mW] ENAKOPRAVNOST I W |S|
mgt^s Oglasi v tem	EQUALITY	Best »S«
JVilfl	listu so	Advertising Juj(|\
uspešni	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	Medium Jggl...........
^ sssss , .	.	_______________________
Volume xxiv. — leto xxiv.	Cleveland, ohio, Wednesday (sreda), december 3,1941.	številka (number) 283
NEMCI ŽE PETI ZAPOREDNI t DAN NA BEGU PRED RUSI
Kuska kontraof enziva sijajno pripravljena. - Rusi drobijo na kose ostanke nemške armade.
ZDI SE, DA POMENI TA PORAZ ZA HITLERJA ZAČETEK KONCA
Včerajšnje oficijelne sovjet- i ^ brzojavke naznanjajo, da P°dijo armade maršala Sem-a Timošenka mehanizirane nemškega generala von j ' . eista proti Azovskemu mor- i , 1 Ruska poročila naznanjajo, 5 se čete generala Žukova £ :re(i Moskvo junaško drže, do- I ^ Oznanjajo iz Berlina, da se pvajo Nemci globlje v mos-, °^ske obrambne črte.	j
^Uska poročila naznanjajo, i Preti vsej nemški južni ar- < I •Popolno uničenje.	'
Nemcem preti pogin s ^ fronte v okrajih Rostova na-. i atlja sovjetsko poročilo: "O- j n«i nemške južne armade ni-y SaiI1o z vso naglico preganja- < i' ^emveč so tudi drobi jeni na x e- Njihova pot k umiku je j" i J v procesu prerezanja. V slučaju jim bo ostal samo
i^hod: v Azovsko morje in v
j^usmiljen pokolj nacistov ^ske čete so napredovale v dneh 28 milj ter so bile de-'e Posebne pohvale in pri-jJJa od strani maršala Timo-Nemška zadnja straža, Sl prizadeva zavirati rusko edovanje, se drobi kos za 0tft v srditih bojih Rusov, ki ^Padajo z vseh gričev z ar-in vsem drugim ognjem, ^je ruske čete, ki so nalašč v*ane baš za to vrsto boje-j^i se plazijo Nemcem za k * ter jih koljejo z bajoneti
5bljajo z ročnimi granatami, j, na vrat na nos 5j °ročila naznanjajo, da Nemško divje beže, da včasih 5I0 čete ne pridejo dovolj na-L njimi v kontakt in da A^ sj ci nimajo zdaj nič Več ča-.<: fe'h ki razdrli in uničili svo-
S , ^obilne potrebščine in na-LVe Pred begom, kar so dela-
S-
1Cljelno poročilo naznanja, I Sik° zasegli na južni 1 118 tankov, 210 topov, IL^etalcev min, 306 strojnic, | ^ . Pušk, 871 trukov in veli-'.'oj^^žine drugega orožja ter materiala.
izborno pri-^	pravljena
^u°VŽetsko vojaško poročilo
'Pravda" se glasi: Sij.. asa kontraofenzitfa je bila ^, 0 pripravljena. Na mno-^ raJih smo Nemce popolno-Prve obljudene i kog, so bile zavzete tako re-S ^ v v posebno uspeš-y^nem bojevanju je neka četa prekoračila tekom Wllr sedem milj iii pol ter se ^onia vrgla na sovražni-
h ^rpanje nemških sil
^la, ki so dospela v V^11' naznanjajo, da je eden vzrokov naglega nemške-Ha ma' ^-črpanje nemških
^čnih in Človeških sil. ' ^ ** 80 v te bitke sve"
I %laStV° in material z onkraj - Sovi .^°čim so nemški tanki, \ 1 in truki izrabljeni in nuj-\|°trebujejo poprave. Na J ^]J,em moštvu
pa se vidijo ^ % ^ 1(;e dolgotrajnih in krvavi V>i°'lev v velikem zimskem • ^ je zlasti okoli Moskve
in Ljeningrada pod ničlo. Nemci beže že peti zaporedni dan
Sovjetsko poročilo od danes zjutraj naznanja, da se preganjanje nemške armade od Rostova še vedno vrši; Rusi že peti zaporedni dan pode Nemce, ki so- pribežali že do Mariupola, 100 milj od Rostova.
Nacijske čenče Berlin, ki je, ko so Nemci ^ pred dnevi zavzeli Rostov, oznanjal svetu ogromno važnost te- ] ga mesta, češ, da je Rostov "čep ali zamašek ruskega oljnega soda, iz katerega bo poslej teklo olje v nemški rajh," pravi zdaj, da Rostov ni važen, in <|a je ruska ofenziva samo začasna diverzija ruskih čet.
Hitler ve, da bo kmalu vse izgubljeno N
vc
Nemško ljudstvo je apatično na ter si ne stori nič iz nem- ja ških zmag, ker je prepri- tr
čano, da so brezpomemb- fr
čil
ne.
__nj
Ameriški časnikar Henry J. br Taylor, ki. je na svoji turneji posetil Stockholm, Helsinke, Berlin, Bern, Pariz, Vichy, Ma- jj drid, Gibraltar in Lizbono, po- nj roča iz Londona, da je najvaž- gC nejše in splošno znano dejstvo V€ med nemškim ljudstvom, da Z(; Hitler ve, da je sedanja vojna ra Nemčije izgubljena. Hitler kakor tudi nemško ljudstvo ve, da ima na rokah dve vojni: pravo P( vojno na frontah in civilno voj- zc no za frontami. Nemško ljud- kf stvo pa tudi Hitler ve, da ne V( morejo nikoli izvojevati intero- Je ceanske vojne, tudi če bi zma- ta gali na aktualnh frontah.	"
Kljub dejstvu, da nemški ge- n; nerali pitajo nemško ljudstvo z neprestanimi zmagami, nemško m ljudstvo sluti in zdaj že tudi ve, p] da so vse dosedanje zmage brez nj pomena in da je vsako bojeva- g] nje zaman. Ako Hitler ne inva- n( dira in ne stare Anglije, ne mo- nj re biti za Nemce nobene zmage, zato bo Hitler, preden bo kon- ni čan, tudi morda še tvegal ta poizkus, ako Angleži prej ne za-vojujejo kontinenta.
Vile rojenice \
Pri družini Mr. in Mrs. James Slapnik, ml. 6620 St. Clair Ave. r' so se v nedeljo oglasile vile ro- * jenice ter pustile zalo hčerko. Materino dekliško ime je bilo v Anna Karish iz Minnesote. Mati s in deklica se nahajata v Glen- P ville bolnišnici ter se dobro po- ® čutita. Oče je lastnik cvetličarne na 6620 St. Clair Ave. — d Čestitke!	^
Vojaki na dopustu b
Na desetdnevnem dopustu v J Clevelandu se nahajajo sledeči J slovenski fantje-vojaki, katerih^ starši so vsi naši naročniki: J. s Novosel, 977 E. 77th St.; John'd Koman, 1029 E. 72. PI. in John ^ I . Zagorc ter John Lach. Vsi so š i prispeli iz Camp Shelby, Minn. I • Doma ostanejo do 10. decembra, z i želimo jim mnogo razvedrila in c : zabave.
SPORAZUM Z ŽELEZNIČARJI
WASHINGTON, 2. decembra. — $900,000 tako zvanih "non-operating" železničarjev bo dobilo 80-centno zvišanje plače na dan, 350,000 tako zvanim "operating" delavcem pa bo zvišana plača za 76 centov na dan, kot določa kompromisni sporazum, katerega je objavil danes predsednik Roosevelt.
V arzenalu v Raveni, O., je danes zastalo delo do gotove mere, ko so zastav-kale štiri unije, ki so že dvakrat prej zagrozile s stavko. Na stavki je približno 1,500 delavcev. Ta arzenal ima za 57 milijonov dolarjev vladnih naročil. __^_:_i
Veliko trpljenje nemškega vojaštva na ruski fronti
Nemško vojaštvo na fronti umira od mraza. — Ranjenci brez zdrav n i š k e oskrbe, včasi tudi brez hrane in vode.
ZURICH, 30. novembra. (O NA). — Mati nekega nemškega vojaka, ki leži zdaj v neki mo-nakovski bolnišnici, je danes izjavila, da je bil njen sin nepretrgano 52 ur v akciji na ruski fronti, in to brez oddiha in počitka, v katerem času je bila njegova kompanija brez živil in brez vode."
Ženska, ki je tukaj na obisku, je dalje izjavila, da so ostali pri tisti kompaniji pri življenju samo njen sin in štirje njegovi tovariši. Njen sin ji je povedal. da ni bilo nikjer nobenih zdravnikov, da bi se pobrigali za ranjence.
