — poste-restante. 17981-16 Družabnika iščesm za rentabilno podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »100.000«. 18032-16 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab Černe — juvelir Ljubljana, Wolfova al. 3. 88 27! Prodam radi selitve lepo jedilnico in spalnico. Ogleda se lahko od 11. do 12. ure dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17530-12 Mi Temnoplav kostum popolnoma nov poceni naprodaj na Erjavčevi cesti št. 21/n, desno. 17422-13 Pomladanski plašč svetel, lep, ekoraj nov, radi smrti prodam za 350 Din. Pogledati ,v kurilnici, Vilharjeva ulica št. 2.1. 17660-13 'Prehrana Pridno punčko 3 leta staro oddam v oskrbo proti mesečni plači. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra gospa«. 17941-14 Gostilno v Zagrebu na prometnem kraju, dobro idočo, s inventarjem prodam za 20.000 Din radi nujnega odhoda iz Zagreba Pojasnila v trgovini orožja v Ljubljanski ulici Itev. 3 — Zagreb. 17652-19 Trgovski lokal zraven hotela Stara Pošta v Kranju oddam v najem. VeS se izve pri g. Fr. Gorjancu v Kranju. 17500-19 Trgovski lokal v bližini glavnega trga poceni oddam. — Maribor. Dravska ulica 8. 17350-19 Manjši lokal na najprometnejšem kraju sredi mesta takoj oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Sredina mesta 333«. 17680-19 Lokal in delavnico ali stanovanje . i?čem za mirno obrt. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna obrt«. 179711-19 Mesarijo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17979-19 Velika kavarna in restavracija zelo dobro idoča, v prometnem večjem mestu Slovenije, takoj oddam v najem. — Ponudbe pod ♦PgodnJ pogoji« na oglas, oddelek »Jutra«. 17487-17 Moderen hotel večji, v manjšem, prometnem mestu Slovenije oddam v najem, ali pa prodam radi bolezni. — Samo resni reflektanti naj se javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod" »Hotel 100«. 17S39-17 Poslovni lokal (3 prostori) na prometni točki LJubljane, primeren za trgovino ali pisarno se odda v najem z avgustovlm terminom. Naslov pove oglas. odd. »Jutra«. 17811-17 Keramično in pe-čarsko podjetje v Ljubljani oddam takoj v najem. Ponudbe na osi. oddelek »Jutra« pod šifro »Keramika«. 1796047 Vinotoč z delikateso na prometnem, kraju vzamem v najem. 'Cenjene pet nndbe na ogln«ni oddelek »Jutra« pod »Vinotoč«. 18018-17 Gostilno dobro idočo oddam v najem. Vprašati v Mariboru. Dravska ulica 13. 1S030-17 Parkete hrastove in bukove dobavlja najugodneje tvomiea parket Alojzij Kane, Mengeš. Zahtevajte ponudbe. 17555-13 fUmwtm}u Štiri sob. stanovanje v visokem parterju, sredi me%ta oddam za julij. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Center« 17955-21 Stanovanje S sob, predsobe, kopalnice, balkona itd. oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirje«. 17948-21 Stanovanje sobe in kuhinje ter več podstrešnih sob z 1 ali 2 posteljama oddam s 1. junijem v Ljubljani. Rožna ulica 15/1. 17934-21 Stanovanje v Kamniku oddam. Pojasnila v trgovini Golob, Ljubljana, Flo-rinjanska ulica štev. 28. 17939-21 Stanovanje 5—6 sob s kopalnico ln pritiklinami v centru mesta išče solidna, točno plačujoča stranka za 1. 'avgust. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod tnačko »Cisto stanovanje«. 17536-21 Mirna stranka 3 odraslih oseb, išče za avgust termin dvosobno stanovanje s pritiklinami. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Višji uradnik«. 17988-21 Majhno stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin, južno in suho, takoj oddam za 400 Din v Ljubljani, Pubarjeva ulica 14, pritličje. Vprašati v Pu-harjevi ulici št. 14/1 — za Narodnim domom. 17894-21 Stanovanje išče zakonski par. Ponndbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Sama«. lSOeO-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico in vsemi pritiklinami, lepo in solnčno, oddam s 1. avgustom pri »Stadionu«, samo točnemu plačniku. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18010-21 Sostanovalca sprejmem takoi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17940-23 2 sostanovalca z vso oskrbo sprejmem po 130 Din tedensko. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 17930-23 Zlat prstan se Je našel na Brezovici. Dobi se ga pri firmi Franc Ravnikar, lesna industrija, Ljubljana, Linhartova 25. 17980-28 Poziv! Oni šofer špecerij. avtomobila. ki je v ponedeljek 4. t. m. ob 9 K. dopoldne odnesel mladega psa bern-hardinske pasme na Erjavčevi cesti 28. poleg proge, se pozivlje. da istega takoj vrne, sicer se bo proti njemu sodnijsko p««toipalo 17983-28 iiniiLiiL i 4 i ti m m^k^m Klavir (Stutzflflgel) znamke Stln-gl, krasno ohranjen, za 10.000 Din naprodaj v Frankopanski ulici 23 'II — Ljubljana VII. 17708-26 Dober pianino firme Sting-1 poceni proda Tirrin, Ljubljana-Glince — Tržaška cesta 28. 