Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroško ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti »•ak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Reročnfns listu: Celo leto............r2 K Pol leta ...... 6 K Četrt leta............3 K Mesečno.............. 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Št. 70. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. ........ "■ ■■■■■■■■— ■ ■ ........................... Maribor, dne 16. junija 1909. Letnik I. Za slovenske pravice. (Interpelacija drž. posl. Pišeka). Ponovno so se že pritoževali slovenski poslanci radi neprestanega zapostavljanja slovenskega jezika v slovenskih okrajih. Posebno na Spodnjem Štajerskem, kjer je nemštvo raztreseno samp po mestih in trgiih in se še tu vzdržuje edino-le s pomočjo državnih oblasti in uradov,, se postopa s slovenjš&ino brez izjeme prav po mačehovsko, čeprav ima po državnem zakonu zajamčeno pravico do is top ravne vporabe kakor nemščina. Najhujše razmere v tem oziru vladajo v finančnem resortu in zahtevajo nujne odpomoči. C. kr. linajhčno ravnateljstvo v Mariboru, v Čegar področje spada vsa Spodnja Štajerska, nima nikakih slovenskih, oziroma dvojezičnih tiskovin in jih tudi ne naroča za podrejene finančne straže in za okrajna kontrolna vodstva finančnih straž. Tako se redno dogaja, da se na. Spodnjem Štajerskem nastavljeni finančni stražniki poslužujejo v občevanju s strankami izključno nemških tiskovin. Ce je tudi izvršujoči finančni uradnik zmožen slovenskega jezika, in se razume s slovenskimi strankami, vendar se vse izpovedi od istega f|i:nancne:ga organa redno prestavljajo v nemščino in pišejo ria izključno nemške tiskovine., Na ta način se zelo po gosto dogaja* da se izpovedi strank napačno proto kolirajo in tako sestavljeni zapisniki na živo prigovarjanje kar slepo podpišejo, oziroma na vnanje vzamejo,; ker se stranke radi neznanja nemškega jezi ka ne morejo prepričati, če je zapisnik pravilno sestavljen. Vsled takega postopanja so stranke nemalokrat gmotno občutno oškodovane, na drugi strani se pa ugled državnih finančnih organov, ki na de želi že itak ne uživajo posebnega ugleda,, še bolj iz podkopava. Ker pa biva v področju c. kr. finančnega ravnateljstva v Mariboru pretežna večina Slovencev, si usojajo podpisani staviti sledeča vprašanja . 1. So-li njegovi ekscelenci, gospodu finančnemu ministru, znane gori omenjene jezikovne razmere v področju c. kr. finančnega ravnajteiijs tva ’ v Mariboru in 2. kaj namerava vaša ekscelenca ukreniti, a) da se bodo v bodoče pri o. kr. iiinajnčnem ravnateljstvu v Mariboru vse tiskovine, ki se rabijo pri občevanju s strankami, izdale tudi y slovenskem jeziku (odnosno v obeh. deželnih jezikih) in b) da se bodo izpovedi strank protokolirale v jeziku stranke? PiŠek in tovariši. PODLISTEK. Antologija slovenskega pesništva v nemškem jeziku. (Dr. K. Glaser). Poprejšni nadzornik na Primorskem, vitez Klo-dič, me je 189®. leta vprašal, bi li hotel nekatere epske in lirske pesmi njegovega umrlega, svaka Pagli-aruzzijai (Krilana) prevesti na, nemški jezik. Ustregel sem njegovi želji. , Prevel sem na primer lepo pesem: Smrt Indže vodja — Cesar Fran Josip na Kranjskem 1883 — Zakaj je bil raztresen — itn pa druge. Začel sem nabirati nemške prevode pesniških proizvodov tudi drugih pesnikov, da sem se seznanil s slogom teh proizvodov. Znani ste mi bili dve odlični knjigi slavnega češkega kirurga na dunajskem vseučilišču profesorja Alberta: 1. Poesie aus Böh- men. Fremde und eigene Ueberseteungen aus dem Böhmischdiv Wien. 1893 — in 2. Neuere Poesie aus Böhmen. Ajntjholagie aus den Werken von Jaroslav Vrchlickjy, Wien 1893. V prvi knjigi so zastopani pesniki Celakovsky, Kollar, Macha, Havliček, Erben, Halek, Neruda, Mayer, Sodo in Jelinek. Kakor se je naš rojak profesor Krek v svoji zbirki „Slavische Anthologie“ oziral samo na lirsko pesništvo, tako je zastopana v tej knjigi pretežno li-rI2a. Politični pregled. Državni zbor. V pondeljkovi seji je najprvo odgovarjal poljedelski minister dr. Braf na interpelacijo poslanca Kirchmayerja glede lova v reviru nadvojvode Frana Ferdinanda v Hiitenbergu na Koroškem. • Nato je zbornica nadaljevala prvo branje finančnih predlog. Prvi je govoril vsenemec Kraus. Ceh dr. Hruban je pa izjavil, da so Cehi pripravljeni dati državi, kar je njenega, zahteva pa, da da država tudi kronovinam, zlasti deželam češke krone, kar jim gre. Krščanski socialee Budig se je izrekel zoper povišanje davka na pivo in žganje in proti zvišanju osebnih in blagovnih! tarif na železnicah. Zahteval je, naj se uvedo taki davki* ki bodo v prvi vrsti zadeli bogatejše sloje. Rusinski poslanec dr. Levickij je naglašai, da predloženi finančni načrt ne odgovarja zahtevam, ter izjavil, da bodo Rusini proti vladnim finain|čnim predlogam. Govorili so še razni poslanci, med njimi dr. Žitnik. V