Njen sin je zlasti naglašal pomanjkanje zdravnikov in zdravil, izborno kakovost ruske vojaške opreme, ki je v pravem nasprotju z onim, kar jim je bilo tozadevno rečeno, in tajne četniške taktike, s katerimi vznemirjajo ruski četniki naciste za bojnimi črtami.
Možje na fronti umirajo od mraza zaradi pomanjkanja tople obleke in zaščitnih zaklonišč, ji je povedal njen sin, na-glašajoč, da so desetero tisočim nemškim vojakom zmrznili razni telesni udje, nakar se je pričela pojavljati infekcija gangri.-ne.
Smrtna kosa
V sredo zjutraj ob 7:30 uri je preminila po 6-mesečni bo-, lezni v Women's bolnišnici Terezija Božič, rojena Hrvatin, 11528 Buckeye Rd., v starosti 62 let. Doma je bila iz Kotoze-j ve vasi, fara Žabic na Notranj-• skem, odkoder je prišla sem pred 39 leti. Bila je članica dru-^ štva' Cleveland št. 125, SNPJ. Poleg žalujočega soproga Andreja zapušča sinove Josepha in Mariana ter hčerke Rose Pirman v \Vadsworth, Ohio, Alberta Shopera v Chicagu, 111., / Mary Ckully, Sally Stevens in i Jene Žele ter vnuke. V starem 11 kraju zapušča mater, brata in .: sestro Katarino in v Collinwoo-i du tri brate, Mikea, Johna in i. Louisa. Pogreb rajnke se bo vr-a šil v petek zjutraj ob 8:30 h i. Louis L. Ferfolia pogrebnega l. zavoda 9116 Union Ave. in is ti cerkve sv. Lovrenca ob 9. urri —Naše sožalje!
v Londonu se |e nedavno vr-1 s šil Mednarodni mladinski zbor, d na katerem so se sestali pevci n Zedinjenih držav, Kitajske, An-; d glije, Poljske, Belgije, Holandi-; V je, Norveške, Rusije in drugih s dežel, ki so se posvetovali o po- t ložaju, v katerega je spravila 1 vojna njihove dežele ter obnovi- jr li svoje prepričanje za ideale de- ^ mokracije in svobode. Mnogo c navzočih je bilo v uniformah, vjj katerih se bore proti skupnemu i i
sovragu demokracije in svobo- r de — internacionalnemu fašiz- t mu in nacizmu. Na sliki med IF dvema velikimi Angležema, ki i. korakata vsak na eni strani E skupine, so: francoska mladen- v ka, ki služi v francoskem ambu-^j 1 lančnem zboru; jugoslovanska '' mladenka (Srbkinja); mlad francoski mornar, ki se bori ia zdaj v mornarici svobodne Fran- j § cije pod generalom de Gaullom; £ kitajska dijakinja; mlad Indijec * in mladenka iz Avstralije.	i
Mednarodnost v Londonu
Ameriški riišilci potapljajo na
Atlantiku nemške podmornicc
Predsednik hoče vedeti, kaj pomeni slepomišenje, ko se Japonci v Washingtonu pogajajo za mir, istočasne pa ojačujejo svoje postojanke v Indo-Kini.
DEFIANCE, O., 2. decern- ;< bra. — Starši ameriškega mor- 1 narja na nekem Wj»em tanker- i ju, Edvin E. Stitsela v Port i Arthurju, Tex., ki žive tukaj, so j i prejeli od svojega sina pismo, v ] ] katerem pripoveduje, kako sta ] dva ameriška rušilca razstrelila' 1 na drobne kose neko nemško; ] podmornico. Omenjeni piše: "Vj) nekem pristanišču Nove Škoci-,! je se je naš tanker pridružil'1 konvoju parnikov, ki so odpluli;, proti Islandiji. Gotov kos pota ' so nas spremljale korvete, ko! pa smo dosegli mesto sestanka [ z ameriško mornarico, so se kor- , vete obrnile nazaj, nakar so nas : vzeli v svoje varstvo ameriški , rušilci. •
i
> Podmornica v bližini
i;
Nekega dne ob štirih popoldne so rušilci signalizirali vsem ladjam v konvoju, da je v bliži-' ni sovražna podmornica, zato " naj ladje zaplovejo tesno sku-" pa j. Posebni aparati na rušilcih " so zaznamovali delovanje pro-1 pelerjev podpomnice, ki se je " nahajala tedaj približno pet-' najst milj oddaljena. Dva rušil-
23. stel kmalu nato ugotovila po- J ožaj podmornice ter vrgla v ! morje globipfike bombe. Njuna 1 ugotovitev je bila precizna. Na- i sa ladja je bila tedaj oddaljena približno štiri milje od mesta, £ kjer sta rušilca vrgla bombe, 1 ;oda razstrelba bomb je bila tako silna, da je zagugala našo ladjo kakor najhujši vihar. — ' Bombe so morale silno poškodo- 1 rati podmornico, kajti slednja 1 je nemudoma iztisnila iz svojih 1 tankov zrak ter prišla na površje, kamor pa je šinila s tako silo, da je prišel njen rilec 1 b'koro navpično iz vode. Tu pa sta jo že čakala rušilca, ki sta jo pričela obdelovati s svojimi topovi s tako silo, da so leteli jekleni kosi podmornice, do deset čevljev dolgi in široki, na vse strani v zrak. Peti strel pa je moral zadeti torpedo podmornice, kajti to, kar je še ostalo, od nje, eksplodiralo ter bilo vrženo v drobnih kosih v zrak. Mornarjem na rušilcih se ni zdelo vredno, da bi pogledali za možnimi preživelimi., ker so vedeli, da bi jih bilo treba iskati s sitom po morju . . .
ANGLEŠKI KARDINAL O CISTOV NAD J
LONDON, 30. novembra. — i Arthur Hinsley, kardinal West-
■	minsterski, je danes ob priliki
-	cerkvenega opravila v katedrali, , katerega se je udeležil tudi ju-i! goslovanski kralj Peter II. o-
-	stro obsodil "brezobzirnost" na-
■	cistov proti Jugoslovanom.
I	"V Sloveniji je ostalo od 700 duhovnikov v dveh škofijah samo šestnajst starih svečenikov na svobodi", je rekel kardinal
a | Hinsley. "Slovensko prebivalstvo je bilo izgnano v Srbijo in "jv opustošeno Poljsko. Fante in 'idekleta se odvaja k prisilnemu
II	delu v Nemčijo. Vse slovenske
knjige so bile uničene." i i J °
-I Dalje je kardinal izjavil, da ii' nacijski vojaki streljajo tudi -! pravoslavne duhovnike in tako z'zvaile "komuniste," nakar je a!pripomnil: "Nacijsko poganstvo z'pomeni mizerijo, propast in i. [smrt."
Kardinal je tudi dejal, da je
BSOJA ZVERSTVO NA- ! UGOSLOVANI	i
bila onemu delu Slovenije, ki so jo zasedli Italijani, doslej pri-hranjena groza, ki jo občuti , ljudstvo pod Nemčijo.	i
i
■ »
"FRONTNI BORCI"
MESTO SOKOLOV
LONDON, 30. novembra. (O NA). — Nacijski. komisar v Češki in Moravski, Reinhard Heydrich je avtoriziral generala Otona Blaho, policijskega uradnika za časa stare Avstrije, da organizira. Češko zvezo borcev, katera zvez'a naj nadomesti prepovedano in razpuščeno sokol-sko organizacijo.
Kakor se poroča, je zbral general Blaha okoli sebe može, ki so bili v uradih zel časa avstrijske vlade. Na svoje somišljenike je apeliral, naj bodo "dobri državljani v okvirju nemškega rajha."
Ogromna zarota proti
Mussoliniju v Trstu
V zaroto je zapletenih mnogo Slovencev. -Dogodki pomenijo za osišče znamenja na nebu in pisavo na steni.
FAŠISTIČNA POŠAST SE BO ZADUŠILA V LASTNEM
SMRADU
RIM, 2. decembra. — v Trstu se je pričel danes proseč v zadevi ogromnega revolucionar-j nega gibanja, ki ima svoje korenine v Trstu. Zarotniki so obtoženi nameravanega umora | premierja Mussolinija, razstre-ljevanja municijskih tovarn in povzročanja železniških nesreč, v katerih je bilo ubitih stotine i Italijanov.
! ■ Načrti izdelani v Kobaridu
Oficijelna italijanska Štefani agentura javlja naravnost gi-j gantske proporcije zarote in sabotaže ter naznanja, da so bili načrti za Mussolinijev umor izdelani že leta 1938 v Kobaridu, da so se pa ti načrti "tako rekoč po čudežu" izjalovili. "Važne" in "odgovorne" osebe v zaroti
Štefani agencija dalje naznanja, da je v tem pokretu "mnogo važnih in odgovornih oseb, med katerimi jih je bilo šestdeset že aretiranih in postavljenih pred posebno sodišče. Med njimi so "komunisti" in "demo-libe-ralci," (kakor jih označuje nov fašističen izraz).