17986-56 SivcUi Volčji pes 2 meseca star, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17944-27 Čisto posteljo z zajtrkom oddam preprostemu gospodn. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 17926-23 Sostanovalca na brano in stanovanje za 150 Din tedensko sprejme restavracija »S o £ a«. Sv. Petra cesta 3. 17270-23 Dostojno gospo kot sostanovalko iščem. Grimpner, Florijanska ulica 27. 17788-33 Sobo z rsem komfortom, koncem Miklošičeve ceste oddam gospoda. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 17674-23 Sobo zračno in čisto oddam na Gosposvetski cesti 131 — vrata 100. 17958-23 Sostanovalca sprejmem v čedno sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17962-23 Opremljeno sobo solnčno in parketirano, s posebnim vhodom, oddam takoj ali s 15. majem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17967-23 Lepo sobo šolnino, z elektriko oddam s 15. majem gosipodič-ni v Gradaški ulici 8. 17992-33 Sobo s poseb. vhodom in električno razsvetljavo — pripravno tudi za pisarno, oddam. Poizve se na Starem trgu 19,'H. 17998-23 Onremlieno sobo na Miklošičevi tfesti takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1SOOS-23 Veliko sobo lepo in zračno, opremljeno parketirano, na Mestnem trgu oddam takoj ali pozneje 1 aH 2 solidnima gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 18019-23 Zračno sobo s parketom in elektriko oddam 1—2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18012-23 Brezove metle v solidni, lični in trpežni izdelavi, izdelane v večji množini, povsem pripravljene za čiščenje hlevov, cest, trgov in drujjih predmetov, po naroč:lu ceno naprodaj. Ponudbe sprejme podružnica »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Trpežna breza«. 17564-30 Če nujno rabiš sliko za legitimacijo, jo dobiš v 10 minutah pri Joško Smu-cu, industr. in umet. fotografu v Ljubljani, Woi-fova ulica 13. Modroce vrtne, Ia afrik, moSn« Nago, po 240 Din, zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje nudi Rudolf Sever, Marijin trg 2. 130-30 Naiboliša reklama H zraven 'nese Se lep dohodek, je na vsak način lepa fotografija Vašega kraja — vasi, trga, mesta, letovišča. Vaše trgovine, gostilne, restavracije, obrti .trafike itd. — Pišite še dane« ta prospekte io cenik na tv orni oo fotografskih razglednic in slik: Lojze Smuc, Ljubljana VII, Aleševčeva ulica 26. 9o Moderne zofe v raznih oblikah, kakor vsa najfinejša tapetniška dela prvovrstno po solidnih cenah izvršuje po naročilu Rudolf Sever, Marijin tTg 2. 11569-30 Vse čebelarske potrebščine ima v zalogi Fr. Stwp4ca, železnina, Ljubljana, Go-sposvetska ce6ta štev. 1. 18036-30 Kopalne banje otroške in velike, peči, klosete in drugo dobite po zelo ugodnih cenah v že-leznini Fr. Stupnca, Ljubljana, Gosposvetska 1. 18035-30 pifvrnuuiie Izjava Tem potom izjavljam, da nisem plačnik za nikake dolgove, ki bi jih kjerkoii in kadarkoli napravil moj oče Medved Frane. —• Medved Jože, Trbovlje — Loke 333. 18fXn-31 Lokomobilo cca 30 HP, v dot>rem i« uporabljivem stanju kupimo. Tn-nudbe s točno oznako jakosti, ogTevne površine, event. orepis certifikata prej>.m» iz usluge tt. Osvald Dobe-ic, Ljubljana, Vred škofijo 15. 17438-29 3 šivalne stroje 2 ženska in 1 čevljarskega (Flachstep), vsi malo rabljeni, naprodaj v Gradaški ulici 8. . 17991-29 Pletilni stroj »Valtni« 60/8, skoraj nov za polovično ceno napTO-daj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro kupljeno«. 17062-29 Zanatska banka kraljevine Jugoslavije a. d« podružnica Ljubljana Je * dne 4. maja pričela s svojim poslovat njem v lokalih na Dunajski cesti štev. 31 (hiša Zidarjevili dedičev). Telefon 3020. Podeljuje kredite obrtnikom, obrtnim kreditnim zadrugam in lombardira državne vrednostne papirje. — Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi. — Otvarja tekoče in žiro račune in izvršuje vse ostale bančne posle. Senzacija na književnem trgu: sovjetsUo-ruski roman K. F edina „M esta in leta" je v tisku. Izdala ga bo »Tiskovna zadruga«. Birmanska darila po znižanih cenah V J. "Čuden Ljubljana Oglejte izložbe v Prešernovi ulici 1 Stanovanje 2 sob, kuhinje, pritiklin, vodovod, elektrika, oddam v Rožni dolini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17509-21 Večje stanovanje v prometni ulici centra mesta oddamo s 1. novembrom. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1. november«. 17100-21 Stanovanje 2 lepih »ob, velike terase in pritiklin oddam za junij mirni stranki brez otrok, b čisto mobilijo. — Mirje, Verstovškova ul. 9. 17987-21 Stanovanje 2—8 »ob, za avgust 11 ? e družina 3 odraslih oseb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna družina«. 17976-21 Sostanovanje začasno pri kaki gospe ali družini iščem za takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošteno dekle — Ljubljana«. 