torek je zbornica nadaljevala in končala prvo branje finapčniega načrpa ministra Bernskega. Glavni govornik za načrt dr. Gessmann je pozival češke stranke, naj opuste opozicijo in iščejo sporaz-umljenja z Nemci tako v deželnem kakor v državnem zboru* .To ne zahtevajo samo politiški vzroki, ampak tudi finan&na zadrega, v kateri se nahajamo. Proti predlogu je govoril socialdemokrat dr. Renner, ki je povdarjal, da je vladna predloga taka, da jo morajo socialdemokrati z vsemi silami pobijati. Po raznih stvarnih,' popravkih se je na, predlog poslanca Globinskega sklenilo, izročiti finančni načrt posebnemu odseku 52 članov, katere bo zbornica izvolila danes. Na vrsto je prišel nujni predlog češkega radikalca Kaline, ki poživljaj vlado, naj takoj predloži državnemu zboru načrt ustave za Bosno in Hercegovino. Debata o tem predlogu je bila jako kratka. Govoril je tudi ministrski predsednik baron Bienerth. Glavina govornika sta bila Redlich in Nemec. Nujnost predloga je bila odklonjena. Nato se je takoj pričela razprava o državnem proračunu. Glavni poročevalec dr. Steinwender je pozival zbornico, naj kmalu reši proračun. Oglašenih je 24 govornikov in sicer 13 za, 11 proti. Včeraj je prišlo na vrsto devet govornikov. Danes se razprava nadaljuje. Seja klubovih načelnikov. V pondeljek se je vršila seja klubovih načelnikov, v kateri se je določil sledeči način proračunske razprave: Proračunska debata, katera se je pričela v torek, naj traja deset dni, in sicer se določi za sejo skupaj 76 ur. Na posameznega govornika odpa- Ce bi pa kdaj Slovenci stopili pred nemško občinstvo, in s tem v svetovno slovstvo, bi se pa taka zbirka ne smela omejiti samo na lirsko pesništvo, nego bi se morala pokazali tudi v dveh ostalih strokah, v epiki in dramatiki. Ojdličnemu nemškemu estetiku, možu, ki ne pozna strasti nasproti nam Slovanom, in ki je bil v začetku svojega službovanja na tržaški gimnaziji moj nadzornik, to je dvorni svetnik dr. Gnad, ki sedaj živi v pokoju v, Gradcu, sem 1901. leta pokazal to svojo zbirko, ki se lahko smatra kot nekak načrt za tako antologijo. Mož se je zanimal za to in je rekel, da bi bilo dobro, ko bi prišla v javnost taka zbirka. Moje mnenje je, da bi v tem dein naj bili zastopani tudi starejši pesniki, da bi se razvidel raz-vitek pesništva, in tudi napredek! slovenskih prela-gateljev. Uvrstilo bi se lahko tudi jedtao dejanje iz Govekarjevih „Rokovnjačev“, ki jih imam prevedene pod naslovom „Die Wegelagerer“1 in katere je tudi Nemec prečital v rokopisu. Skoda da nisem mogel priti z Roseggerjem v osebno dotiko, da bi izvedel njegovo mnenje o tistih delih, ki so prevedeni .v Ro- f.eg^erjevem narečju, namreč to, kar govore rokovnjači. Parkrat se je izgovarjal z bolehnostjo, da me ne more sprejeti. Mislim pa, da ni nepristranski nasproti Slovanom. Neki Slovenec sodi, da so „Rokovnjači“ premale vrednosti, da bi se naj uvrstili v to zbirko. Nisem tega mnenja: igra je jako priljubljena in predstavlja naše narodno svojstvo. Tu ni treba gledati de devet minut časa. Skupijo bo pet debat in sicer ena splošna in štiri sumarične; prva pri točki ministrski svet: druga pri točkah ministrstvo za deželno brambo, notranje, justično in naučno ministrstvo; tretja pri točkah poljedelsko, trgovinsko, železniško ministrstvo in ministrstvo za javna dela; četrta Specialna debata pa o finančnem zakonu in finančnem ministrstvu. Minister Začek. V nedeljo je bil ministrski predsednik baron Bienerth pri cesarju, kateremu je naznanil demisijo češkega ministra Začeka. Cesar ni sprejel demisijb in je naročil Bienerthu, naj sporoči Začeku, da je vladarjeva želja, naj ne vrže puško v koruzo, pač pa naj vstraja kljub težavnemu stališču. Laška pravna fakulteta. Italijanski državni poslanci zelo napeto pričakujejo današnje seje proračunskega odseka, v kateri pride na vrsto postavka za laško pravno fakulteto. Kakor zna;no, je vlada določila Dunaj za to fakulteto, Italijani jo pa hočejo na vsak način imeti v Trstu. V ta namen so se vršila pogajanja z voditelji raznih strank. Kakor poročajo nemški listi, bodo glasovali za Trst nemški nacionalci, socialdemokrate, Rusini, večina nemških krščanskih sooialcev in pa del divjakov. Poljski klub Še ni navzel stališča, vendar je pa več članov; izjavilo, da se bodo, ako boda klub sklenil glasovati proti Trstu, odtegnili glasovanju. Italijani upajo, da bo zbornica sklenila, đa : ga zdravilstva Anton Heric iz Vučje vasi pri Ljutomeru. Heric vstopi v vojaško službo. Osebna vest. Pravosodni minister je pomaknil Mihaela Cizla, učitelja na moški kaznilnici v Gradcu, ad personam v 10. plačilni razred. Šolske vesti. V ljutomerskem okraju je definitivno izpopolniti dve učiteljski mesti in sicer na pet-razrednici pri Mali Nedelji, drugi plačilni razred, prosto stanovanje, mesto učitelja* oziroma, učiteljice, in na petrazrednied pri Sv. Juriju ob