Središče zarote je bilo v Trstu, njene korenine pa so se razpletale v sosedne provinci je., Aktivnost slovenske manjšine
Zarotniki so ščuvali in izkoriščali slovensko manjšino, da ustvarijo atmosfero revolte proti Italiji. Komunisti so gojili u-panje za ustanovitev sovjetske,
države, v katero bi bili prišli tudi Slovani pod Italijo.
Enajst znanih zarotnikov je še vedno na svobodi. Teror v municijskih tovarnah Pri terorističnih napadih, ki so jih povzročili zarotniki v municijskih tovarnah v Piacenzi dne 8. novembra, v Bologni dne 25. avgusta in v Klani dne 25. februarja 1940, je bilo stotine Italijanov ubitih in ranjenih.
Oblasti pravijo, da so zarotniki priznali nameravano raz-strelitev mostu pri Arnoldstei-nu na Tirolskem,* kateri veŽ3 Nemčijo z Italijo.
Arzenal na Bazovici Oblasti so zaplenile zarotnikom ter shranile v utrdbah v Bazovici nad Trstom 450 funtov eritolo eksploziv, 45 funtov gelatin razstreliva, 40 funtov di-namita, 149 ročnih granat, 75 eksplozivnih in vžigalnih bomb, dve Fiat strojnici, 85 samokresov, tri avtomatične Mauser pištole, puške, vojaške revolverje in tisoče nabojev.
Vre, vre, vre! Mnogo članov zarote je bilo v stikih z organizacijo, ki je obstojala prej v Jugoslaviji in kateri so pripadali primorski begunci.
Iz vsega tega velevažnega poročila je razvidno, da je med zarotniki poleg svobodoljubnih I-talijanov tudi mnogo Slovencev in Hrvatov.
ROOSEVELT ZAHTEVA OD JAPONSKE TOČNIH POJASNIL 0 SLEPOMIŠENJU
Nihče ne ve, koliko podmornic osišča šo pogreznile ameriške bojne ladje. — Očividec pripoveduje svoje doživljaje ob takem pogreznjenju.
WASHINGTON, 2. decembra.** — Predsednik Roosevelt je danes vprašal japonsko vlado, naj ' mu brez ovinkov odgovori, kaj želi Japonska na Pacifiku: mir ali vojno. Roosevelt je poslal Japonski noto, v kateri je zahteval odgovora, kaj pomeni pošiljanje vojaških ojačenj v Indo-Kino, dočim vodijo japonski ' predstavniki v Washingtonu i- ' stočasno pogajanja za ohranitev miru.
Predsednik je sporočil Japonski, da se je v Washingtonu do-znalo, da so dospela v Indo-Ki-no nova ojačenja japonskih kopnih, zračnih in mornariških sil, dočim so nadaljna ojačenja na potu. Torej, kaj pomeni to slepomišenje od strani japonske j vlade?
Istočasno se naznanja iz Sin-, gapoora, da je priplula tja an-1 gleška oklopnica Prince of Wales, največja in najtežja bojna ladja Velike Britanije.
Temeljito vežbanje
V "A. D", smo opazili novico, ki nosi sledeči naslov: "Nemci vežbajo dečke 14 let za bodoče letalce." — Če je temu res tako, potem Nemci še nimajo upanja na skorajšnjo zmago, pa tudi podleči ne mislijo, ker bi bilo v tem slučaju brez pomena vež-bati dečke 14 let za bodoče letalce. Po štirinajstih letih pa bodo to vsekakor pilotje in pol.
5,--
Jugoslovani v poljski armadi na Škotskem
LONDON, 30. novembra. (O NA). — Danes se je uradno naznanilo, da so v poljski armadi v Škotski tudi jugoslovanski vojaki. Te dni so dospeli prvi jugoslovanski rekrutje k poljski brigadi.
Med prvimi, ki so se vpisali v armado, je več članov jugoslovanskega zunanjega urada, jugoslovanski pomorščaki in jugoslovanski rezidenti v Angliji.
Na postaji na Škotskem sta ' pričakovala Jugoslovane poljski j častniški zbor in vojaška godba, ki je zasvirala jugoslovansko in poljsko himno. V • pozdravnem nagovoru je poljski poveljnik izrazil upanje, da se bo poljskp-jugoslovansko bratstvo ohranilo tudi po vojni, ker bo to bratstvo važen činitelj v . rekonstrukciji Evrope.
Seja
i Seja kluba društev Slovenske-r ga društvenega doma se vrši v -jponedeljek dne 8. decembra, ob ■j7:30 zvečer. Članstvo je proše-ijno, da se te seje gotovo udele-. ži. — Tajnik.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
»ENAKOPRAVNOST« S
VI
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.	n€
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12	fg
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ....................................................................$5.50 <f>-
za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ........................................$1.50 y
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 .
za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 1H
Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 y"
za 6 mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50
Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: ll< Za celo leto .......................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 v
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, J^ Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
- -- U
__
LEWIS IN STAVKA PREMOGARJEV *
Vzrok stavke, ki jo je proglasil John L. Lewis v rovih ^ jeklarske industrije, ni bil v nobenih odnosih s pomenom situacije, ki je grozila okrniti celotno jeklarsko industrijo. ^ V premogovnikih jeklarske industrije je namreč že orga-niziranih 95 odstotkov premogarjev in je torej John L. Lewis proglasil stavko samo zaradi petih odstotkov premogarjev, ki še niso organizirani. Detroitska konvencija j( Kongresa za idustrijsko organizacijo (CIO) je seveda izjavila Johnu L. Lewisu in njegovi stavki svoje simpatije, p saj ni bilo pričakovati, da se bo organizacija, ki jo je j, Lewis sam ustanovil, izrekla proti njemu, toda istočasno r: je osvojil Kongres za industrijsko organizacijo nič manj ^ pomemben in važen sklep, s katerim se odklanja Lewisovo q izolacijsko stališče ter se izreka polno podporo zunanji c] politiki predsednika Roosevelta.	ti
Pri vprašanju stavke premogarjev je šlo samo za v vprašanje taktike in določitve časa, s čemer obojim se je ^ težko strinjati. Kar se tiče zadeve premogarjev, ki si r žele priboriti "zaprto delavnico," mora biti itak vsak 1 pošten in delavstvu prijazen človek na njihovi strani. £ Toda, ker je šlo samo za 5 odstotkov neorganiziranih ^ premogarjev, ni čudno, če se je smatralo politične in c vojaške posledice tega štrajka za neposredno pomoč Hit- f lerju in če se je večina ljudstva strinjala s predsednikom r Rooseveltom in Sidneyjem Hillmanom, ki sta priporočala y začasno ohranitev statusa quo. Ako vlada še kje kak < dvom, da sta pomenila taktika in določba časa tega kon- ( flikta — hote ali nehote — direktno in neposredno pod- f poro fašističnim silam, naj podamo za to sledeči dokaz: j.