18022-23 Dvpiti Milostiva Vaš krznen nlašč najbolje konzervira Sez poletje L. Rot. Mestni trg 9. Oh enem za polovično eeno izvrši vsa potrebna popravila. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu. 182-13 —- *-7- Katera osamljena, starejša oseba bi dala trgovcu ugledne stroke in posestniku Din 100.000? Dam ji dosmrtno lepo sobo in fino popolno oskrbo, s priključkom k rodbini. Vsaka sigurnost, udobno in brezskrbno živ. Ijenje ter najboljši postopek. — Resne pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prijazen dom«. 18015-24 »Ernst gemeint« Prosim, dvignite pismo Gospodična stara 26 let, s premože njem — popolnoma novim poslopjem n^ prometnem kraju, želi znanja s kaki.n lesnim trsovcem alt bol j-5>m obrtnikom, ki ima večje posestvo ali večji kaot-tal. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 18026-24 Stanovanje remljene sobe in kuhinje aH samo sobo oddam v Sp. šiški, Kamniška ulica **• 19. 17977-31 Stanovanie _____ _____ sobe in kuhinje tako] od- je dobro znana, in je na-dsm ▼ zidani hiši na Ga- prošens, da jo vrne v ogl. Ijevici It. 198 — Ljubljana . oddelku »Jutra« ali na P®-18006-21 lici ji. 17963-38 Oseba ki Je v soboto zvečer ob Mil. uto našla pred »Zvezdo« v Selenburgovi ul. zlato urico 6.000.000 /A/KROhov AA BN\ SAAl o /AVMf: m Muhe raznašajo klice legarja, otročje griže', škrlatice in dru-gih smrtonosnih bolezni. One, se razmnožujejo nmazanih kotih, živijo, od nesnage, družijo se z mikrobi, potem onesnažijo Tvojo hrano in običajne j Te okužijo. Čuvaj se teh ogabnih predhodnikov smrti. Škropi Flit. Flit ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ternjihova jajca. Fli-tova para je mrčesu smrtonosna, a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Ne zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom. v Škropi FLIT - kupuj ffonv. ki niso plombirane. Zavraten umor postnega sla Neznan! zločinec je izvabil pismo nošo v stanovanje, ga umoril in oropal veliko vsoto V Schdnebergu, Gossovstrasse 10, pri Berlinu je bil izvršen v petek dopoldne grozovit umor, čigar žrtev je postal 53-letni poštni sel Gustav Schwan, ki je raz-našal denar po hišah. Očividno ga je morilec izvabil v stanovanje, kjer ga je umoril, uropal denar, ki ga je nosil pri sebi (okoli 80.000 Din) ter izginil brez sledu. Predzgodovina zločina je naslednja: Pri Umorjeni poštni sel Gustav Schwan (slika je iz njegove vojne službe) poštami vdovi Wilhelmini Mobius, stanujoči v pritličju, se je pred dnevi pojavil približno 25-letni moški in najel sobo, v katero se je vselil v petek zjutraj. Gospodinji je dal okrog 130 Din predplačila in je rekel, da poravna ostanek naslednji dan. Nato je prosil ženico, naj napravi zanj nekaj potov in kupi več potrebščin. Izročil ji je tudi priporočeno pismo in naočnike, ki jih je velel dati v popravilo pri optiku. Ko se je Mobiusova vrnila čez uro domov, jo je podnajemnik sprejel na hodniku ter jo prosil, naj skoči Se v lekarno in naj mu kupi nekaj vate. žena, ki je videla, da teka podnajemnik po hiši brez ovratnika in da ima na levi rami velik krvav madež, je vprašala, kaj se je zgodilo. Odvrnil je: »Padel sem in sem se ranil. Prosim vas, tecite v lekarno ter mi prinesite vate.« Mobiusova je brez oklevanja ustregla izraženi želji, a ko se je vrnila v stanovanje, ni bilo o podnajemniku več duha ne sluha. Odprla je vrata v malo sobico, kjer se ji je nudil grozen prizor. Pred kaminom je ležal umorjeni denaronoša z razbito glavo na tleh. Preproga poleg mize je bila vsa napojena s krvjo. Poleg torbe so ležala razmetana pisma, ki jih je oii storilec v naglici stresel na tla in pustil na mestu. Prestrašena je začela ženica klicati ljudi na pomoč in kmalu je bila na licu mesta tudi kriminalna policija. Veščaki so rekonstruirali zločin, ki si ga predstavljajo takole: Morilec je bil nakazal na ime Evgen Wichel pri g. Mobius 5 nemških mark in je navedel kot od-pošiljatelja denarja P. Grunova, Adaibert-strasse 89. Sel je pozvonil pri vratih in morilec mu je osebno odprl vrata. Froti predpisom, ki velijo, da sme denaronoša vstopiti le tedaj, če pozna naslovljenca žs dalj časa kot zanesljivo osebo, je Sel na hodnik, kjer ga je neznanec izvabil v majhno, precej temno, proti dvorišču obrnjeno sobico gospodinje. Morilec mu je predložil za dokazilo istovetnosti vizitko, Nepremočljive dežne plašče iz slovitih angleških tvornic, in pelerine za uslužbence finančne kontrole ter dežne plašče za oficirje, velika zaloga pri DRAGO S C H W A B, LJUBLJANA gtasečo se na ime Evgen Wlchei, plesalec z Dunaja. Ko je sel čital vizitko, je dvignil morilec nekakšno gumasto cev, nabito s kamni in nasekanim svincem. Udaril ga je po glavi. Nato je morilec izpraznil denarno torbo, pri čemer pa se ni dosti zmenil za vrednostna pisma, ki so ostala