Ščavnici, tretji piačiM razred, mesto učitelja (Šolski okraj Gornja Radgona). Prošnje je vložiti do 10. julija. Za obmejne Slovence se je nabralo na Gomil-skem v veseli družbi v društvenem domu bralnega društva 11.73 K. Rodoljubi, rodoljubkinje! Darujte ob vsaki priložnosti za obmejne Slovence. Vsak naj skuša po svoji zmožnosti prispevati ter pomagati k rešitvi Slovencev na meji. Kot odgovor na razne napade liberalnega časopisja daruje gospod deželni poslanec Anton Meško Slovenski kmečki zvezi 6 K. Vredno posnemanja! O ministrskih pokojninah se je govorilo v zadnji seji proračunskega odseka in finančni minister je priznal, da dobivajo razni vpokojeni ministri mnogo višje penzije, nego jim gredo po zakonu. Zakon določa za vsakega ministra, ko odstopi, 8000 K pokojnine. Natančnih podatkov pa finajnčni minister ni predložil; odsek je sklenil, da se ima v prvi priliki predložiti tako poročilo. Ruska duma je po živahni debati sprejela s 131 proti 87 glasovom interpelacijo o delovanju družbe „pravih ruskih ljudi“, takozvanih črnih stotnij. Vlada je hotela preprečiti interpelacijo* pa se ji ni posrečilo. Štajersko. Sv. Barbara v Halozah. Na občnem zboru naše posojilnice, ki giteje 270 zadružnikov in obstoji že 8. leto, je bil izvoljen blagajnikom gospod nadučitelj Ogorelec brez ugovora. Ko se je pa v odbor od strani liberalcev predlagalo F. Pavleka, pa je prodrl naš Vid Kolednik z veliko večino, česar narodovci gotovo niso pričakovali, zakaj dolžnik mora biti vesel-, da ima pri tej gospodujoči kliki kredit, sicer ga zgrabi advokat in vsak se mora tega zbat’. Cisti dobiček 465.38 K se vloži v Južnoštajersko hranilnico v Celju, pri zvezi pa smo graški, ki daje kredit po m in znaša deležnica 60 K. Dobro bi bilo, da bi se mladi kmetje naučili posojilniškega poslovanja, da ne bi drugič rekli kot topot: Saj mi tega itak ne razumemo!] Sicer zadruga izvrstno uspeva, ker je rajfajznovka. v- Isti dan popoldne sta prišla Lesničar in Pesek, ko je liberalno društvo „Naprej“ v šoli (!) priredilo neko gospodarsko (?) predavanje svojim udom, ki skopnevajo kot pomladanski sneg, boje se, da ne bi kje prišli na naše mladeniško zborovanje, ki utegne biti veličastja) manifestacija katoliš-ko-narodnega mišljenja v Halozah. Saj še sama mladeniška Mariji/na družba šteje pri nas okrog 120 članov, kar se malokje najde ih izobraževalno društvo tudi prospeva, dasi nima pravih lokalov za prirejanje shodov, ker v stari šoli so se zabarikadirali naprejevci. Tam še zdaj visi znana Kmečko zvezo sramoteča slika, deli pa se „Slovenski Narod“', „N. List“ in „N. Dnevnik“, po več „Neslog“ in take vrste blago, ki ga noben pošten kristjain ne more jemati v roke. Liberalne laži. V „/Narodnem Dnevniku“ od 6. junija 1909 piše znani dopisnik vedoma same neresnice o Plojevih shodih. O shodu v Narapljah piše, da je bil vkljub delavniku dobro obiskan, ne pove pa na kak način so spravili sploh koga na shod. Razun nekaj kamnoseških delavcev Plojevega gorskega tačasnega privrženca Igjotovo ne bi bilo nobenega več, da Plojevei niso rabili nelepe zvijače. Pošiljali so vabila, nabijali plakate, pa ne morebiti na volilni shod Plojev, o ne, predobro so vedeli, da živa duša ne bi prišla, ampak vabili so na komisijon za novo cesto v Žetale. Kako so bili vsi razočarani, ko so videli, iz kake gosposke obstoji ta komißijon. Dopisnik kliče za čisto izmišljene reči državnega pravdnika na pomoč, a pri njem bi pač bilo potrebno, da bi državni pravdnik vmes posegel, ker z uradno besedo komisijon ljudi od' dela odvrača in si uradno oblast pripisuj,e. Dobro Je, da tudi ta sramotna zvijača plojevcem nič ni pomagala; ljudje so spoznali zvijačo in nevoljni odšli. O kaplanu piše dopisnik, da je bil celi dan v Narapljjah in ljudi šuntal zoper volilni shod,, met pove pa, da je bil le v Šoli. Sramota, kakor še dalje piše o župniku in kaplanu, da sta celi petek in soboto agitirala zoper Plojev shod v Majšpergu. Kaplan je bil vendar v petek celi dan v Šoli, kar on dobro ve, župnik pa shoda nikomur niti omenil ni, prišel je na shod, ker jo po pošti dobil povabilo. Ploj se naj dopisniku zahvali, Če svet izve, kako vsiljivo se je v Majšpergu obnašal. Vkjljub temu, da mu je gospod župan na njegovo pismeno vprašanje odgovoril, da mu ne svetuje v Majšbergu shoda napravljati, ker ga ljudstvo i,e mara, je prišel že kar drugi dan osebno z nekim večnim Študentom k županu, iskal po krčmah prostor za volilni shod, prosil župana za privatno sobo, vse zastonj — Še voznika ni dobil, da se nam je revež smilil, ko je moral v hudi vročim peš MajŠ berg zapustiti. Se pač Časi spremenijo, če se človek spremeni, kaj ne, gospod Ploj ? Potem so hodili njegovi prijatelji iz Gore, silili gospo Tajniker po dnevi in po noči, češ, če prostovoljno ne dovoli, bodo po sili pri njej zborovali. In res, v nedeljo se pripelje Ploj z adjutajntom Supajnčičem (ki naj bi bil raje za okrajni zastop tako skrbno agitiral, da ne bi bil kot načelniški kandidat tako sramot,no propadel) naravnost v Tajnikei’jevo gostilno in se začne za shod pripravljati, pa je moral iz hiše. In zapustil je negostoljubno hišo in se podal na prosto pred županovo hišo, da bi tam zboroval, za kar si je dobil od glavarstva dovoljenje. „Narodni Dnevnik“'piše, da je imel privatno sobo, kje pa? Zakaj pa so je potem na solncu pekel? Pa pekel bi se bil še že rad, da bi ga le bil še hotel kdo poslušati, pa kaj, ko nikdo ni hotel k njemu priti njegove modrosti po slušati! Ce bi bil Ploj bolj hvaležen, kakor je, bi moral Majšberžanom še hvalo vedeti, đa niti blizo njega niso hoteli priti, ker sicer bi jih bil osa več slišal, kakor pa sam povedal! Ko se je Ploj sam sebi prepuščen dobre pol ure na solncu pekel, se Je pripravil za odhod! Zdaj pa sta se v oddaljeni gostilni g. Kajserja dva ifainta, ki niti ideje nimata, da je kak Ploj na svetu, stepla. Eden teh fantov je brat župnikove dekle; prišel je radi nabora iz Maribora, kjer služi, domu. Ko njegova sestra to vid, gre brata proč spravljat, bila j,e pa pri tem sama ranjena. Zdaj pride nekaj, kar zopet pokaže dopisnikovo resnicoljubnost v najlepši luči, ob enem pa hoče s tem blamažo Plojevega shoda pokriti. Dopisnik hoče vse tako obrniti, kakor da bi bil ta slučajni pretep, ki se je vršil daleč proč v vsaj 200 korakov oddaljeni Kajserjevi /gpstilni, shod preprečil; še več, dopisnik obrača vse tako, dasiravno za resnico dobro ve, kakor da bi bil župnik, ki fantov nit! ne pozna, ta pretep povzročil, da bi shod razbil. A kdo pa zamore shod razbiti, ki se niti ne vrši in to od daleč, ne da bi bil poleg. Gospod Ploj, takih malih sredstev proti vam ni treba ! Za vas je bilo delo težavno in bridko, to vemo mi, ki smo se trudili za vas. Proti vam je delo lahko, pqsebno odkar ste tistim, ki so se za vas mučili, hrbet obrnili kot mož beseda in se zdaj bratite s tistimi, ki so vašo.častna vedno uničili, tisti pa, ki so vas v državni zbor volili, se pa po vaših listih blatijo in po krivici tožijo po vaših resnicoljubnih prijateljih, pred kratkim Še strupenih vaših sovražnikih. Dopisnik namreč kliče državno pravdništvo in orožnike na pomoč, po pravici pa bi moralo tisto dopisnika prijeti, ker s takimi neresnicami hoče vedoma napraviti nepotrebno delo sodniji. Sicer pa ima sodnija že itak oba pretepača v rokah in lahko ođ njih izve, radi česav sta se stepla. Se od nekih 40 K piše dopisnik, da jih je bojda župnik dal za pijačo! Dopisnik najbrž misli na tisto pest kronic, ki jih je Ploj vsipal svjojemu stoprčkemu agitatorju za pijačo* majŠberški volilci si ne dajo ničesar plačati, tega niso potrebni. Ce je pa gospod Svaršhik plačal Plojevemu kočijažu 1 liter piva, je storil le iz usmiljenja, kar bi bil Ploj dolžan storiti v taki vročini. Se od majšberškega nadučitelja piše dopisnik, da si ni upal na shod, ker se je bal dejanskega napada. Tega se ni bal, ker ve, da se zamore kaj takega samo pri liberalcih zgoditi. Vzrok,, zakaj ni prišel, je /.a njega časten. Odkod ima dopisnik toliko časa za agitacijo, in za pisarjenje po časnikih, se bode pokazalo, ko bomo njegovo gorečnost na gotovem mestu nekoliko osvetlili, Trbovlje. Dne 5. junija t. 1. se je tukaj ustrelil 261etni samski rudar Podobjnik Valentin. Vzrok samomora ni znan. Dobjo pri Planini. Dobro znani dopisnik pere svojo narodnost v „Štajercu“, s tem, da vliva na njemu neljube osebe gnojnico svoje olike in to tako, kakor je le on zmožen. Kdor bi držal s takimi „ultra“ narodnjaki, bi smel biti: ubijalec, požigalec, slepar, prešestnik itd., pa bi ga ge hvalili kot intelegenta. Zato pa gotovo ni sramota za tiste, ki jih „stajere“ napada, pač pa bi jih lahko bilo sram, če bi jih „Štajerc“ hvalil. Koroško. Borovlje. Paberki iz zdravice dr. M_aurerja nemškim strelcem dne 11. junija: Sie werden sich bei der Deckung ihres Wallenbedarf es nicht irre machen lassen durch die Versuche des Eindringens čechiscE-slavdscher Banken in die Ferlacher Waffenindustrie! — Der Wahl Ferlachs zum Schützenfest kommt auch deshalb Bedeutung zu, weil dieser Ort jenem Gebiete nicht allxuferne liegt, das im vergangenen Winter den Schauplatz der Wirren bildete, die einen Weltkrieg zu entfachen drohten, der, nur durch die Bundestreue des Deutschen Reiches vermieden werden konnte (!) — Die Treue der Schützen zu ihrem Volke hat zur Wahl Ferlaichs als Schützen-festort und zum regen (?!) Besuch beigetragen. — Die deutschen Schützen wollen damit bekunden, daß sie wie im Norden keine Grenzen der deutschen Eigenart (res je! Op. ur.) kennen, eine solche auch im Süden und am allerwenigsten durch die Drau gezogen kennen. Die Treue zum deutschen Volke macht alle Grenzen schwinden. — Zusammengehörigkeit aller Deutschen von der Nordsee bis zur Adria — es ist unsere gemeinsame heilige