— 18 —
Cvetice iz rajskega vrta
1. P o n i ž n o s t.
jipčanski kralj Sesostris je premagal mnogo sosednjih Ijudstev in vjel celo njih vla-darje. Z vjetimi kralji jc ravnal kakor s sužnji. V svojem mpuhu m grozovitosli jih je med drugim ukazal upreči v svoj voz. Ko so nekega dne ti nesrečneži peljali kraljev voz, se eden izmed njih ozre nazaj in gleda neprestano na kolesa. Ko ga Se-sostris vpraša. kaj s tolikim zanimanjem ogleduje, pravi: ,,To opazujem.da so prečke pri kolesih nekaj časa na vrhu, potem pa zopet spodaj." Kralj Sesostris je takoj spoznal, kaj misli vjetnik. Za-vedcl se je, da prav lahko tudi njcga zapusti bojna sreča in da sc mu utegne gosdti prav tako. kakor on dela z nesrečnimi kralji. Zato je ukazal kralje izpreči in onemu. ki mu je povedal resnico, je dal tudi prostost. Tudi poganski kralj je spoznal, da to ni njegova zasluga, če je imeniten in slaven. Kristijan pa vc, da je vse. kar ima dobrega na duSi in telesu. dar božje Ijubezni in dobrotljivosti. Če to pripozna in je hvaležen Bogu za vsc dobro, je to začetek ponižnosti. Če pa kristijan pripozna tudi svojo lastno slabost in grešnost, je v resnici ponižen. Abraham je pokazal svojo po-nižnost, ko je rekel: ..Akoravno sem prah in pepel, bom govoril s svojim Gospodom." Apostol Pcter je pokazal ponižnost z besedatni, ki jih je rekel Jezusu : ,,Oospod, pojdi od mene. ker jaz sem grešen človek l" — Kakor v vseh tednostib, nam je tudi v ponižnosti Marija naj-lepži zgled. Ko jo je angel pozdravil kot mater Jezusa, Sinu božjega, se je takoj ponižala in rekla: ,,Dekla Oospodova sem.'" Ko jc šla Stiridcseti dan po rojstvu Jezusovem v tempel, je popolnoma prikrila svojo svetost. Kleče je prosila duhovnika, naj moli za njo. Najčistejša, najsvetejSa izmed vseh stvari se tolikanj poniža, kakor da bi potrebovala z drugimi vred očiščevanja. V ,,zgodbah sv. pisma" sc učiš, da je bila Marija takrat pri Jezusu, kadar so ga zaničcvali. pri njcgovem trpljenju in na gori
Kalvariji, ko ji" umiral. Ko so pa njenega božjega Sina slavili, ko so ga slovesno sprejeli ob prihodu v Jeru-zalem. ali ko se je spremenil na gori Tabor. takrat ni bila navzoča.
Pa morda se ti zde, Ijuhi otrok, vsi ti zgledi taki, da jih ne morcž posnemati. Pa poslušaj. kako so jih znali posnemati bogoljubni otroci! Bral sem o nckem bogatem dobrem dečku, ki sc jc na ulici posmehoval starčku, ki je prosil miloščine. Tovariš dečkov pa ga opomni. da ne sme tako ravnati, češ, ali ne veš, kaj smo sc učili pri nauki o četrti božji zapovedi. Bogali deček tovarišu ni zameril tch besedi, zavedel se je tudi. da jc v svojem napuhu zaničeval reveža. Frecej je slopil k njemu, prosit ga odpuščenja in mu dal miloščino in je celo pri drugih za starčka prosil miloščine.
Zaradi bogastva starišev, lepe obleke, dobre glave se pač ne smeS nikdar povzdigovati. Bog ti je dal to, Bog ti pa tudi lahko vzame. Ce tt1 drugi hvalijo, vedi, da te hvalijo zaradi darov, ki ti jih je Bog dal. Ti pa misli na svoje napake, spominjaj se. kolikokrat razžališ svojega dobrcga Boga. Ne govori vedno o sebi, pri-poseduj rad, kar so storili drugi dobrega. Ne zaničuj nikogar, ampak bodi z vsakim prijazen.
Da se ti še bolj priljnhi ponižnost, misli večkrat na Jezusa. Nobene čednosti naš božji Učenik ni tako jasno učil s svojim zgledom. kakor ravno ponržnost. Ali ni to največji dokaz ponižnosti. da je bil tako reven in ubog ob svojem rojstvu: Ko bi bil hotel, bi bili prišli angeli in mu napravili dragoceno pa-lačo. zlato zibelko in svilnato posteljko. — Ker je bil resnični Bog. vseveden in vscmogočen, bi bil lahko že v mladeniški dobi učil in čudcže delal. Vendar do svojega tridesetega leta ni storil noben^ga čudeža, svoje nebeškc modrosti ni pokazal, tako da Nazarenčani po-zneje kar mneti niso mogli. odkod ima modrost. — Tako je ravnal Zveličar in tudi nam vsem naročil. da ga posnemajmo, rekoC: ..Učite sc od mene, ker jaz sem krotak in iz srca ponižen."
l/poinjiij te bcsede Zvelitarjeve, ljubi otrok, in boš duhovna v i j o 1 i c a , ki jo vse čisla in ljubi in ki drugc razvescljujc z vonjavo svoje čednosti.
^_                                  2-