GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LJUBLJANA LETO XVII. DECEMBER 1976 ŠT. 12 40 MILIJONOV DOLARJEV NOVIH NAROČIL V IZVOZU Čeprav situacija v svetovnem gospodarstvu v letošnjem letu ni bila najbolj rožnata, lahko z gotovostjo trdimo, da smo kljub temu glede novih naročil v izvozu prav uspešno poslovali. Blizu 40 milijonov dolarjev naročil v obdobju januar—november nam zagotavlja določeno varnost pri bodočem poslovanju, to pa še prav posebno z ozirom na slabšo situacijo, ki jo trenutno pogojuje domači trg. FAKTURIRANJE: Mesec Direktni Indirektni izvoz — din izvoz — din Januar 9,948.269 8.654.678 Februar 4,624.463 3.636.020 Marec 11,987.864 7,080.500 April 6,801.910 236.430 Maj 16,798.898 2,822.422 Junij 4,571.387 11,451.870 Julij 10,325.893 184.048 Avgust 14,231.450 12.300 September 25,367.060 5,108.755 Oktober 6,361.070 7,666.462 November 22,015.330 826.167 December (ocena) 28,300.000 2,800.000 SKUPNO 161,333.599 50,479.741 IZVOZ — FAKTURIRANJE PO GEOGRAFSKIH PODROČJIH (za obdobje — j anuar—novem ber) Država V rednost v dinarjih Vrsta opreme Ne glede na to, da je pridobivanje novih naročil tako po asortimentu iz naše dejavnosti kot tudi po vrstah valut, ki so Potrebne za nemoteno poslovanje podjetja, primarna dejavnost službe izvoza, moramo poudariti, da je tudi njihova realizacija iz Predhodnih obdobij izredno važna. Kako smo poslovali v letošnjem letu, naj nam pokažejo naslednje analize oziroma ustrezne tabele. (Vsi podatki se nanašajo na obdobje januar—november!) Po dinamičnem načrtu fakturiranja za leto 1976 smo programirali 152,050.000 dinarjev. Če upoštevamo faktično fakturiranje za direktni in indirektni izvoz, ki smo ga dosegli po mesecih in če vzamemo v obzir tudi oceno fakturiranja za december (ki je dovolj realna), potem lahko trdimo, da smo dinamični plan fakturiranja za leto 1976 precej presegli. Želimo še pripomniti, da v gornji oceni oziroma primerjavi nismo upoštevali naslednjih dveh ‘zneskov, ki v letošnjem letu še ne sodita v skupno realizacijo in se zanju službe izvoza še ni obremenila. 41,732.753 din (20% avans iz Posla HE Hemren L>am, avans smo že prejeli). 10,576.930 din (581.150 $ iz kori-tratrgovine). Priliv pričakujemo v decembru. Skupno 52,309,683 din. Vsekakor pa so upoštevani zneski iz naslova povečanja cen. Pridobljeni iz pogodbeno dogovorjenih drsnih skal. (Nadaljevanje na 2. strani) SSSR 21,846,437 Egipt ( + ) 21,752.978 Nova Zelandija 21,450.368 Romunija 14,580.225 ZRN 12,983.890 Italija 7,858.122 ZDA 7,327.023 Peru (+) 5,537.127 Indija (+) 3,769.329 Argentina (+) 3,105.390 Nova Gvineja (+) 3,051.634 ČSSR 2,301,685 Indonezija (+) 2,121.994 Alžirija (+) 1,143.906 Islandija 1,048.847 Pakisan (+) 856.016 Iran (+) 608.509 NDR 503.710 Poljska , 412.855 Kenija ( + ) 292.856 Francija 223.299 Sudan ( + ) 82.935 CAR (+) 58.124 Maroko (+) 9.646 hidravlični preoblikovalni stroji rez. deli za dieselske motorje oprema za črpalne postaje oprema za hidroelektrarne dieselski motorji hidravlični tlačni stroji viličarji grobo obdelani ulitki oprema za hidroelektrarne oprema za hidroelektrarne grobo obdelani ulitki rez. deli za turbine oprema za hidroelektrarne oprema za hidroelektrarne viličarji — rez. deli