Pflicht, den Weg zur Adria frei zu halten. — Bestrebungen zur Wehrhaftigkeit (!) des deütscheh Volkes in jeder Zeit (!) — Dreifaches Heil! — Schützenvereine ihren Gründern zur Ehr, dem deutschen Volke zur Wehr! — Tu, gospod urednik, imate majhno zbirko, da bodete raz videli, kako se na Koroškem lahko pridiga očitno bojkot proti Slovencem, kako se očitno govori o zidanju mosta proti Adriji preko naših glav in trupel. Kedaj bode vendar prišel kak slovenski zdravnik v Borovlje delat malo konkurenco našim posilinemcem, ki ščuvajo Nemce zoper svoj lastni narod. Sele pri Borovljah. V „Graškem Tagblattu“ se nek dopisun jezi na napis: Ljudska Šola — s slovenskimi barvami. Ti revček ti, tajčpohrustarski, zapomni si: šola je naša, in mi napravljamo napise, kakor hočemo, ne da bi revnjh nemškutarskih celovških komijev vprašali: Podljubelj. V Kotlu na Grlovcu (1900 m) je spodrsnilo nekemu trgovskemu pomočniku iz Celovca. Drčal je 50 m gjloboko po plečju, a se je le malo poškodoval. Trvlž. V Rablju biva že nekaj dni 20 rudarskih’ akademikov iz Ljubna s svojim profesorjem na študijah. — Nemški šulverein bode napravil naj trgu v. Trvižu dne 1. avgusta veliko veselico. Celovec. Na beljaški cesti je avtomobilist povozil kolesarja, sedmošolca tukajSšnjje realk» Witz-mauina. Pri procesiji sv. ReŠnjegia telesa je na kardinalovem trgu nek deček iz vodnjaka, na katerega »se je splazil, da bi videl sprevod, padel in je na pol mrtev obležal. Beljak. Ta je amrl višji nadzornik im. straže v p. Karol Rotky. Stekel je si veliko zaslug za beljaško mesto, ker je dolga leta oskrboval botanični vrt in mestni mnzej. Spital. Po Zgor. Koroškem je pri severa in mrzlem rrernenn napadlo po gorah obilno snega. Kranjsko. Shod „Kmečke zveze“ na Igu. V nedeljo dne 48. rožnika se je vršil na Igu impozanten shod „Kmečke zveze“ za ljubljansko okolico. Več kot 500 kmetov iz -vseh bližnjih krajev se je zbralo po rani maši v dvorani „Izobraževalnega društva“. Na shodu je poročal tajnik S. L. S. dr. Rožič iz Ljubljane o gospodarski, politični in knltnrni organizaciji S. L. S. Za njim je povzel besedo deželni odbornik g. prof. E. Jare, ter prav pošteno okrcal liberalne mogotce radi zveze z Nemci. Omenja pomen in korist živinorejskih zadrug, za katere je deželni odbor odločil precejšnjo podporo za povzdigo živinoreje. Končno je še svaril zborovalce pred liberalnimi agitatorji, ki hodijo po deželi, da bi speljali ljudi v njih lažnjivi tabor. Zborovalci so izrekli, ob navdušenem odobravanju zaupanje poslancem S. L. S. «lasti pa še njenemu načelniku dr. > »Šušteršiču. Društveni dom se bo otvoril v nedeljo 20. rožnika v Komendi. Otvoritve doma se bo udeležilo posebno odposlanstvo „Slovenske kršansko socijalne zveze“ z zastavo, ravnatako se bo udeležilo otvoritve tudi odposlanstvo Slovenskega glasbenega draštva „Ljubljane“. Popoldne pa napravi celosknpno društvo izlet iz Ljubljane v Komendo. Te slavnosti se bota udeležUa tudi državni in deželni poslanec dr. Krek in deželni poslanec dekan Lavrenčič. Na vsporedn je javna telovadba z rajalnim nastopom, prostimi vajami ter vajami na orodju. Liberalci prav pridno prirejajo shode ter zahajajo med (priprosto ljudstvo, hoteč ga vjeti v svoje mreže. V nedeljo dne 13. rožnika so hoteli motiti shod Kmečke zveze na Igu, pa so priredili svoj shod, na katerem sta govorila junaka liberalcev dr. Oražem in dr. Novak. Povedala nista ničesar zanimivega in novega, temveč pogrevala že davno zastarele stvari o krvavih manšetah itd. Jakopičev umetniški paviljon so otvorili skupno z umetniško razstavo v Ljubljani. Otvoritve so se udeležili deželni predsednik z vladnimi funkcijonarji, ljubljanski župan, odposlanstvo deželnega odbora, občinskega sveta itd. Izmed društev se je slavnosti udeležila tudi ženska krščansko socijalna zveza. Nesreča vsled neprevidnosti z dinamitom se je dogodila v Brezovem pri Višnji gori, kjer se gradi nova cesta na Muljavo pri Zatičui. Nek mladi delavec, ki je bil zaposlen pri tej gradbi, je prinesel domov v žepu dinamit in kapselne, ter se igral ž njimi. Pri tem se mn je en dina-mitni kapsei vnel v roki in mu jo grozno raztrgal. Bolečine mn je olajšal okrožni zdravnik, ki mn je rane izčistil in obvezal. Da se ni zgodila še večja nesreča, je zahvaliti le slučaju. Mladenič je donašal pri razstreljauju kamenja na Maljavi dinamitne kapselne iz shrambe v žepih v poljubnem številu in jih je potem v pozabljivosti domov zanesel. Glavna krivda pri tem pa zadene podjetnika, ki ni pazil na dinamit in razstreljiva sploh. Podjetnik ima tudi gostilno v bližini gradbe ceste. Kako brezskrbno on postopa z razstreljivi kaže dejstvo, da je imela natakarica nekaj časa ves dinamit pod točilno mizo v gostilni spravljen. Upokojen je izza septemberskih dogodkov dovolj znani Nemec Dzimski, uradnik nemške Kranjske hranilnice. Primorsko. Tržaške volitve v IV. razredu so