"Social Justice," znani profašistični katoliški list, ki | -ga izdaja župnik Coughlin, je imel v svoji izdaji z dne 24. novembra na prvi strani sledeč velik naslov: "American Labor, Stand by Lewis!" Ta najbolj divji sovražnik komunistov, najbesnejši nasprotnik Kongresa za industrij-sko organizacijo, hujskač, ki je tekom sedečih stavk v Michiganu besno napadal razumnega, zmernega in katoliškega governerja Franka Murphyja, ker ni ukazal streljati na delavstvo, ta fašistični agitator Coughlin se je zdaj v svojem časopisu nenadoma potegnil za Johna L.. 1 Lewisa! Komu ne pride tu na misel pregovor: "Bog me ( varuj mojih prijateljev, pred svojimi sovražniki se bom že j •sam varoval!"? V listu je tri stolpce dolg komentar, v j, katerem fašistični hujskač Coughlin proslavlja in v nebo j i povišuje Johna L. Lewisa. Med drugim je čitati tu ; sledeče:	1
"Koncem konca je CIO nadangel Gabrijel, v primeri -z Belcebubi v Washingtonu, D. C.	j
"Mr. Roosevelt se je potegoval za delavstvo samo ( zato, da je obdržal urad zase in za svoje Newdealerje. , John L. Lewis pa se ne poteguje za delavstvo iz osebnih i koristi, temveč zaradi splošnega blagra disorganiziranih ! mas."	<:
Mi ne vidimo nobene napake v tem, če je predsednik J Roosevelt vodil delavstvu prijaznb politiko zato, da je . ohranil New Deal na oblasti, kajti ta politika je koristila , pred vsem "disorganiziranim masam"; samo tisti, ki Roo- < sevelta iz tega ali onega vzroka sovraži, si bo upal trditi, ' da je bila Rooseveltova politika delavstvu škodljiva. Saj ! je znano, da kapitalisti, proti katerim se Caughlin navidezno bori, sovražijo Roosevelta prav zaradi delavske zakonodaje, ki jo Je uzakonila njegova administracija. Kapitalisti so si izbrali tekom zadnjih predsedniških j volitev za svojega kandidata Wendella Willkieja, katere- ; ga je tudi John L. Lewis podpiral ter po radiu javno pozval delavstvo, naj odda svoje glasove Willkieju, ne j pa delavskemu prijatelju Rooseveltu, pod čigar administracijo je izvojevalo delavstvo svoje največje dobrine v zgodovini Zedinjenih držav! Ne da bi hoteli omalovaževati organizatorske zasluge Johna L. Lewisa — dasi je bila izvojevana industrijska organizacija za ceno razkola med delavstvom — vendar lahko rečemo, da je župnik Coughlin v Roosevelt-Lewisovi zadevi demagogičen in da je nekam predaleč zašel, ko je primerjal CIO organizacijo, ki jo je nedavno še preklinjal kot organizacijo prevratnežev in komunistov, z nadangelom Gabrijelom. Prav tako se je Coughlin v svoji sedanji veliki ljubezni zmotil v svoji izjavi, da ne vodijo Lewisa pri vsej njegovi borbi za organiziranje delavstva nikake osebne koristi, temveč samo njegova velika in nesebična ljubezen do delavstva. Predstavljati Lewisa kot nesebičnega in skrom-
lega človeka, je nesmiselno in smešno, ker je znano 1 iejstvo, da je Lewis naravnost obseden po željah do ] vladarske in osebne oblasti in moči, dočim tudi v material- * nem vprašanju ni tako zelo nesebičen, kakor bi nam ^ fašistični župnik rad dopovedal. John L. Lewis ima $25,000 letne plače, njegov dom pa stoji v Alexandriji, v Virginiji, v bližini Washingtona, na prav impozantnem : in obširnem posestvu. Kadar se nahaja Lewis v New Yorku, ložira vedno v sijajnem St. Regis hotelu; svojo; hčer in svojega brata je spravil na izborno plačana mesta i v CIO organizaciji, torej ni tako zelo nesebičen, za ka-j kršnega ga hoče prikazati njegov najnovejši podpornik Coughlin.
Lahko pa se reče o Rooseveltu, ki je kot veleposestnik član deželne aristokracije, da ne zasleduje pri svoji principijelni naklonjenosti do delavstva nobenih osebnih koristi, pač pa zgolj politične smernice, s katerimi pa se strinja tudi ogromna večina organiziranega ameriškega delavstva, kakor je dokazala izjava CIO konvencije v Detroitu.
* * *
Toda pustimo to polemiko. Politično odločilno je, da j je John L. Lewis v vprašanju zunanje politike Roosevel-1 tov nasprotnik, da je pri zadnjih predsedniških volitvah podpiral republikanskega ^kandidata Willkieja, katerega je podpiralo tudi vse nemško nacijsko časopisje v Ameriki, in da je zdaj Lewis deležen podpore največjega j demagoga, na katerega sije ameriško sonce, župnika Coughlina. Vsa ta dejstva morajo dati misliti ameriškemu delavstvu, kajti če John L. Lewis ne bi bil tako silno trmast in' slavohlepen in če ne bi občutil osebnega sovraštva do predsednika Roosevelta in Sidneyja Hillmana, bi moral vedeti, da je zdaj napočil zanj ugodni trenutek, revizije svojega dosedanjega političnega stališča.
Kar se pa tiče župnika Coughlina, je v tem svojem članku, ki predstavlja vrhunec hinavske demagogije, pokazal, na čem je ležeče fašistom vseh dežel: za vsako ceno zasejati neslogo in prepir ter izkoristiti vsak konflikt sebi v prid. Za dosego teh ciljev ni temu človeku nobeno sredstvo prenizko niti preumazano. Isti časopis, ki je zmerjal CIO organizacijo ob njeni ustanovitvi z "izrodkom pekla," pravi zdaj, da je CIO nadangal Gabrijel ter poziva delavstvo, naj se kakor en sam mož postavi ob stran John L. Lewisa. Kakšna gorostasna hinavščina!	V J G>
UREDNIKOVA POŠTA
/seh, kateri se zanimajo iz po ^ [taliji okupiranih krajev. Kot sem že v zadnjem dopisu, ka- \ :eri je bil priobčen zadnji petek, i pojasnil pomen, zakaj se sklicu- i je sestanek.	i
Ker pa je bil dopis prepozno ] priobčen (ne po krivdi tiskar- ] ne), je bila udeležba bolj majh- ] na. Toda smo se dogovorili, da i se ponovno skliče ter se apelira < na vse, kateri ste se odzvali zadnji petek, da pridete tudi to . pot, da se pogovorimo, kaj bi bilo možno od nas, da: storimo za naše v stari domovini, kateri že 23 let trpe pod peto fašizma.	1
Enako se apelira na vse, kateri so iz teh krajev ter jim ni vseeno, kako se godi njihovim bratom, sestram ali celo očetu ali materi. Samo s preklinjanjem Mussolinija in fašizma ne
(Valje na 4. strani)
-T----\
Domača zabava pev. zbora "Sloge"
Pevci in pevke pevskega zbora "Sloge", pripeljite svoje prijatelje v soboto večer v Slovenski narodni dom št. 1. novo poslopje, kjer bomo imeli 1 prosto domačo zabavo. Valčke, polke, mazurke i. t. d. za kar bo skrbel Sustarsich kvartet, pa tudi metle ne bomo pozabili na ! ti zabavi; mogoče bo moral kdo ! plesati ž njo (ali pa skakati čez 'njo). — Resno se pa bomo po-i govorili, kako bomo nadalje gospodarili in vodili zbor do boljšega uspeha za prihodnje leto. ! Vstopnina prosta, nekaj za po grlu tudi prosto, poljubi prosti (če se bo kakšen ukradel)? j Prost je pa tudi pristop novih ! članov; pristopite in nam oja-ičite pevski zbor "Sloga"!
Na svidenje v soboto 6. de-; cembra zvečer št. 1 na St. Clair Ave.
Lazar.
Kadar hiša gori . . .
j Stavka v takozvanih kaptiv-nih premogovnikih je bila preklicana v trenotku, kd je izgledalo, da bo Rooseveltova administracija primorana po drastičnem orožju da prepreči resen zastoj v obrambni produkciji. Kriza, katero je izzvala ta stavka, je s tem preminula, toda problem odnošajev med delom , in kapitalom z ozirom na iz-. I redne razmere, ki so nastale ,1 vsled vojne, je še vedno nerešen.
Ko je John L. Lewis odredil stavko v kaptivnih premogovni-. kih, je časopisje dvignilo krik. da se ne sme dovoliti, da bi ena 1 oseba ogrožala nujno potrebne i obrambno produkcijo. S delavskega stališča je bila situacija skrajno neugodna, kajti navzlic temu, da je bila pravica na stra-,1 ni delavstva, se nihče ni mogel
>	ubraniti vtisa, da Lewisova go-[ rečnost za priznanje zaprte delavnice v kaptivnih premogovni-
L kih izhaja iz njegove znane opo-
>	zicije proti Rooseveltovi zunanji politiki, oziroma da so mu bili premogarji v kaptivnih rud-
,' nikih le sredstvo za osebno ma-i ščevanje proti predsedniku j1 Lewis, kakor se boste gotove spominjali, je lansko spomlad 1 prerokoval, da bo Roosevell ^ strahovito poražen, ako ponovno kandidira. Njegova edina jič . je aktivna članica Americf c First komi tel j a, vodilne organi-
Požar na Grubarjevi farmi 1
Piše John Renko, zastopnik , Enakopravnosti
Ko sem obiskal več naših na- i ročnikov v Madisonu, Perry in 1 Geneva, Ohio, sem obiskal tudi našega dobrega naročnika Mr. Grubarja v Genevi, Ohio. Poizvedel sem pri Mr. Makovcu žalostno novico, da je Mr. Grubar-ju pogorel hlev, zato sem šel hitro pogledat. Dobil sem Grubarja doma in nesrečni rojak mi je žalostno pokazal prostor od hleva, kjer je ostalo samo zi-dovje. Ogenj se'je vnel 14. novembra ob 6. uri zjutraj. Vsi so bili pokonci in pripravni, da gredo na delo. Sin Grubarja je zapazil, da je ogenj v hlevu, ter pokliče očeta. Mr. Grubar je hi-, tro stekel in odprl vrata hleva in spustil ven konje. Hitro so poklicali na gasilsko postajo, ali ognja niso mogli več pogasiti. Zgorelo je nad 25 ton mrve in slame, dve kravi in veliko orodja.