nedotaknjena. Med njimi je bila tudi denarna pošiljka za 30.000 mark (400 tisoč Din), ki bi si jo bil gotovo prisvojil, da je vedel zanjo, tako pa mu naglica ni dala, da M si jo bil prilastil Med morilcem in žrtvijo se Je morala razviti zelo ostra borba, kajti vsi stoli so bili prevrnjeni in tudi drugi predmeti so ležali razmetani po tleh. Ni dvoma, da je bil tudi storilec ranjen. Napadalec je nosil temno obleko, dolg plašč in temen klobuk. Policija je takoj podvzela korake, da izsledi Evgena Wichla iz Modlinga pri Dunaju, toda kakor vse kaže, je bil morilec druga oseba, morda človek iz kroga Največji raketni avto na svet« znancev imenovanega, kajti Wichel je bil na dan berlinskega umora na Dunaju v Modlingu, kar je popolnoma dokazano. Zločinec je jako previdno izbral dan za svoj čin. Vedel je, da zaradi 1. maja ne bodo izšli časniki in da bo zaradi tega njegovo iskanje otežkočeno. Plesalec Evgen Wichel je bil svoječasno zaposlen v berlinskem hotelu Adlon in je dal povod, da se je o njem govorilo v zvezi z neko žensko, ki je bil z njo odpotoval v Monte Carlo. Na glavo morilca je razpisana nagrada v znesku 2000 mark. Te dni so napravili na berlinskem letališču v Tempelhofu nov poskus z raketnim avtomobilom. Vozilo, zgrajeno po načrtih kemika dr. Heylandta, ima za pogonsko sredstvo mešanico bencina in kisika. S plavkastorumenim snopastim plamenom, ki je pokazal 3 do 4 m dolg rep, se je avtomobil sprožil in dosegel brzino 80 km, potem pa se mimo obrnil in lepo privozil nazaj. Vozilo je napravilo štiri kroge z absolutno sigurnostjo in enakomernostjo. Konstrukcija vozila ima edino to napako, da je pogonsko sredstvo predrago. Kemiki se bodo zdaj trudili, da bi našli cenejše pogonsko sredstvo. Priznati pa je treba, da je utrta pot do vozila s tekočinami. Pred vozilom konstrukter dr. Heylandt, zadaj nemški prometni minister Guerard(X) Poslužite se sami I v na novo odprtem i 4425 avtomatičnem buffetu Vedno sveži, nenadkriljivi zendviči in zakuski za mal denar. Prepričajte se! Očarani boste! v Ljubljani Šelenburgova ulica Vedno sveže pivo, vino, likerji in amerikanske pijače! Vse avtomatično. Amaterska dela f razvijanje ln kopiranje) ln fobo-materija.1 je najcenejši pri foto Joško Smuc, Wol-fova 12, podružnica Bled. Številke, napise emajlirane ln medene, za sobe, ključe, pasje znamke Itd. Izdeluje »Emajl«, Ljubljana VII.; Bel jaška 4, telefon 32-52. 146-30 Neznanec iz Collegna Vzklicno sodišče v Firenci je te dni napravilo konec dolgotrajni pravdi, o kateri se je v Italiji pisalo in razpravljalo leta in leta. V vojni je namreč padel na balkanskem bojišču profesor Canella iz Varne. Canellova žena, ki je ostala doma z dvema otrokoma, se nikoli ni mogla sprijazniti z mislijo, da bi bil njen mož mrtev. Trdovratno je čakala, da pride dan, ko se vrne domov. L. 1926. se je našel v umobolnici v Col-legnu moški brez imena in spomina. Canellova vdova je v tem človeku »prepoznala« svojega moža. Ko ga je vzela k sebi na dom, se je začel »izgubljencu« obnavljati spomin. Vse bi bilo morda dobro, da se ni našla rodbina Bruneri, ki je izjavila, da je »mož« Canellove žene v resnici potepuški tiskar Bruneri. Tako se je začel dolg proces za istovetnost neznanca. Kot priče so nastopili mnogi odličniki, ki so pričali deloma za Canel-lo, deloma pa za Brunerija. Sodišče je prišlo slednjič do zaključka, da je moški, v katerem je Canellova žena spoznala svojega moža, v resnici zločinec Bruneri, ki pa se je znal tako spretno uvesti v Ca-nellov dom, da ima danes s Canellovo vdovo dva otroka. Prevarani milijonar Angleški stavbenik in znani milijonar King, je postal v Monte Carlu žrtev dveh prevejanih pustolovcev. Moža. s katerima je sedel pri igralni mizi, sta se mu predstavila za newyorška bančnika. Posrečilo se jima je pregovoriti Kinga, da je privolil v neko špekulacijo ter jima izročil šest milijonov frankov. Ko sta pustolovca imela denar v rokah, sta urno izginila brez sledu. Varčnost. — Kaj pa ta gost neprestano prižiga vžigalice in si sveti z njimi pod mizo. Ali ste kaj izgubili, gospod? — Da, vžigalica mi je padla pod mizo, gospod plačilni. Zahvala Ob težki izgubi naše zlate mamice in žene, gospe Ane Rupnikove smo prejeli toliko dokazov iskrenega sočutja, da se moremo le tem potom vsem najsrčnejše zahvaliti. Pred vsem se zahvaljujemo rodbinama Adamičevi in Hirschevi za pomoč v času njene hude bolezni. Iskrena hvala učiteljskemu zboru in mladini ljubljanske gluhonemnice, UJU zboru, gasilcem, moščanskemu pevskemu zboru za žalostin-ke, zastopniku Hubadove župe, Sokolom, Kolu Jugoslovanskih sester iz Most in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ter končno najlepša hvala vsem darovalcem vencev in lepega cvetja. Maša zadušnica bo v četrtek 7. L m. v cerkvi sv. Petra ob 6. uri zjutraj. Ljubljana — Moste, dne 4. maja 1931. 