dieselski motorji — rez. deli rez. deli za mlinice oprema za hidroelektrarne dodatna oprema za žerjave rez. deli za črpalke izdelava dokumentacije rez. deli za stiskalnice rez. deli za turbine reduktor rez. deli za mlinice rez. deli za turbine rez. deli za turbine Izteklo se j"e še eno poslovno leto, za našo delovno organizacijo že devetindvajseto. Vsako od njih ima svojo zgodovino, dogodke, ki govore o bolj ali manj uspešnih obdobjih. Predvsem so ostala bogata izkustva, še več pa je ostalo živega v ljudeh, kar je velikega pomena za našo še razvijajočo organizacijo. Poslovno leto 1976 bomo uspešno zaključili. Fizični obseg proizvodnje je večji in tudi finančni rezultat bo višji kot lani. To pomeni, da smo dobro gospodarili, kljub določenim gospodarskim spremembam, ki so zahtevale drastične ukrepe, in ki so negativno vplivali na proizvodni proces. Spremembe politike investiranja v naši državi in spremembe družbenogospodarskih instrumentov so močno vplivale na povpraševanje po naših proizvodih in tudi na naše poslovanje. Plan pridobivanja novih naročil smo kljub omenjenim spremenjenim pogojem in recesiji, ki vlada v svetu, pokrili v zadostni višini, večinoma s tujimi naročili, kar pomeni, da smo se po kvaliteti proizvodov in poslovnih rezultatih približali in izenačili z zunanjimi proizvajalci razvitega sveta. Vsi doseženi uspehi in ugodni rezultati pa nas ne smejo uspavati. Bera naročil za proizvodnjo črpalk, cementarn in dieselskih motorjev je letos majhna. Ta neskladja bo potrebno urediti z notranjimi premiki celotnega proizvodnega procesa. Vzroke usihanja naročil na omenjenih proizvodnih skupinah je potrebno temeljito pregledati. To so naročila, za katere imamo osvojeno tehnologijo na vseh področjih in ne smemo dopustiti, da bi jih izgubili! Pač pa imamo mnogo naročil za proizvodnjo dvigal, vodnih turbin in preoblikovalne tehnike. V letu 1976 smo sprejeli dva nadvse pomembna družbena zakona: zakon o družbenem planiranju in zakon o združenem delu. Prvi nakazuje celoten sistem družbenopolitičnega razvoja, ki ga moramo skrbno in neposredno uresničevati. Naša naloga je, da skladno z zakonom oblikujemo stališča našega srednje-ročnega razvoja po posameznih tozdih in skupno za celotno organizacijo združenega dela, ter jih vgradimo v ZPS. Ta stališča morajo imeti jasno opredeljene cilje, ki bodo nakazovali naš hitrejši razvoj. Cilji morajo vsebovati vse pomembne dejavnike, kot so: pridobivanje dohodka in njegovo delitev, izvrševanje vseh strokovnih in samoupravnih funkcij, način izobraževanja, zaposlovanje in tudi celotno družbeno vprašanja standarda. Vsi ti dejavniki morajo biti integrirani v našem nadaljnjem družbenoekonomskem razvoju. Drugi zakon je zakon o združenem delu, ki pomeni najvažnejši zakonski dokument po sprejetju nove ustave. Zakon je bil sprejet po večmesečni javni razpravi in najmanj dveletnem sistematičnem delu. Za dokončno sprejetje imamo tudi ml pripravljena dva načrta, to je srednjeročni načrt razvoja naše delovne organizacije in gospodarski načrt za leto 1977. V prvem smo nakazali, na katerih področjih se bomo razvijali, kako bomo modernizirali in razširili naše proizvodne zmogljivosti na področju turbin, talnih transportnih