Gorelo je od 14. do 29. novembra. »Mrva je počasi gorela na velikem kupu in dve kravi spodaj sta bili vsi pečeni. Ko so ostanke pometli v stran, je bilo vse pečeno meso.
Škoda znaša nad $5,000 dolarjev.
Prav žal mi je bilo, ko je Mr.
— 1 ...................:— !
Srubar s solzami v očeh pripo-' vedoval o nesreči. Zavarovalni- i ne je imel samo $1,500, tako da 1 bo vzelo še dolgo časa, preden 1 bo mogel zaslužiti, da poravna 1 škodo.	j i
Mr. Grubarju in družini naša : sočutje in želimo zanaprej vse najboljše.
Obiskal sem več naših far- 1 marjev in naročnikov. Se imajo 1 še prav dobro. Vsi letino pobi- j rajo, čvrsto notri pod strehe in povsod sem jih dobil dobre vo-morci v Ameriki tako lepe pri- ; 1 je. Zahvalim se jim za vso na-' klonjenost in postrežbo.
Mr. Ceglar iz Madison, Ohio, mi je naročil, da bi rad zvedel naslov Joe Pograjca ker name- ; rava priti v Cleveland za Božič. Kočijo si je že napravil in konjička tudi ima, samo cilinder in frak bi si rad posodil od Joe Pograjca. Pravi, da bo pripeljal farmarsko darilo za Miklavža, ki bo delil na St. Clair Ave. Pa ne vem, kako bo vozil, ker je rekel, da bo, če bo dobil cilinder in frak. Ce Joe Pograjc be-| re te vrstice, naj piše hitro Joe Ceglarju. Saj ve, kje živi. j j Končno pozdravljam vse naše'
naročnike in prijatelje.
---
Ponovni sestanek Primorcev
V četrtek 4. decembra ob 8.' uri zvečer ponovni sestanek
NAJBOLJŠE BOŽIČNO DARILO
ter lahko naročite pri meni naravnost iz tovarne, in to po sledečih nižjih cenah kakor kje drugje:
Slci-linn suknje so od ....... $ 16.50 naprej Sable-blended Muskrat backs $165.00 naprej
Črne Persian Lamb fur coats $145.00 naprej Črne liuck-Sealine (coney) 69.00 naprej
GORE NAVEDENE CENE NA FUR COATE so od $25.00 do $75.00 CENEJE KAKOR KJE
DRUGJE. PREPRIČAJTE SE.
Naročite vašo suknjo ali FUR-COAT sedaj, da vam jo šp lahko naredimo do BOŽIČA, v slučaju, da nimamo vaše številke v zalogi. — Samo me pokl'oite, da vas peljem v tovarno In če vam ni mogoče med tednom, vas lahko peljem v hrdeljo zjutraj. — SE VAM PRIPOROČAM.
BENNO B. LEUSTIG
1031 ADDISON ROAD	ENdicotl 3126 ali ENdicott 8506
acije ameriških "apizarjev." ]£Pj Spor glede unije v kaptivnih1 B;l udnikih je izročen arbitraciji ju n zaključek, ki ga bo napravil B> irbitacijski odbor, bo brez dvo-Jr na sprejet od obeh strani. Ce-| otno vprašanje industrijskih confliktov v času narodne krize )a je še vedno tam, kakor je bilo t začetku. Lewisovo postopanje 7 zadevi kaptivnih rudnikov je justilo slab vtis v javnosti in stvari organiziranega delavstva prizadjalo več škode kot do-srega. V kongresu je dalo v rote orožje tistim elementom, ki m načeloma sovražijo organizira- ^ no delavstvo in katerim bi no- ^ bena stvar ne napravila večjega / veselja, kakor če bi se narodna m obramba porabila kot pretveza z"ti drobitev delavskih unij. n Vsled tega bodo prihodnji me- n seci resnična preizkušnja za _ unijske voditelje, za njih dale- ^ kovidnost in državništvo. Od-visno je v prvi vrsti od njih, ka- t ko se bo končala te preizkuš- r nja.	r
Ko je leta 1933 Roosevelt na- « stopil predsedništvo, so bile de- t lavslce unije v Zed. državah šib- £ ke in skoro brez moči. Po zaslugi j zakona NRA in pozneje pod za- j ščito Wagner j eve delavske po-stave se je položaj temeljito , spremenil. Rooseveltova admi- ^ nistracija je storila vse, kar je . bilo sploh mogoče, da delavstvo * pride do svojih pravic. Danes so unije mogočen faktor v življe- 1 nju naroda, s kontrolo nadMe- < lavstvom v vseh važnih industrijah. Iz otrok^ so se razvile v ve- ; likana. S tem je padla nanje odgovornost, ki je prej niso imele, i Takemu velikanu slabo pristoja, < ako se obnaša kot pokvarjen* otrok, v času kot je sedanji, ko morajo biti mobilizirane vse sile naroda, da se nudi vso mogočo pomoč onim, ki se borijo proti Hitlerjevemu tiranstvu, ljudstvu Anglije in sovjetske Rusije, ki danes dejansko vodita borbo za nas in za našo svobodo.
Kadar hiša gori, je potrebna disciplina med gasilci. Usoda francoskega naroda je svarilen vzgled, kaj se zgodi, ako med gasilci ni discipline. Zed. države so danes zadnja velika trdnjava demokracije in up vsega človeštva. Noben del naroda ni več kot vsi skupaj, in nobena vlada, ki se zaveda svoje odgovornosti pred zgodovino, ne more dopustiti, da bi v takem času kot je sedanji, kateri razred prebivalstva izrabljal položaj brez ozira na interese celote. To velja tudi za organizirano delavstvo, nič manj kot za organiziran kapital. Jasno je, da ako delavstvo samo ne bo uvedlo discipline vi svoji hiši, bo to morala napraviti vlada.
'Napredek''
> _________ -	—y 1«
Zakrajsek Funeral £ Home, Inc., te
5016 ST. CLAIR AVENUE g Tel: ENdicott 3113 ^
šM BUY I
wim united1 ™
jottf savings j'
I0m\ p siani ps 1°
.-TmTTTv-riTjT-iTrp r^^vjmnrTrrrCSnri^i
I ŠKRAT
MmnnimraiiiiitJiiiiiiiiiHiftiuiiuiiiiiD^^^^^l ,,
RADO MURNIK:	Jj
Ženini naše Koprnele
iiaiinnfflUiiiffloiittmmioguniiiiiuiUUiitfi^^^H
Naša Koprnela se je ma zaljubila v gospoda FflF na, še prej kakor v Bestiu220^ — ljubezen je zmeraj enaka medija. Naprvo se prav ae gledata. Potem se smejata-to sedita zmeraj bolj zalju ^ no. Včasih vzdihneta, ^ ^ morala klečati za kazen- ^ ' šepetata, ker se bojita, d ' bi slišal kakšne velike ne^ ' sti. Potem se objemata in P^.
bujeta. Vmes zopet malo ' hujeta za kratek čas. Na^, pa si pravita: Piši rae v j 1 To je vse! To je ljubezen- ^ ^ ^ to vse skupaj prismojen0'
; je jako prismojeno! > . . > Koprnela je pri mizi P1"^
. lo, kakor bi prav pbfleni y
-	o samem zraku in dobri v s j
-	kuhinji pa poje kar pol P ^ 1
-	požrtvovalno
na en duše*- ^
-	kega dne sem vprašala P ^ I . silu: Mama, ali sta bila ^ 1 , ocvrta piščanca vojna je I i Vsi so se mi smejali- M Jh j vprašala: Zakaj invalida-
-	votila sem: Vsakemu & ^ j
-	po ena noga. Ali sta i®e
-	mara železne podreze?
Nato me je zapodila m3^ je j " sobe. Zunaj sem slišala, ^ ^ j " rekla: Oh, gospod Fri-po0' ^ deklo imamo, ki ni vfr&f ^ 1 Sama si vzame najboljšemu- j a To me je jezilo! Čakala--n godno priliko, da pove® » tjSti I i du Francozu resnico. JJ I e dan popoldne "sem sede a jI- I a sama v veliki sobi in £le". ^ ^ I bum s potografijami. ^ 1,J pj- I č vsi ženini naše Koprn® L'geji! 1, bolj mi je ugajal gosp° ^ I ;i Njega bi imela najr3-1. poj svaka. Tako dolgčas id ^M e njem, res. Spomnila se"1 l- govih lepih pesmic.