6620 Soprog In sinova. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju javlja tužno vest, da je preminul dne 4. t. m. njegov častni član mag. pharmacije, gospod FRAN ŠAVNIK lekarnar v Kranju Blagi pokojnik si je pridobil nevenljivih zaslug za društvo. Vzornega in požrtvovalnega člana ohranimo v trajnem spo- minu: Kranj, dne 4. maja 1931. Odbor Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Kranju 6623 t Brez posebnega obvestila Nepričakovano nas je sinoči po kratki in mučni bolezni, prav na petintrideseto obletnico svojega rojstva, za vselej zapustil naš nad vse ljubljeni, dobri in nepozabni soprog oziroma oče, sin, brat, svak in stric, gospod STANE KENDA blagajnik Posojilnice v Mariboru (Narodni dom) Blagoslovitev blagopokojnika se je' vršila v Mariboru v ponedeljek, dne 4. maja ob 17. uri v mrtvašnici splošne bolnice, od koder se prepeljejo zemeljski ostanki v rodni Kamnik. Pogreb v Kamniku se bo vršil v torek, dne 5. maja ob pol 17. uri iz domače hiše na kamniško pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v Mariboru in Kamniku. Prosimo le tihega sožalja. Maribor, Kamnik, dne 3. maja 1931. 6624 FINI, soproga — BOGDAN, sinček. Rodbine: KENDA, STEPIC, BEGALLY, KBATNEB in PERC. Brez posebnega obvestila Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri, skrbni oče, sin, brat, zet, svak, stric in bratranec, gospod Mgr. Ph. Fran Savnik lekarnar in posestnik, po kratki bolezni, v 54. letu svoje starosti danes, dne 4. maja, ob 9.30 uri, previden za pot v večnost, nenadoma izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega nam pokojnika bo v sredo, dne 6. maja 1931, ob 17. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 7. maja, ob 8. uri v tukajšnji farni cerkvi. Nepozabnega nam pokojnika priporočamo v blag spomin. V Kranju, dne 4. maja 1931. Slavka Šavnik roj. Kavčič, soproga; Bogo, Vida in Franek, otroci; Leopol-(fina Šavnik roj. Jugovic, mati, in vse ostalo sorodstvo. 6622 SLEPAR prodaja pod mojim imenom neko ničvredno mast proti kurjim očesom. Moji potniki naj se Vam legitimirajo z legitimacijo Trgovsko - obrtne zbornice na moje ime. Vsi, ki jih je slepar opeharil ,dobe od mene 1 lonček »RADIO BALZAMA« brezplačno, ako pošljejo lonček in navodilo sleparske maže. še vedno jamčim za dobroto mojega »RADIO BALZAMA, a ne za tuje potvorbe. — Rešite se kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Lonček 10 Din (predplačilo). Na povzetje 18 Din, dVa 28 Din, tri 38 Din pošilja franko R. COTIč, Ljubljana VII Kamniška uL 10 a. 6105 Zahvala Ob bridki izgubi mojega dobrega in nepozabnega soproga, gospoda Antona Bregar višjega uradnika dri. žel. v pokoju se zahvaljujem vsem, ki so mi z izrazi iskrenega sočutja in sožalja nudili uteho v težkih urah, nadalje se zahvaljujem vsem, ki so spremili blagopokojnega na poslednji poti, in vsem darovalcem vencev in cvetja. 6004 Prisrčna zahvala godbenemu in pevskemu društvu »Sloga« kakor tudi »Grafiki« za pretresljive žalostinke. Bodica — Ljubljana, dne 5. maja 1931. BOŽI BREGAR in ostali sorodniki LIVARNA ŽELEZA in KOVIN dr. x a z., Srednje Gameljne, p. St. "Vid nad Ljubljano MODERNO OPREMLJENA tfva komerčno litino, kakor štedilne plo-če, kurilna in dimna vratica, rešetke, ko->sa za samokolnice, plužna kolesa, sifone pralnice, cestne požiralnike, cestne kape, avorke, kladvice, gnojnične sesalke in raz-šilce, odlitke za opekarne, noge za vrtne pi itd., v vsaki množini in vseh dimen-h. Cene konkurenčne, postrežba točna ji solidna. Naročila sprejme tudi »EMAJIj«, Ljubljana 7, Beljaška ulica štev. 4. Telef. 3252. LIVARNA GAMELJNE. Stenotipistinjo veščo slovenščine, nemščine tu srbohrvaščine, a takojšnjim nastopom SPREJMEMO. Vešče v stroki bici- klov in šivalnih strojev imajo prednost. — Pismene ponudbe na »VEKO« Kleiner & C o., Zagreb, Hi ca 24. 6603 Iščemo prvovrstno stenotipistinjo s perfektnim znanjem hrvatskega in nemškega jezika in obeh stenografij, in hitro PISACICO na stroj. — Nastop službe takoj. — Pismene ponudbe na ravnateljstvo tovarne »TITAN« d. d., Kamnik. 6597 Koža na glavi je preslika To povzroča prhljaj; prhljaj pa povzroča izpadanje las. Kdor uporablja »INES«, mu koreninice poženo zopet zdrave lase. Lonček mazila »INES« 38 Din. Naroča se pri »INES«, Ljubljana, Merosodna ulica 1/12. 2147 Jutrovi mali oglasi imajo siguren uspeht Stavbni odbor za zgraditev bi popravo pokopališča pri župni cerkvi na Brezovici pri Ljubljani razpisuje gradbena dela pri tem pokopališču. Načrt in pogoji so razpoloženi pri načelniku g. Franc Velkavrhu, trgovca na Brezovici št 16. Pismene ponudbe je vlagati ravnotam do 15. maja 1931. Stavbni odbor ni vezan na najnižjo ponudbo. Brezovica, dne 22. aprila 1931. 