sredstev, specialnih žerjavov in preoblikovalne tehnike, kako bomo poglabljali naše samoupravne odnose, kako se bomo vključevali v zunanji trg, kako bomo združevali sredstva in kako bomo gospodarili na naši nadaljnji razvojni poti. V novo leto torej lahko stopamo mirno in optimistično, kajti kljub zaostrenim gospodarskim pogojem in recesiji, ki vlada v svetu, smo dobro založeni z delom. Vse je odvisno zdaj od nas samih, kako bomo znali izkoristiti dane možnosti. Zavedati se moramo, da smo vsi odgovorni za uspešno oziroma neuspešno realizacijo skupnega proizvoda, ki nam daje glede na dosežene rezultate lahko večji ali manjši kos kruha. L. Nadlišek 40 MILIJONOV DOLARJEV (Nadaljevanje s 1. strani) no diesel motorji so naše ladje- V našem indirektnem izvozu, delnice izvažale iste v SSSR, katerega so predstavljali izključ- Francijo, Grčijo, Sirijo in Irak. Področja direktnega izvoza % udeležbe Razvite države (vključno čezmorske) 38 Države SEV 29 Države v razvoju (DVR) (+) 33 100 Vsekakor je za našo organizacijo kot celoto bistvenega pomena plačana realizacija oziroma za financiranje našega uvoza pridobljena devizna sredstva. Ker še nimamo točnih podatkov za mesec december, veljajo vsi obravnavani podatki za obdobje januar—november. KEčm n®# Tabela prikazuje prilive, katere smo prejeli v obdobju od januarja do novembra. PRILIVI PO VRSTI IN ZNESKU VALUT US S US$ DM Lstg Lit D. kr Š.Fr Š. kr F. Fr CL$ Rs 4,827.490 429.820 (Romunija, Poljska, Bolgarija) 1,873.233 1,041.344 273,169.509 8.900 7.240 24.142 1,209.968 2,023.585 79.216 če preračunamo posamezne valute po ustreznem dnevnem tečaju v odnosu na dinar, ki je veljal ob času priliva, potem ugotovimo, da smo prejeli v omenjenem obdobju: din Direktni izvoz 185,187.764 Indirektni izvoz 47,679.741 Plačana stimulacija (potrjena v smislu zakona še ni upoštevana) 5,065.787 Ocena priliva za december 29,500.000 SKUPAJ: 267,433.292 V skladu z družbenim planom za leto 1976 smo načrtovali vrednost prilivov v znesku 123,256.000 dinarjev. Vsekakor bi bili zgoraj navedeni rezultati tako glede na fakturiranje kot tudi na plačano realizacijo še dosti bolj ugodni (po grobi oceni do 25°/0 večji), če bi disciplinirano spoštovali tiste roke, za katere smo se obvezali s pogodbami. Zal lahko na osnovi točnih analiz ugotavljamo, da se ta naša slaba navada tudi v letošnjem letu ni prav nič popravila — rajši poslabšala, kar v precejšnji meri negativno vpliva tudi na morebitna nova naročila istih kupcev. Razglabljanja o vzrokih takšnega stanja niso predmet tega članka, čeprav lahko mirno ugotovimo, da so bila devizna sredstva za kritje našega celotnega uvoza razmeroma ugodno porazdeljena skozi vse leto in iz tega naslova ni moč iskati bistvenih vzrokov naših kasnitev. SKLENJENE POGODBE oziroma SPREJETA NAROČILA (v dinarjih) Mesec Konv. Klir. Indir. podr. podr. IZVOZ Januar 13,500.361 836.773 2,506.310 Februar 2,497.566 1,769.070 130.308 Marec 622.769 72,207.649 142.210 April 303,579.692 — 401.721 Maj — 33,331.826 9,000.000 Junij 406.416 — 17.020 Julij 118.254 25,147.935 46.800 Avgust 3,286.947 41,180.418 — September — 1,144.500 — Oktober 3,819.090 186,390.000 — November 852.731 15,605.976 468.055 328,683.826 377,614.147 