se za Slovence jako dobro izvršile. V okolici se je dosegla sijajna zmaga nad Italijani, v mestu samem je pa prišlo do ožjih volitev med slovenskimi kandidati ter pa laškimi in socialdemokraškimi. Nikdo si ni mogel misliti, da bodo Slovenci v Trstu tako sijajno prodrli, [Vi okolici so bili slovenski kandidatjle izvoljeni skoro s tri četrtinsko večino, v mesto samem so prišli pa v treh okrajih, to je Novomesto, Barriera nova s Skorkljo, Sy. Jakob s Kjarbolo zgornjo, ‘do ožje volitve, V. drugih okrajih so pa dosegli znatne manjšine, Slovenci'so v okrogli Številki dobili skupaj v okolici .4000 glasov, v mešfu 8200, skupaj torej okoli 7200 glasov. Socialdemokrati so dobili v okolici 1850, v mestu 5450, skupaj okoli 6800 glasov, Italijanska liberalna stranka pa je dobila v okolici 300 glasov, v mestu 5770, skupaj okoli 6100 glasov. Kakor se iz tega razvidi, so dosegli Slovenci v mestu in okolici skupaj največ glasov. iTo so že Številke, ki menda nekaj pomenijo, ako so pomisli, kako vlogo igra Trst pri iredentovoih. Ožje volitve v Trstu. Danes se vrše ožje volitve. Laška liberalna stranka je ponudila socijaldemokraški kompromis, da bi nikjer ne mogli zmagati slovenski kandidatje. Socijaldemokrata stranka pa je ta kompromis odklonila. V onih okrajih, kjer pridejo socijalni demokrati, ki imajo v teh okrajih postavljene same laške kandidate (Sv. Jakob), v ožjo volitev s slovenskimi, so sklenili laški liberalci oddati svoje glasove socijalistom. Ponarejen alat denar. V Pulju so te dni zaprli nekega vojaka vojne mornarice, ki se je vrnil v Pulj na vojni lahji „Karol VI“, ki je bila dva meseca odsotna in se je nahajala ta čas v turških in grških vodah. Vojak je izmenjal nekaj komadov 20-kronskih zlatov in šterlinskih lir. V to so zapleteni še mnogi drugi mornarji, katerim so prišli na sled. Banca popolare goriziana. Tržaška Banca commer-ciale se je šele v zadnjem času odločila za izvedbo likvidacije goriške banke. Da se je pa tržaška banca odločila za likvidacijo goriške banke, jo je dovedla do tega notica laškega „II Popolo“ ki pravi, da se je določilo v ministrskem sveta v četrtek 3. t. m. denarne pomoči 1 mü. kron za goriško banko, ki je v likvidaciji. Kako se toraj to zlaga, da podpira avstrijska vlada tak denarni zavod, katerega so goriški iredentovci spravili z brezvestno špekulacijo in nemarnostjo v likvidacijo ? Goriškim Lahom bo gotovo žal, da so klicali na pomoč tržaško banko, ki disponira v velikem številu z nemškim kapitalom. Razgled po svetu. Nov okras za žensko klobuke. V Waukeganu v Ameriki je neka tovarna, ki se bavi z metalizacijo raznih predmetov, dobila ii Texasa 2000 krastač z rogmi in raznih drugih žab, katere živali bodo sedaj vse metalizirali in potem porabili za okraske ženskih klobukov. Žabe in žabice bodo rabili za okraske na iglah, katere rabijo ženske za pripenjanje klobnkov. Predao bodo živali prevlekli s kovino, jih bodo kloroformirali. Omenjena tovarna bode izdelala 50.000 takih igel in za vsako bode rabila po jedno žival. Tvrdka je najela posebne lovce na žabe, kateri jih bodo sedaj v Texasu lovili. Podjetniki so prepričani, da bodo z žabami napravili dobro kupčijo, to tembolj, ker se ženske zanimajo za vse, kar je novo, zlasti še, ako pridqjo klobuki in „krote“ v poštev. Nova Edisonova iznajdba. Znani izumitelj Thomas A. Edison je naznanil v časopisju, da je sedaj dovršil vso potrebne priprave, tako, da mu bode mogoče graditi konkretne stavbe in hiše, katere bodo veljale po 1200 dolarjev. Te hiše bedo ravno take, kakor so kamenitne, samo razlika med njimi in kamenitnimi bode ta, da bodo prve veljale, kakor rečeno, le po 1200 dolarjev, dočim veljajo ravno take hiše, ki so pa iz kamna, od 20 do 30 tisoč dolarjev. Pripomniti se mora, da je v 1200 dolarjih, katero svoto bode veljala Edisonova hiša, vpoštet tudi oni denar, katerega se izda za napeljavo plina, elektrike in vodovoda v hišo. Nadalje bode vsaka hiša imela tudi centralno parno kurjavo. Delavci, ki bodo izdelovali take hiše, bodo dobivali navadne unijske plače. Edisonove hiše bodo stale na lotih, ki merijo 40x60 čevljev, toda velike bodo le po 26x30 čevljev, oziroma toliko, kakor so druge stanovanjske hiše, katere so namenjene za jedno rodbino. V vsaki hiši bode 6 sob in kopalna soba. Pod hišo bode naravno klet, v kateri bode parni kotel, pralnica in skladišče za premog. Utrdbe panamskega prekopa. Amerikanaka vlada je dovršila osnovo za ntrjenje panamskega prekopa. Glavna važnost se polaga na utrdbe na zapadnem delu prekopa, kateri se bo utrdil z močnimi baterijami. Na atlantsko stran bodo postavili šestdeset velikih topov, kot jih imajo v nev-jorški luki. Skupni stroški vseh utrdb bodo znašali 7 in pol milijonov dolarjev. Hrvatska kolonizacija v Slavoniji. V Barču se je ustanovil konsorcij, ki je kupil en del posestva grofa Aladara Jankoviča v davč. občinah Kliše in Grozdanske, okraj Virovitica, v približnem obsega od 30Ü0 juter. To zemljo sedaj konsorcij parcelira in naseljuje na njej hrvatski živelj iz Like, bjelovarske-križevačke županije in dragih delov Hrvatske. Jutro zemlje se oddaja za 260 kron ter je najboljše vrste za obdelovanje. Kolonizacijo podpira tudi vlada in bo izdala 50.000 kron podpore za zidavo hiš in nabavo poljedelskih potrebščin. Kruto preganjanje slovaškega časopisja;. Obsojen je bil J. Kustra, sotrudnik „Slovanskega Tyž-dentaika“ na tri mesece ječe in 1200 K globe zaradi članka „jCigana.