6612 FRANC VELKAVRH, načelnik. Vis li mlajša moč, M je že delal ▼ prvovrstnih hotelih, dobi takoj službo, Kavcija potrebna. Ponudbe s prepisi spričeval na Grand hotel Cetinje. 6087 Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjamo pretužno vest, da je naš srčnodobri soprog in oče, gospod ANTON MEGLIC državni upokojenec dne S. t. m. ob 12. uri opoldne, v 65. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil danes dne 5. t. m. ob pol 7. uri zvečer iz hiše žalosti, Glince, Tržaška cesta 3, na pokopališče Vič. LJubljana, dne 4. maja 1931. 6607 ŽALUJOČI OSTALL Danes zjutraj ob 729. uri je nenadoma preminul naš zvesti, za slovensko farmacijo velezaslužni član, gospod ph. nr. Fran Šavnik lekarnar v Kranju Nepozabnemu, dragemu tovarišu in prijatelju večni mir! V Ljubljani, dne 4. maja 1931. Gremij lekarnarjev za dravsko banovino. um*uu, T"? nmea za ve "že 4Jevo3clee, iz poludelena.. enimi ica zvono-lika,okras od gumbi6a,dnga 55 cm.dinara tfvak.5 ea auija din tlfleefo gOT* rarsko odl.jel c'e,sa dugim hlaoama.iz gJsto vune-nego ševio-ta,za dje-gaka od 3 ^odidin 340.- ta 11 god. jLlnara 35o sa 18 god. jlla 56o.»• Jalilniea iz kretena za male dje-vojSice, 4ul3i4o cm dinara Kr Mornarsko odij elce\ iz vunenog geviota,za djeSaka od 3 godine, dinara-"'" 300,- daljnja godina loi-din Tise ffornarsko odijelee" iz ooles-kina.din Bomarako odi i elc fl "na dva reda zuia gmnM<5a,iz dobre Stofaste tkanine, u plavoj boJi,za dJečama od 3-6 god Pinara150-od «-lo god.130 - yetne_od!3elee iz finog noJ.es-kina za pranja, u prugastia tiso« ima,u plavoj bijelojiil* 8me* djoj boji.odgo-varajucim ovratnikom, d o 3 god. dinara froggftirsRo odlieloe da dugi« hlafiama.lz finog bljelog moiefli kina,do 3 godine,dinara za svaku,do 12;godine po 10i-viSe za l.lečaica, iz desinir. krstona, muška fazen. hlaSice se prikopSe na "bluziou. Za 2-3 got. eidigonriai kabanle^ iz bijelog pl^uet-bar-heta,za 2-2 god;din 75-2-3 god. dinara 80-■J) više 3-4 godine dinara 60- u dva dijela za 2-3 go$. dinara 3-4 goi dinara 56*- 3-4 goa ftlnara 60.4 3-4 • Mornarsko odiJel ce za dječaka. u dva dijela, rlps i mole 2-3 god;Dln ■ " m ripsa.za 1-2 gidln v - 2-3 g&i. '5;>- Din 261- odl.1eloe is ovratog kretona,ta 1-2 godi dinara tf. 2-3 godine dinara 15;- 3-4 godine dinara lsr- kaplcomplg lzvezanog sukna.bi JelžT; erveno 1 pla-vo,za l-2_ dinara svaka daljr godina din 13.-viSe bječje^TnaJloe n 3 god.D 4 god.D 5-6 god;.D 15;- 8 god,D 16.-9i13 god.D 18:-«-tazniB» lijepim boJaroft, JI H^-fUT-V 2-3 god D 4 • D 12,-5-6 ■ D 15> 7-8 • 3) 16f* BJ-13 ■ »-J-8* H svjfttlo i tamno »odroi%oxT««jylllWJt Dva zakona ><=- > * 18» «•:» Heinz se je bil vrnil v salon. Teme« nagib ga je gnal k Erika, kakor vselej, kadar je bila njegova notranjost sam vihar in vsa pamet kakor utrnjena. Sedela je z Daisy v kotn pri oknu. Heinz je molče prisedel k njima. Erika je pravkar vpraševala Daisy, kako se je seznanila z Majo. »Najbrže vam ni znano, da se že od jeseni nčim pri njej petja?« »Tudi petja se učite, grofica?« »Kakopak! Saj vidite, da vtikam nos v vse!« se je zasmejala Daisy. »Jeseni, ko je imela vaša prijateljica koncert, sem bila seveda tudi jaz med poslušalci. Povsod me najdete, kjerkoli je kaj novega. Izprva si nisem dosti obetala, vse je bilo tako podobno neslani reklami — in tega ne morem trpeti. A potem sem slišala od neke znanke, da je ta ubogi Lyon izgubil ves svoj imetek...« »Tedaj je res? Odkrito vac?* priznam, da nisem mogla nikoli verjeti,« se je oglasila Erika. »Seveda je res! Vzela ga je samo zato, da more zanj skrbeti. In vidite, to me je pograbilo! To je bilo novo! Druge ženske ss možijo zato, da bi se preskrbele — a tu je bilo narobe.« Erika se je ironično nasmehnila. »Nu, tako novo vendarle nI. Marsikatera žena iz preprostega ljudstva mora delati za svojega moža, in položaja princa-soproga tudi ni šele Maja ustvarila.« Daisy je odločno zmajala z glavo. »To je popolnoma drugače. AK nastane ta nujnost za ženo šele pozneje, ali pa — če gre za princa aoproga, je to zdo klavrna prikazen. V primera lady Ljooo- ve je stvar že zato drugačna, ker vendar ni bila bogata ženska, ki bi si mogla v svojo zabavo kupiti moža. Ali niste bili nikoli pri Lyoncvih?« »Zadnje čase nisva občevala z Majo,« je ogibljivo odgovorila Erika. »Tako daleč stanuje — in če ima človek majhnega otroka..« >5eveda! A potem ni čuda, da nič ne veste o njunem domačem življenju. To vam je dražesten dom, draga gospa— že ko sem bila jeseni prvič tam, sem bila vsa očarana. Prav za prav sem bila prišla samo zaradi ur, ker je bilo takrat v modi in je bila lady Lyonova tako naglo zaslovela in sem hotela videti, kako bo s tem čudnim zakonom.« »Nu? In ...?« »Nu, in potem sem bila očarana, kakor je človek vselej očaran, če vidi kaj čudovitega in vzvišenega. 