J Tedaj je prišel mimc• ^ j ! vrat gospod Mesje. ,a V I sem ga tiho in mu p°ve j rajžno: Koprnela je P° l-^crt1: j ° kar je manjkalo pri P' p^ I v Koprnela se zmeraj »a3e ^ r- j L" v kuhinji. V kuhinji se ^ I ženira. Kadar je pa v r i pa sne komaj toliko k"^ ^ I nalček, in pravi, da ne ^ Če I več. O, tudi jaz ne bi J*
1"
bi zz prej kosila aH t Koprnela s'ne za tri dru=> '^f
Govorila sem kajpada ški. . '
Gospod Mesje me ^ if-9' gledal, potem me je lo zamišljen: Kakšne V fije so pa to? Odgovo^, F To so ženini naše Kopr^ o" tem sem mu pokazala
-	gospoda Migca pa do r pa " 1 ^ Bestiuzze. Gospod M^6 : y
je smehljal in rekel
Zveza narodov!	: .JI
Nekaj dni pozneje se J^J' 1 odpeljati v Pariz po izP| „ r, j da je res rojen in ct'P 0 0 j Koprnela se je težko | ^ojj
njega. Potem ^a^iS m bilo vec nazaj! ' I ni nič. Menda je umrl-je bila vsa obupana.
(Nadaljevanje)^^
Oglašajte v -—' / j
Zadnje vesti
^ Xork, 9. nov. (JČO) — fcvtralne Evrope prihajajo se Nemci iz "Provincia "ana" preseljujejo v nemški zasedene Slovenije. Govori la se bo prav tako preselila
I	Vsa naselbina kočevskih ®tev. Preseljevanje, ki se je
je nov udarec za slo-!li0 Prebivalstvo, ker jim ve-le,(ia se bodo iznebili objest-'Sostačev ne odtehta denar-
II	Potrebščin, ki jih izsilju-^ ubogega kmečkega pre-
- bivalstva, ki mora samo plačati ) vse stroške za njihovo preseli-'< i tev in še posebne "dodatke" za , i pot.
1 New York, 10. nov. (JČA) — | Sem je danes prispel v sprem-| stvu svoje soproge hrvatski ban dr. Ivan šubašič. V New Yorku:1 se sedaj mudi tudi gg. ministri ■ g. Trifun'ovic, Jeftič, Markovič ' in Kosanovič. V New Yorku je . tudi univ. prof. dr. Boris Fur-
Iz ameriških virov
^ad, 4. nov. — (A. P.)	k
J avniki srbske pravoslav-	k
1} ■ e so priobčili pismeno	j(
j j0'v kateri stoji, da je bil	p
ttski in Bosni pokolj nad	p
Srbi, možmi, ženami in	p
i1'odkar je Nemčija zased-	1;
; davijo.	ji
3Veni dostojanstveniki, ki	C.
1 v izgnanstvu, pravijo,	J
vi da s pomoč-i
J i(,Ca	mnogo srbskih	^
« 'n duhovnikov in poruši-	o
1 cerkve v Hrvatski. Od
° tSedbe je 800 srbskih du-	\
'' h°v izginilo iz Hrvatske.	J'
. ^ krogi poročajo, da	-
I' gorniki in oblastmi pra-	,
ie '°J tia v u u , , • •	s1 j - v borbah v neki vasi,
; aekoliko milj od Beogra-f , 1)110 ubitih 150 oseb.
ta	p
I n> 6. nov. (AP). — V	d
J Jugoslovanske vlade v	j1
i ftU Se Potrjuje vest o iz-	n
1 ^Ravnika srbske pravo-	t<
- LCf kve, da je bilo v Bosni	1«
l Ste ki Ubitih 340>000 Sr"	b
o- 'C-0 Se uiema s Por°či-	b
' i« ^ Pi'ejeli v Londonu.	V
Ji ;:0n'6. nov. (UP). —Ju-	b
H krogi so danes iz-j	si
l i K o 80 osišča pobile j	r
M . d00-OOO Srbov, mož, že-	s
r	jv, J •	—
'	da je v posamez-	^
. tai bilo iztrebijeno vse I LjVflh v prizadevanju, da ,iz ,jJI srbski narod. Poroča
je Wska
pravoslavna cer-'	u
kev obvestila London, da se pokolj v velikem obsegu nadaljuje. Mesto Skela je popolnoma porušeno, vse prebivalstvo je pobito. Neki jugoslovanski predstavnik je dejal, da zanesljiva poročila, ki jih je prejela jugoslovanska vlada potrjujejo, da sovražnikove oblasti delujejo skupaj s Paveličem in njegovimi vstaši po dogovorjenem načrtu, da bi iztrebili Srbe v Ju-( [?oslaviji. Skoraj dva milijona! Srbov živi v Paveličevi "drža-j vi," vendar njihovo število za-j radi ubijanja v množicah vedno bolj pada. Pravijo, da se je načrtno iztrebljanje objavilo v li- ( stih in da se je o tem govorilo na sestankih odgovornih uradnikov. često majhen prestopek povzroči ubijanje sto in sto nedolžnih žrtev. Čez 200,000 duš je bilo v zadnjem času pregnanih iz Slovenije v Srbijo, v kateri grozi lakota in mraz ter nalezljive bolezni. Čez 80,000 pobeglih otrok, mnogi med njimi brez staršev, je sedaj v Srbiji. V pokrajini je pomanjkanje o-bleke in blaga za nje. Bolnice 30 brez potrebne kurjave, brez rjuh in brez obvez. Tako je srb-' ski živel j v nevarnosti, da za:
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
WlWWWWUWVw'MMAVW) |
vedno izgine, uničen od sovra-gov.
Budimpešta, 6. nov. (UP).— ' Poročilo iz Beograda pravi, da ■ so veliko število beograjskih u-1 glednih oseb ujeli in jih obdržali kot talce, "ki s svojimi življenji odgovarjajo za varnost J srbske države." Madžarska po-L ročevalna družba INB pravi, da t j so ta poročila uradna in da so : [ jih prijeli zaradi dokazanega : dejstva, da je obstajala zveza med voditelji "srbskega prevra-', ta, voditelji prostozidarjev v Beogradu in drugih "podkupljenih beograjskih strank."
Pordčajo, da so med talci "predstavniki politične pokvarjenosti, ki so s svojimi dejanji j
-	odgovorni za bedo srbskega na-
-	roda."
; Poslovanje North American '	banke
L Slovenska banka je bila v času splošne krize na ukaz iz . Washingtona zaprta kot nesol-. ventna, ker jii mogla vzdržati [ krize, ki je prišla nad vso Ame-. riko naglo kakor vihar. Po vi-Jharju se je zrušil bančni kredit, J nakar smo .se lotili dela tako, J kakor se loti dela gospodar, ki ) • mu je hiša pogorela. S trdim de-. lom se je posrečilo, da imamo . danes zopet varno slovensko i banko. Le čitajte številke, ki < . nam govore, kako daleč že sega i
premoženje, ki ga banka nosi vjž njenemu varstvu: Z dnem, ko je bilo to poročilo pisano (25. no- t vembra) je banka zaključila ra- g čun vseh skladov takole: Skup- j na vsota je bila: $2,575,355.74. d To vsi skladi: Božični klub 0 (Thrift Club), ki bo izplačan ^ vlagateljem za božič, deloma bo -ostal v nadalje v b&nki ki je znašal s tem dnem $36,375.25, in sklad čekovnega prometa, ki je znašal s tem dnem $576,791.06.: Ti skladi navadno naraščajo in upadajo.
Od 6. oktobra ko smo imeli; zaključene račune do tega dne-: va, je banka napredovala za več j kot $60,000.00. Vse to je hvale; vredno in se sliši veselo če se spomnimo tistih temnih in otož-1 nih dni, ko se je iz stare zaso-| vražene banke rodila s tako te-1 žavo mlada in nezaupna banki-! ca, katero so nekateri gledali tako kakor nezakonskega otro-čička.
i
Še bolj razveseljivo je pa to1 dejstvo namreč, da bo banka' začela z izplačevanjem po dva-1 krat na leto z rednimi dividen-
i
dami.	j
I
Na tej seji je bilo določeno, da bo banka redno plačevala delničarjem dividende po dvakrat na leto in sicer: Prvega januarja in prvega julija. Plačevala bo po 50c na delnico, kar bo znašalo letno po 5% na vlo-
Velik balon
ženi delniški kapital.
Tako bo letos ob zaključku leta prvič plačala nova banka iz svoje rezerve svojim delničarjem dividendo in tako dokazala, da je dosegla to, kar je ob re-j organiziranju tudi obetala. Vseh delnic ima banka razprodanih
5000 skoro do en tisoč ljudem in vsi bodo dobili za darilo Novega leta prvo nagrado. Pri tem naj pa vedo da bo banka imela še naprej lep rezervni sklad, ki , je tudi last delničarjev, kakor je | njih last tudi kapital, ki šteje $100,000.00.
Berite današnji bančni oglas ki je* namenjen za to, da bi za novo leto pričeli s skupno akcijo za v korist svojega naroda s sodelovanjem za slovensko banko.