12,712.242 Skupno znaša vrednost sprejetih naročil: 719,010.397 din. Pri tem računamo: Direktni izvoz US $ 14,211.540 (upoštevana ustrezna izvozna stimulacija) Cl. $ 23,095.666 (po tečaju 16,35). Indirektni izvoz US $ 698.484 (po dnevnem tečaju). Zanimivo je pri tem še omeniti, da so glavni nosilci letošnjih naročil naslednji objekti oziroma oprema: reduktorji za Metalurgoimport HE Hemren Dam HE Lower Mangapapa žerjavi 160 To za Mašinoimport polarni žerjavi za Atomenergoexport hidravlični preobl. stroji za Stankoimport ZSSR Irak Nova Zelandija ZSSR ZSSR ZSSR — dieselski motorji za ZSSR (preko ladjedelnice Kraljeviča) Prav posebno želimo pri tem poudariti naš uspeh z naročilom petih polarnih žerjavov v približni vrednosti 15,000.000 Cl. |, kine pomeni samo največje enkratno naročilo v zgodovini Litostroja, temveč odpira tudi nov list v naši proizvodnji, tehnologiji in zna n ju, istočasno pa ponovno potr- juje staro dejstvo, da le lastno znanje (ne licenca, ki služi kot občasno omejeno poživilo) vodi k stalnemu napredku. Zanimiv bo tudi podatek, kakšna vrsta opreme iz našega proizvodnega programa je zajeta v novih naročilih, tako po vrednosti kot tudi v odstotku udeležbe. Vrsta opreme Vrednost u/o udeležbe Turbinska oprema 305,369.663 42 Žerjavi 252,520.789 35 Reduktorji 71,400.057 10 Hidr. preobl. stroji 41,223.481 6 Dieselski motorji 31,247.829 4 Viličarji 15,397.230 2 Ulitki Oprema za cementarne Tehnična dokumentacija 2,590.732 736.896 503.710 1 Ob koncu našega pregleda po- njem letu. čeprav se čuti določe-slovanja izvozne službe v teko- na oživitev z ozirom na investi-čem letu (fakturiranje, priliv in cijsko gradnjo na domačem trnova naročila) se postavlja izred- gu, zlasti na področju gradnje no zanimivo vprašanje, kam in hidroenergetskih objektov, bo kako se bomo usmerili v prihod- morala biti izvozna dejavnost še Kot je omenjeno že v uvodnih besedah, je pridobivanje novih naročil izredno važna naloga vsake delovne organizacije, istočasno pa narekuje tudi poli tiko razvoja same organizacije za določeno prihodnje obdobje. Posebej navajamo tudi naročila, ki smo jih pridobili iz konvertibilnega področja, ker so merodajna za financiranje našega uvoza, čeprav je finalizacija večine od omenjenih naročil razpotegnjena na daljše obdobje. * jmr s jmmr s s s jmm * a Poševne propelerske črpalke za drenažo v Delti Nila nadalje primerna zadolžitev celotne prodajne organizacije našega podjetja. Računajoč planirano finaliza-cijo, ki se predvideva v prihodnjem letu na bazi programov terminske operative, pričakujemo od izvozne dejavnosti okoli 50 % celotne plačane realizacije. Pri tem lahko ugotovimo na podlagi že izvršenih grobih analiz, da bo ta vrednost z ne preveč neugodnimi premiki lahko dosegljiva. Ugotavljamo naslednje odnose: Prilivi iz konvertibilnega področja Prilivi iz klirinškega področja Prilivi iz indirektnega izvoza Prilivi iz plačane stimulacije V prilivih iz konvertibilnega področja nismo upoštevali prili-vovo iz držav članic SEV, s katerimi imamo sicer poseben sistem plačevanja, ampak smo jih enostavno uvrstili v klirinške prilive. če upoštevamo, da bo naša uvozna dejavnost pokrita s pla niranimi 72,000.000 din, potem lahko ugotovimo, da