2e stanovanje, kakšno je! Vse preprosto, a tako prijazno in domače! Karkoli si je moči izmisliti, da bi imel lord Lyon udobno življenje, je zbrala njegova žena v teh prostorih. Knjige, cvetlice, ptice, ki pojo, bakrorezi po stenah, največ po angleških pokrajinah, prefcubko biedermeierSko pohištvo, mehke preproge, svetle mušljinaste zastore — in vse to tako ubrano! Zunaj pa vrt in nad njim velik kos širnega neba, da se ga siromak lahko veseli, kadar njegova žena poučuje.« »Tedaj sta še vedno v starem stanovanju na Wiedenski cesti?« »Da. A vse to je samo vnanji okvir. Bistven je način, kako živita drug z drugim. Mislim, da lepšega sožitja sploh ne more biti med ljudmi. Ali mislite, da lady Lyonova, ki je vendarle duša tega doma, hraniteljioa in prava gospodarica v hiši, to le količkaj pokaže? Nikoli ne! Zmerom je on prvi! O vsakd malenkosti mora on odločiti, on mora ukazovati, on mora svetovati, on mora biti povsod glavna oseba.« »Tedaj ga tolikanj ljubi? Kako čudno!« »Hm — Bribezeo?« Darsy je vzdignila nosek in zamfštjeno pome žikrril a predse. »Ne vem, ali je moči govoriti o tjnbezm v pravem pomenu besede pri ubogem pohabljencu, ki ima tako rekoč samo dušo in svojo, že od nekdaj nelepo glavo? Saj veste, da povzroči amputacija nog sčasoma splošno propadanje telesa. Profesor Linkmayer mi je to nedavno razložil. Nekateri živci in mišice so v takem primeru zelo težko prizadete. Že po rokah je videti, ki postajajo tako ozke in voščene. — Ne, mislim, da ni ljubezen, ampak neskončno, nežno rahločutje. Ona noče, da bi se mu le količkaj zazdelo, da ji je v nadlego. Z veliko močjo svoje dobrote mu hoče vrniti samozavest, ki mu je jo vzela narava. Oh — lady Lyonova je svetnica!« Daisyjin pogled se je slučajno ustavil na Heinzu, ki je s stisnjenimi ustnicami negibno sedel na svojem mestu. Ali jo je poslušal? Težko je bilo reči. NSegov pogied je bfl videti popolnoma odsoten. Erika je zmajala z glavo in rekla: »AK, to življenje mora vendar veliko stati, če kupuje zanj take lepe reči!« »Oh, saj tudi veliko zasluži. Vsi se pulijo za njene ure. Že dobri ton zahteva, da se človek uči pri lady LyonovL Celo nadvojvodinja Berta in grofice Riidernove prihajajo k njej.« »In vi.« »Nu da. Moj glas, da po pravici povem, je strašen, komaj dober za ulične popevke. A to nič ne de. Neznansko se veselim sleherne ure — ali veste, zakaj? Samo zato, ker jo prebijem pri Lyonovih. Tam najdem nekaj čudovitega, česar nisem našla še nikjer na svetu: neizrekljivo velik mir in popolno harmonijo, ki me obide skoraj tako, kakor da bi Šla toplega poletnega dne po planinskem gozdu. Prav tako, kakor da bi bilo vse življenje okoli mene utihnilo ...« VSA EVROPA OBČUDUJE | • 9 n GRUCONI1M u i baterijo šeislinf ki se samostojno hitro polni. JCafera svcfstva ima „ Sr ucottt tt// ? 1. Polnitev baterije v bodoče nepotrebna. t Povečana trpeinost in kapaciteta, 3. Nerabne baterije postanejo takoj zopet porabne. mu »GROCONIN« je največja iznajdba sedanjosti. Ves strokovni tisk v Nemčiji potrjuje kakovost. Spretni generalni zastopniki ali pa prodajalci patetnih licenc se »prejmejo. — Carel Kurt Griining, Hamburg 83. Tovarna kem. tehn. izdelkov (Fabrik Chem. techn. Produkte). Korespondenca za-željena le v nemškem jezika. 6090 II' » - — - -j Pad visokim pokroviteljstvom NJ. Kr. Vis. kneginje Olge Najnenavadnejši in največji natečaj sveta Enake nade za vse Preberite tale izvleček pravil Kodakovega natečaja s NEKAJ VAŽNIH NAVODIL t n. 4. Vsak prebivalec Jugoslavije sme tekmovati, vendar samo pod pogojem, da njegov poklic ni v nikaki zvezi s fotografsko industrijo. Tehnično znanje n! potrebno? slike se bodo presojale samo po zanimanju, ki ga zbude. Vse oblike fn znamke aparatov ln vse vrste filmov, striženih filmov ali filmov v skladih so dovoljene.. Niso pa pri-puščene k tekmovanju slike po negativih s ploščami. Slike morajo biti v črnem in belem. Kopije ne smejo biti nalepljene in ne v okviru. Tudi ne smejo biti daljše od 20 cm in negativi ne retuširani. Dodelavo slik lahko opravi prodajalec. Tekmovalec ne sme napisati svojega imena na slike, nego mora priložiti vsaki pošiljki slik natečajni formular. Ti for-mularji so od časa do časa priobčeni v listih in se dobe tudi pri vsakem prodajalcu Kodakov. Tekmovalec naj ima negative pri roki, da jih na zahtevo pošlje, če se mu prisodi nagrada. Slike se ne vrnejo; izrek razsodišča je nepreklicen. Nagrajene slike z negativi vred in z vsemi pravicami za njih uporabo postanejo izključna last Kodak Company. Slike se razdele v šest skupin: A: Otroci, B. Prizori, C: Šport, D. Tihožitje, arhitektura in interjerji, E. Neprisiljeni portreti, F. Živali Tekmujejo lahko samo tiste slike, ki jih dobimo med l. majem in 31. avgustom 1931. Zahtevajte podrobnejše pogoje pri najbližjem prodajalcu ali pa pri Kodaku. člani jugoslovanskega razsodišča: Mirka Grujič, dvorna dama Nj. Vel. kraljice, Milan Marjanovič, šef jugoslovanskega presbiroja, Branislav Nušitf, slavni Jugoslovanski pisatelj, Oton Župančič, sloviti slovenski pesnik in ravnatelj Narodnega gledališča v Ljubljani, To razsodišče bo podelilo tele Jugoslovanske nagrade: 1 nacijonalno nagrado 6 prvih nagrad po 6 drugih nagrad po 12 nagrad po 12 nagrad po 24 nagrad po Din. 10.000.