Anton Grdina, predsednik N. A. B., Slovenske banke.
DRUŠTVA, TRGOVCI, POSAMEZNIKI, POZOR!
Klic za skupino akcijo ža leto 1942!
Kdo izmed vas še ni odjemalec domače Slovenske banke!
V *to akcijo vas kliče vaša narodna dolžnost!
TO JE: Nalagati v banko in ocl banke si sposojevati denar; Vknjižbe iz tujih prinesite v svojo domačo; Drugim povejte in priporočite domače podjetje!
LAHKO DOBITE: Osebna posojila na avtomobile ali na pohištvo ali na druge vrednosti v hiši doma.	•	. mm:
MI HOČEMO: Da gre denar naših ljudi tudi našim ljudem in da ima od tega narod svojo korist!
Slovenska:-- The North American Bank Co.
6131 St. Clair Ave.	15606 Waterloo Rd.
, -'Sanka je
Member Federal Deposit Ins* Corp. in Cleveland Clearing House Association
K ^vizije nevtralnostnega zakona
' I I •
^ '<}, M,Tnii sliki so štirje voditelji, ki so se udejstyovali v V * revteije nevtralnostnega zakona. Od leve na desm ^ Vod	Sam Rayhurn in voditelj večine John McCor-
^	sta ^eve na desno: Kongresnik James P.
tofy \k	Caroline, voditelj demokratske opozicije, in
,fn'-: *Je " Bloom iz New Yorka, voditelj skupine za sprejem
_-J_
S®	V"\
i
Na sliki je balon, kakršne je izdelala ameriška armada za obrambo proti sovražnim letalom. Te vrste baloni so privezani ter imajo namen, zaplesti sovražna letala v svoje omrežje.
Konferenca civilne obrambe
Na sliki vidimd Mrs. Rooseveltovo, ki je predsedovala neki \ seji civilne obrambe za ženske. Od leve na desno so: Paul V.! McNutt, Eloise Davison, Mrs. Roosevelt in newyorski župan LaGuardia, ki je direktor te' obrambe.
STARS ON PARADE
r r	>
For that EXTRA SPECIAL Holiday Dinner
mppan
There's no guesswork in cooking big holiday dinners when you have a Tappan to do the work for you. Tel-U-Set, Mighty Mite Burner, Divided Cooking Top, Visualite Oven and other Tappan Exclusive features do the chores with an exactness you'd never believe possible and leave you lots of extra time for visiting with the family.
ifllM^ Modei WV5?
I Seils regularly . . .
■■H	$184.50
For a limited time
ffj| Only . . . $159.50
mm you save ^25
SHk	1	n	xui
new tappan ■before you buy Bany make of gas range
ANTON DOLGAN
15617 Waterloo Rd._IVanhoe 1299
pfe^^piSS'V. -BEWJiya^aMHS-^Sfe^* JEAMETTE ' Jfe* flfeft* Amm
nmL-mm^w^^^m A/UCDON&D %;<$ m^miimi
h REIVED AN'A* f fiL	HAD TO LEARN	STARS USED 10
FRANCE BEVK	12
LJUDJE POD OSOJNIKOM
Pod jesen je prišlo novo pi- s smo. Pisano je bilo z bolno ro- s ko; Urškin podpis je bil komaj viden, podoben poslednjemu izdihu uboge ženske.	o Pismo se je glasilo: z "Dragi brat! Z menoj gre h koncu. Ves ta čas sem se upira- e la, kakor sem vedela in znala, r zdaj sem omagala. Če nekega s dne umrjem, otroci ne bodo i-meli ne strehe ne kruha. Nikoli te nisem prosila, še svojega r nisem zahtevala, toda če se mi- L sliš kdaj usmiliti mojih otrok, s zdaj se jih usmili, vzemi jih k z sebi. Saj ti bodo delali. Pridi sam ali pa pošlji ponje, jaz ne l morem domov. Mene čaka le še l bolnišnica ali smrt ..." r Besede so napravile na Jer- 'i: nejca velik vtis. Prebudili so sel mu očitki, skoraj milo se mu je d storilo od sočutja. To pot ženi 1 ni zamolčal pisma. j "Kaj boš storil?" ga je vpra- č šala. 1
Molčal je, Pbgled se mu je vsesal v Lizine oči, čakal je r njene odločitve.
"Pa jih pripelji."	r
"Ali ti ne bodo v napotje?" r "Bo že kako. Saj bodo delali."	s Misel na tuje otroke je sprem- £ Ijalo samoljubje. Čutila je, da i zaradi zdražb in prepirov ni pri- 1 ljubljena med sosedi. Naj vidijo, s kako se je zavzela za sirote! Poleg tega jim morda sčasoma ; ne bo treba več dekle in hlapca, i Poslednja misel se je živo oklenila tudi Jernejca. Gospodar- (
j*
stvo mu je lezlo navzdol, morda
2
se bo dvignil. Morda.
n
Stopil je k Jernaču.
"Vzemi voz in konja, pojdi po ^ otroke! Tu imaš nekaj denarja za Urško."
Nazaj grede so ga navdajala nejasna pričakovanja in bojazni. Bog ve, kaj mu bo to prineslo.	' 20
Bilo je proti večeru. S plani- . ne je vela hladna sapa in trga- ^ la prvo listje z dreves. Vrhovi ^ £■0 rdeli v zarji, .oddaljen glas zvona se je potapljal v mrak.
Iz doline se je po strmem ^ klancu proti Krnici zibal voz.
„ . .	. ,	v.	h
Konj je napenjal vse moči, voznik mu je s hreščečim glasom in bičem pomagal navkreber.
Na vozu je sedelo troje otrok, dva dečka in deklica. Molčali so. Tenke obleke jih niso varovale pred mrzlo sapo: Privijali so se drug k drugemu in gledali na konjski hrbet, ki se je kadil.
Konj je dosegel že tretji ovinek, obstal je sam od sebe.
"Nisi še tako zelo star, da bi ne zmogel," mu je govoril Jer-nač, "ampak len si, len, mrha!" c
Natlačil si je pipo in pokazal z bičem navzgor. Na obronku ' gpre, precej visoko, komaj vidno v polmraku, je stalo nekaj 1 hiš. V eni izmed njih se je že s svetila luč.	s
"Tam gori je Krnica," je dejal. "Hiša, ki je ne vidite, je stričeva."	s
Otroci so iztegovali vratove, da bi bolje videli. Vas je stala
Nosilke letal v
visoko, le medlo se je belilo zi-iovje izza drevja. Bili so trud- V ni, premraženi, lačni, naveličani s< tršega. Namesto da bi se razve- si selili konca poti, so zazehali.
Jernač jih je tolažil. Da bodo al kmalu gori, jim je rekel, nato se bodo ogreli in najedli. Udaril je z bičem, voz se je znova po- yc mikal po peščeni poti.	d:
Otroci so se vsak trenotek o-drali navzgor, v breb, v kate- z; rem so stale hiše, izginjale in se mova prikazovale, da bi videli, z.i 5e so že blizu doma in počitka. Lotevala se jih radovednost in v: :iha bojazen.	je
Vid se je nagnil k Jernaču. "Ali ima stric živino?"	|pi
"Kajpak, da jo ima,"	š<
"Konje?"	p]
"Konj ne; vole in krave." Deklica je trepetajoča v mra-5u molče strmela predse, začela "] je jokati. Dečka sta jo gledala )d strani, tudi njima se je sto- p] rilo hudo.	vj
"Ti si najstarejši?" je vpra- p: šal Jernač Vida, da bi otroke -azvedrii z razgovorom. "Ali si d< lodil v šolo?" "Da."
"Pri nas ni šole." "Kam pa hodijo otroci?" "Na pašo."	J1
Otroci so se zamislili; ni jim bilo povsem jasno. "Ali ste že kdaj videli stri- zi
-n f"
"Ne. Mama je pravila o njem. n "Ali je hud?" je vprašal Mirko.
Jernač sprva ni vedel, kaj naj č odgovori.	n
"Kaj bo hud!" je izpljunil. "Če boste pridni, ne bo hud."
Ko so dospeli v Krnico, je bila že noč. Voz je s sunkom ob- ^ stal pred Ruparjem, Jernač je f skočil na tla.
"Tu smo."
Prijel je deklico in jo je postavil na tla.	v "Katera hiša je?" 2 "Ta tu, za plotom." s
----——— i
1 1
ENAKOPRAVNOST
Otroci so zijaje strmeli v njo. V izbi je gorela luč, za okni so se premikale sence. Nekdo je stopil na prag.
Bil je Rupar. Za njim je prišla Liza s svetilko.
"Tu sem ti jih pripeljal."
Otroci so gledali strica, obsijanega od medle svetlobe, ki je držal roke v žepih.