“ V tem članku je namreč Kustra dejal, da nimajo Slovaki in nemadžarske narodnosti niti toliko pravice na. Ogrskem kakor cigani. Porotniki so uvideli v tem izreku ščuvaaije proti Madžarom in pripoznali krivdo. Prosto pristanišče v, Solunu. V Solunu nameravajo seda/nje, malo, pomanjkljivo pristanišče spremeniti v prosto pristanišče, je izdatno povečati* zvezati z železnicami in napraviti poleg osrednjo postajo in skladišče vseh železniških prog. Ta načrt podpirajo na vse mogoče načine Srbi, ki nameravajo v povzdigo svojega izvoza vporabiti Solun kot glavno izložišče in skladišče svojih izvoznih predmetov. Želeti bi bilo, da se ta namera, ki bo povzdignila trgovino dežele same in blagodejno uplivala na ves jugoslovanski trg, v kratkem tudi uresničila. Anarhisti na Francoskem. V Parizu so zasledili dovršeno organizovano anarhistično zvezo. Več udeležencev so zaprli, pri nekem 25ietnem steklarju so dobili delavnico za izdelovanje dinamitnih bomb. Ubegle kaznence iz Cernovic so do 12. junija brezuspešno zasledovali. V soboto pa so ujeli enega v Idcestie, dva pa, in sicer med njima tudi onega, ki je bil na smrt obsojen, na Ruskem. Potop podmorske ladje. V Sebastopolu je zadela podmorska ladja „Kambala“ radi nenadnega obrata oklopnice „Rotislav“ y njen zadnji del in se vsled dobljenih poškodb y. kratkem potopila. Rešil se je poveljnik, ki je bil na krovu, 17 mornarjev in šef oddelka pomorskih' ladij, kapitan Bjielikov, pa so potonili. Najstarejša cerkvena ura je pač ona, ki se nahaja na stolpu cerkve sv. Evstahija v Milanu. Ta ura je bila postavljena 1. 1309, torej je ravno 6001et-nioa v letošnjem letu. Dante se te ure še dobro spominja v svojih spominih. Polnih šest stoletji je gledala ta ura na ljudsko mešanje in drvenje pod seboj. In ostala je točna in hladnokrvna, ko je vse okoli nje menjalo in izginilo. Zenska policija v Ameriki. Ženske so slednjič v Ameriki prodrle tudi na jedno polje, ;sa katero se je vedno mislilo, da jim ostane za vedjpo zaprto. V mestecu Bayonni države New-'Jersey so namestili te dni šest krepkih in; odločnih že|nsk kot policistinje. Uniform dosedaj še niso dobile, ampak imajo kot znamenje njih avtoritete meden znak in neobhodno ’potrebno palico. Te krotiteljice ljudske podivjanosti bodo za prvo imele nalogo stražiti im nadzirati nasade, kjer se deca igra, ter paziti nanje, da ne kade. Začetek na tem polju je že storjen, . a ne ve se Še, kaj se bo iz tega napravilo* Avarske grobove so izkopali na Ogrskem. — Ravnateljstvo madžarskega narodnega muzeja razkopava že delj časa pri Dunapentlu pod nadzorstvom znanega arheologa dr. Edvarda Mahlerja za starinami. Pred nekoliko dnevi so delavci odkopali grobove iz avarskih Časov. Našli so tri običajne grobove iz tri konjeniške, v katerih so umrli Avari bili pokopani v popolni bojni opravi s konji vred. Našli so zraven mnogo dragocenega orožja iz 6. in 7. stoletja. Okostje Avarov je pelo dobro ohranjeno, ter so vse najdbe dali prepeljati v madžarski narodni muzej, da jih konzervirajo in potem razstavijo. Razkopavanje se nadaljuje. Enooki. Na Bavarskem je rodila neka kmetica otroka, ki je imel samo eno velikansko oko in sicer sredi čela, kot ciklopje v starih pripovedkah. Očesne jamice pa so bile spodaj malo razvite in popolnoma pokrite s kožico. Otrok je kmalu po rojstvu umrl in ga hranijo sedaj v monakovskem muzeju. MALA NAZNANILA ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmaDjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vi nar j e v. Drugače se ne odgovori. Gospodje dobe takoj dobro plača-' no in stalno službo, če so sposobni za obisk zasebnih odjemalcev. Ponudbe na upravništvo lista pod šifro „Eksistenca“. 115 Prodajo se novi in stari enovprežni vozi, kakor kočije, faetcni, (lahke kočije) in gospodarski vozi po najnižji ceni. Sprejmejo se tudi vozi v zameno pri Pergler Franc, tovarna vozov, Mühlgasse 44, Maribor. 119 Učilišče in vzgajališče Ketzelsdorf pri Svitavi (Moravsko) sprejme deklice, ki se hočejo izvežbati v šolski stroki in drugih rečeh, kakor v ženskih ročnih delih, vezanju, pletenju, šivanju, prikrojitvi obleke, rizbi kroja, v modernih jezikih (tudi slovanskih), godbi, kohanju, likanju, gospodinjstva itd. Vzga jališče je v gozdnatem kraju in ima radi tega jako zdravo lego. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. 118 Platneni izdelki Rudnih gor so na dobrem glasu. — so pa tudi pristni in trpežni — če se naročijo naravnost iz Rudniških gor. Ostanki cefirja, primerni za obleke so nsjcenejši pri izdelovatelju Jožef Anderšek v Bistri pri Novem mestu ob Metavi, češko. 40 m najboljšega sukna Btane 16 E. 112 Mladenič išče v okolici Maribora stanovanje s hrano in perilom. Plača po dogovoru. Natančneje podatke poda upravništvo. 113 Lepo posestvo blizu Velenja v Spodnjem Štajerju, v ravnini in sicer zidana hiša, zidani hlev, 8 oralov njiv, 2 orala hmelja, 8 oralov travnikov med tem 2 orala sado-nosnika in 8 oralov dorastlega gozda z mešanim drevjem, skupaj 26 oralov, nerazdeljeno ali pa tudi samo polovica proda se za nizko ceno. Plačilo ugodno. Ponudbe naj se pošljejo pod „Posestvo“ na uredništvo tega lista. 91 Zelo ugodna prilika! Prodam prostovoljno žago in mlin na potoku, 5 minut daleč od izliva v Savo, pri lepi cesti. Kolodvor Zilanmost je oddaljen 1 uro, trg Radeče •/, ure. V kratkem se otvori železniška postaja. Izvrstna lega tudi za večje podjetje s pomočjo elektrike. Cena zelo nizka. Slovenci, ki se zavedate kake veljave, pridite, sicer bo tujec porabil pričujočo ugodno priliko! Prodam tudi pripadajoče posestvo: njive, gozd, travnik, vinograd. Več pove Ant. Podlipnik, Loka pri Zidanem mostu. ft* O N ZS X| » Z* £ X|g z% ® X2 iS z% l a Z a. £ ./ B • X.3Ö z X « £ $ •m m I? m u S o “ 'SP ® 'S 'CSJ rt § KI M O •£ bo ® * P. ^ CD o rt -3 g o P a ‘s? -—■ rt o rt o -rt m oa rt rt > t> o M CD rt so m t> t> _ •r-t ® rt O ® rQ O o -r-. P a bo "S* F3 rt rt rt 'rt ° -S ® Ste rt, c6 . »rt M 0 *ri rt > Ph oq OÖ CD rt m 1 2 rt _o M o |'V . tl ® t> ,rt rt •i-H E_i rt 13 >CQ ^ rt § M - -rt ® rt prt rt ® > 3 ° o _ af ® o rrt ‘rp ’S s a “ rt 2 N 'S O ^ 3 «M O O -rt ® e 'rt CQ ° O rt ,2 -a g oa o -S ,+i ® s ¥ £ -3 ■s 48 2? «8 ® bD O rt Prt £ rt Prt ® ‘5s ^ o ® „ rt ® -rt -rt S rt «g Prt ^ ® rt rt N N a ■& ® - Prt ® >o _ rt rrt ca na M o ° •rH CD § rrt rt K rH r. rt H ’S ®- s o M •g bD o rt ® ® X z X z X X X z X X X X X z X ÄXXXX Restavracija XXXXA Narodni dom v Mariboru. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tnjco. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. Italijanski jezikovni kurz po sistemu Berlitz S mesečno za 10 K. Naznanila se sprejemajo do 15. t. m. Šolska ulica št. 5, I. nadst., Maribor. Hotel Pri belem volu v Celju Ignac Božič narodni krojač t Mariboru, Tegethofova nlica 16, v hiši dr. Rosine se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78 vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi. : ßsHsr Cerkveni Peter Markovič akadem. slikar v Rožeku na Koroškem ^ se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, yfr fresko-podob altamih in bandernih slik, križevih ^ ^ potov itd. vse na posebno trpežno platno in v tjjr ♦♦ jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško sta-Ä re umetne slike. Sprejema vsa večja dela: sli-kanje cerkva v različnih slogih, cele notranje ^ poprave cerkva (v tem slučaja poskrbi in posre-duje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po žž dogovoru in brez vse konkurence. m 23 sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : : 51 Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike! O Izdelovatelj cerkvenega orodja in posode 0 Karol Tratnik, Maribor Župnijska ulica št. 3. se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Svoji k svojim! 38 Svoji k svojim! se priporoča za obilni obis 63 Slikar in pleskar Franc Divjak v MARIBORU, župnijska ulica št. 7 prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najuižjih cenah. Ako se skličete na „Straža“ dobite po znižani ceni lil ...11 Uli H MII 11—B^aBMaMHir Slovenski brivec! Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo moderno urejeno brivnico. :: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. IVAN BERGLEZ p brivec Maribor, Šolska ulica 2. 55 SMRT doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko). Štajersko platno m. . . . Slovensko platno m. . . . Savinsko platno m. . . . Vojašto platno m. ... Domestih platno mthko m. Gorsko platno debelo m. Istrija tkanina, mehka m. . Holandska tkanina, mehko m. po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v. Olje od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. Marna sv. Cirila y Mariboru. Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko. Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Edino narodno kamno- Stavbena in umetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. ::: Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, puliranje in struganje ::: kamena s stroji. ::: seško podjetje v CELJU. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ‘ali betoniranih :: :)rodbinskih'grobišč (rakev).:: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, udela-::: vanje napisov v iste. :::