— » 1.000.— « 500.— 300.— 200.— 100.— « * * Dobitniki prvih nagrad se avtomatično udeleže mednarodnega tekmovanja, ki bo v Ženevi. 6. 7. 8. 9. Odstrižite tale kupon in ga priložite vsaki pošiljki slik. Nove kupone kakor tudi podrobna navodila zahtevajte pri trgovcu s fotografskimi aparati, kjer kupujete, ali pa pišite tvrdki Kodak, oddelek za natečaj: Kodak d. s o. Zagreb, Zvonimirova uL 2. Mednarodni Kodakov natečaj za 100.000 dolarjev. Natečajni formular Priložite ta formular slikam in pošljite na Komisijo za nagradni natečaj. Ne napišite svojega imena na prednjo ali hrbtno stran slik. Spravite negativ, da ga takoj odpo-šljete, če dobi vaša slika nagrado. fimeT (Prosimo na pisalni stroj) (Ulica) (Kraj) TDežeiaj Napravljeno z aparatom Napravljeno s filmom Število slik, poslanih obenem s tem formularjem Kodakov mednarodni natečaj za amaterske fotografe od 1. maja do 31. avg. 1931, DJcciee na bradi itd* Vas ženirajo, cenjene dame, kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost. »VENERA« eliksir Vas reši v par minutah vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči »VENERA« eliksir. Ne bo Vam žal. Bočica 10 Din (predplačilo). Na povzetje: 18 Din, dve 28 Din, tri 38 Din pošilja: R. COTlč, Ljubljana VII. Kamniška ulica 10 a. 6105 Davanje u eksploata-ciju Bukovičke banje u Arandjelovcu Mtnistarstvo socijalne politike i narodnog zdravlja putem ofertalne licitacije na dan 15. juna 1931. g. izdavače u eksploataciju Bukovičku banju u Arandjelovcu za 50 go-dina sa izvorima mineralne vode, kupatili-ma, instalacijama, zemljištem, zgradama i svima pokretnostima po razpisanim uslo-vima. Uslovi za izdavanje u eksploataciju rao-gu se dobiti u Ministarstvu socijalne politike i narodnog zdravlja po ceni od 50 di-nara u Ekonomskom otseku. O. Br. 7122 od 29. Aprila 1931. g. Iz Op-šteg odelenja ministarstva socijalne politike i narodnog zdravlja u Beogradu. 6608 OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja Carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 86 ZA VSAKO ORIGINALNO ŠPICO ORIGINALNEGA PEUGEOT KOLESA kupljenega pri tvrdki Ivan Šribar, Ljubljana, Gosposvetska 13 ali pri podružnici v Domžalah izplača gornja tvrdka Din 500.— ako bi ista tekom 5 let zarjavela. 181 TAJNIŠKO MESTO ODDAMO pri večji organizaciji gospodu, ki ima že prakso vp organizatornem delovanju, vešč slovenskega, srbohrvaškega in event. nemškega jezika v govoru in pisavi ter dober v konceptu. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in plačilnimi zahtevki do 10. maja na oglasni oddelek > Jutra« pod »Samostojen tajnik«. G075 Za jugoslovanski patent št. 3364 od 1. januarja 1925 na: »POSTUPAK ZA PODIJELJIVANJE MANGANA ŽELEZNIM KUPKAMA« , (»Verfahren, Eisenbadern Mangan einzuvwtelbep<$ se Iščejo kupci ali odjemalci Učene. 6063 Cenj. ponudbe na: Ing. Milan šuklje, LJ^UJans, Bw Hiov Ltovai ulica štev. 2. 4 Občin« LjaMjana Kastni pogrebni V neizmerni žalosti naznanjamo pretnžno vest, da je naš ljubljeni sinko, brat in nečak, gospod Anton Likozar magistratu! uradnik dne S. t. W- nenadoma, previden s tolažffi svete vere, mirno preminuL Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 5. maja 1931 ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. 6609 V Ljubljani, dne 4. maja 1931, Žalujoča rodbina Likozar. 6610 krepi hi zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VII. rvanredna misju železna s latinska patenl postelja zložljiva, a ta« peciracom madracom, te* lo praktična ca vsako bilo, hotel«, tiočne službe in potujoč« * o »ob« •tare samo Di> 390.—. JtazpoSiljam po polioe-Dom povzetju. TAKO IZ6LEDA SLOŽEN OTVOftEN Lesena patent pftsteffa, tlofljiva. s tapeciranim madracom. selo prak-tifna. stane samo D 288. Lelafka sa eaaiaafe « (Liegestohl) najnovije vrsti, stane samo Dfn 1S8. Madrad pnsjent s tal-nora stanejo samo D 758. L. BROZOVie, ZAGREB ILICA U. Telefon 2059 *%Premog suha drva PogaCnfk, Bohoričeva H. 5 Pet let je Zlatica že poročena, je ljubezniva, srečna mlada žena. Nekoč pa skrbni možek jo vprašaje, če novega perila potrebuje. »Nikar ne/« >— pravi Zlatica smehljaje »prihranila denarce sem igraje — in milo Zlatorog bo poskrbelo, da bo perilo dolga leta belo,..< .Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzoreij >Jutra< Adolf Kibnikar. Za Narodno tiskarno d, d, kot tiekarnarja F rane Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, ysi s Ljubljani, HS^ r . -v