.Jernejec je premeril drugega za drugim, nato je dejal ženi:
"•Pelji jih v hišo, sicer ti še zmrznejo!"
Žena je odšla z lučjo proti vratom, otroci za njo. Mirko se je spotaknil med potjo.
Pri Krivcu so bila v,ga okna polna obrazov. Po klancu je prišel stari Košan in se ustavil ob plotu.
"Delavce si dobil?"
"Sem," je odgovoril Jernejec. "Delavce pri skledi."
Otroci «0 se tiščal; peči, se s plaho radovednostjo razgledovali po izbi?.. Ruparica jih je iz-praševala po imenih.
"Jerica m.i je ime," je dejala deklica.
Jernejec je hodil po izbi gori in doli, ustavil se je pred ženo.
"Kaj jih le izprašuješ? Jesti jim daj!"
"Čakaj, da jih spoznam!"
Odšla je v vežo. Mož je stopil . za njo.
"Kaj praviš? Lepi so, preveč . mestni bodo."
Pohvala je ženo zbodla.
"Ali že začenjaš hvaliti? Po-j čakaj, da boš videl, če jih boš mogel kaj užiti."
Odda se 6 sob
tri sobe so zgoraj in tri spodaj. 15616 Calcutta Ave. Vpra-■ ša se: Anna Zaic, 452 E. 157 St.
Delikatesna trgovina
na prodaj. Trgovanje se vrši v gotovini in tedenski dohodki znašajo $400. Rent $30 na mesec. Proda se poceni. Kratke • ure. Pridite samo med 3. in 4. uro popoldne. Naslov: 1364 Hayden Ave. — Vzemite Euclid-Hayden karo.
"Čemu bi bil človek tako sa- 1 mo zase?" je zagodrnjal Jerne- 1 jec. "Kar je res, je res."	c
Žena je zavzdihnila.	I
1
21
<
Sirote, ki so prišle k Rupar- c ju, so kmalu bridko občutile tu- s jo streho. Poleg tega so bili pač c mestni otroci, nevajeni kmečke- 1 ga življenja. Ko jim je mati pri- ] govarjala, naj odidejo z Jerna-i i čem, jim je obljubljala polne i sklede, pravi raj. Ne, saj v resnici niso stradali, četudi se jimj^ je upirala nekatera jed. Toda i' med mestnimi ulicami in med ti- • sto samoto je bila taka razlika, ' da je bolelo. Čutili so se grenko osamljene, med odraslimi in " 'med otroki. Le kadar so bili sa- , mi med seboj, se niso čutili tako 1 tuje. V pogovoru so se spomnili mesta in matere, tedaj so se , jokali in smejali.
(Dalje prihodnjič)
Urednikova pošta
(Dalje s 2. strani)
bomo nič štorih. Zavedajte se dejstva, da je Italija v vojni proti Angliji in Ameriki, ne pa kot je bila zadnjo svetovno vojno njihove zaveznica.
Nikdar prej nismo imeli Pri-
Rojaki ki želite
poslati denarno pomoč svoj-1 cem v domovino se lahko poslu-žite prilike. J a ž sem Gregoračev iz Nove Sušice pri St. Pietru na Krasu in imam za dobiti
■	večjo svoto denarja iz mojega
■	posestva. Več pojasnila dobite ^
■	pri Joseph Penko, 1069 East 77 Street.
j Ženitna ponudba
i j Želim se seznaniti s Slovenko - srednje starosti. Prednosti ima j ženska naprednega mišljenja. . Lastujem svoj dom. Tajnost j 1 zajamčena. Pisma pošljite na i
-'naslov: Mirni dom, 16231 StJ
7 |
'Clair Ave.
»■»—•	i i	i——————r n • ■ ll
like vsaj poskušati pojasniti v	a
Washingtonu kot v Londonu,	fc
da kraji, kjer žive naši, niso	s
bili nikdar italijanski ter nima	v
Italija nobene pravice do njih.	\
Razume se,' ako vam je vse	š
eno, kaj se godi v vaši rodni	t
domovini, ne bomo storili niče-	d
sar. Ako pa imamo le še trohi-	t co ljubezni do svojih, le nekoli-
■ko smisla do rojstne domovi,	, potem je vaša vdeležba potreb-! na na tem sestanku.
Tukaj v Ameriki negujemo, * i žrtvujemo in skrbimo da sloven-I ski jezik, to je naš matetin je-1 zik ne bi še tako kmalu prenehal, v stari domovini 'pa bomo pustili, da bo fašizem poitali-jančil nad 800,000, reci osemsto ' tisoč Slovencev. Zares, ako ima- I mo še le trohico narodnega ču- j ta, potem nas je lahko .... j
Vzemite ta dopis kot vabilo t
- ---- ]
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokliče-	;
j te vsak čas, podnevi ali po-	i
noči. Delo garantirano in hi-	j
! tra postrežba. Obrnite se z	j
i vsem zaupanjem na vašega	! starega znanca
John Oblaka
1126 E. 61 st St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730
—»
Zene in dekleta
Pridite po lepe moderne suknje, vse mere in barve. Pridite pogledati k nam, predno greste drugam.
Ravno tako lepe obleke za ! žene in (dekleta. Za otroke | suknje in obleke, j Lepi gorki kovtri, plahte in vsakovrstnega blaga ki se potrebuje pri hiši.
Moške srajce, spodnje perilo in kravate.
Zastori in vsakovrstna darila za celo vašo družino.
Pridite sedaj, ne čakajte do zadnjega dne. Pridite in izberite si in mi vam zavije-1 mo v lep beli zaboj in vam' spravimo, dokler ne potre-1 bujete. Ako nimate dosti de- j narja sedaj, daste samo nekaj malega in drugo, kadar vzamete blago. Pridite sedaj. Se vam priporočam
ANZLOYARS
Vogal 62. ceste in St. Glair | Ave.	I
\	8. decery
, — , .n i	-
ali poziv na sestanek, kjer ®
bomo pogovorili, kaj je storiti. Sestanek se vrši v ^ venskem delavskem dom« Waterloo r. ob 8. uri v dvo št. 3. Ako ste bolj zgo» karte zbežati domov ali _ drugam! Malo počakajte, boste sami.
Vam kličem na svidenje četrtek ob 8 uri.
J. F. Terbi^
Klub Društev Slov. ^ doma
RAZPISUJE SLUŽBO
točaja (bartender)«
Kdor sei počuti zmožneg^ poštenega značaja, pismeno prošnjo do 11 ^ bra, t. 1.. na ^Lfi Klub Dr. S. n. D., 6409 *
Ave.	.Jy^B
HffiQflBH
■MlflBH
IflljtOMB
BKIbm
ipiipig^®««'"-^
.Y^don'thflve^
f00dsI 5h ^ i -Keeps food« J*,!
appletizing M • Foods retain f***^
vitamins 1	Jk
1 Ijjjr&l i
ijr^ | o ..-.tijMg^: M Btg 6 8/10 » M? I -
Frigidaire CoU-"" I 6
Model &J SVE IT TOVAV! ^ M;
pribite in
| najnovejše fk* # jjKOS*' "i
j Velika družinska xe gg :
samo $13V ,
!	. „ je >"' 4
' Frigidaire leden«*1 1 ^ ^ lična za božično ^
Lahka mesečna 0
aasst;;
6104 St. Cla<
DAVID'S
vas hoče videti
Obiščite našo prijateljsko trgovino ter si oglejte naše izborne nakupe iskrečih se, pravih demantov, najkrasnejše vloženih, in naše 1942 vzorce izbornih in distinktivnih Bulova, Elgin in drugih ur za moške in ženske.
Dalje imamo na razpolago vso zlatnino in dragulje, v katerih so vsebovani krasni predmeti, katere lahko s ponosom poklonite svojim dragim.
Mi dejemo z veseljem na obročne kredite poštenim možem in ženam.
Narodno oglaševani radio-aparati. Crosley, R. C. A. in Emersons po najnižjih cenah.
Pridite k DAVIDU!
932-934 E. I52pd St., v bližini Five Points
IZPLAČILO SE VAM BO PRITI
■& P E F IE I S E
The present that not only is appreciated by the one wojgH^ who receives it, but benefits every one in America. ^
Slika predstavljd dvoje ameriških ladij, nosilk letal, katerih krov je izpremenjen v letališče, s katerega odletajo letala in zopet pristajajo na njem. V desnem kotu je letalo, ki se pravkar pripravlja za odlet.
"Nekje na vzhodni fronti"
Prizor z ruske vzhodne ronte. Zgoraj je kolona ruskih ujetnikovj ki se nahajajo na potu v jetniško taborišče, spodaj pa je skladišče nemških letalskih bomb, skrito v nekem gozdu blizu ronte.	'