ob upoštevanju 85% pravice na odkup deviznih sredstev planirani prilivi iz konvertibilnega področja več ali manj zadoščajo. vidno povečal njihov izvoz tudi v države vzhodne Evrope. Pri tej oceni močno čutimo vpliv močnejše ekspanzije razvitih držav v dežele OPEČ, saj razen turbin v Iraku drugje nismo mogli realizirati naših ponudb. Vsekakor pa nastopa drugačna situacija v državah članicah SEV. Države vzhodne Evrope letos še nadalje povečujejo svoj deficit, ki je v 1975. letu dosegel nivo 10 milijard dolarjev proti 4 milijardam dolarjev v letu 1974. 110.000. 000 din 215.000. 000 din 28.000. 000 din 12.000. 000 din Povečanje deficita je pretežno rezultat menjave z razvitimi kapitalističnimi državami. Tu smo videli priliko in jo v okviru naših možnosti razmeroma dobro tudi izkoristili. Zal se je močna jugoslovanska ekspanzija na to tržšiče posebno proti najmočnejšemu partnerju iz tega področja pokazala kot dvorezni meč. Namreč — dosegli smo največji sufi-cit v povojnem obdobju, ki ga brez drastičnih posegov z jugoslovanske strani ne bo mogoče kar tako premostiti. Resno Hidravlične stiskalnice tip HVC za ŽŠŠR Drugo, vendar pa zelo važno področje izvozne službe v prihodnjem letu bo še nadalje zbiranje novih naročil tako kratkoročnih kot tudi onih do leta 1980 in še dalje. Da pa bi lahko ocenili naše možnosti oziroma perspektive zbiranja novih naročil v prihodnjem obdobju, je potrebno za takšno oceno upoštevati vrsto dejavnikov. Te lahko zvrstimo v dve vrsti in sicer na dejavnike, ki delujejo na mednarodnem trgu in na naše interne v ožjem in širšem smislu. V mednarodnem smislu bi pač zdržali že prej omenjeno grobo delitev in sicer med razvitimi državami, državami SEV in pripadnicami DVR, pri čemer lahko kot posebno vejo obravnavamo države OPEČ. Čeprav velja, da je po izhodu iz najbolj resne povojne recesije oživitev svetovne gospodarske aktivnosti, ki je začela v drugi polovici 1975. leta, dosegla nepričakovan polet in to zlasti v prvi polovici letošnjega leta, predvidevamo, da se bo ta aktivnost do sredine drugega leta nekoliko umirila. Recesija v razvitih državah s tržnim gospodarstvom je najbolj vplivala na njihov uvoz, ki je prvikrat po vojni nazadoval. Vrednostno sicer ne mnogo, vendar po obsegu za približno 8 odstotkov. Zmanjšanje uvoza v omenjeno področje je močno vplivalo tudi na naš izvoz, če izvzamemo naše sodelovanje s tvrdko Wotan na področju tlačnih strojev, so usahnila vsa povpraševanja za hidravlične stiskalnice, grobo obdelane jeklene ulitke, odpovedano pa imamo tudi naše dolgoletno sodelovanje z OM-Fiat, ki je poiskal nove partnerje v svoji domovini in Franciji, čeprav so na takšno odločitev vplivale tudi naše cene in skrajno neresne dobave. Po drugi strani pa je omenjena grupacija držav povečala svoj izvoz za 7%, za kar se ima zahvaliti v prvi vrsti močno povečani prodaji državam proizvajalkam nafte, istočasno pa se je pričakujemo, da bo blagovna menjava v smeri izvoza močno zmanjšana, naše podjetje pa bo moralo iskati takšne partnerje-izvoznike, ki bodo sposobni naše zaključke ustrezno izravnati. Vsekakor pa niti slučajno ne moremo pričakovati istih uspehov, kot smo jih imeli v tekočem letu. Na gibanje naših zunanjetrgovinskih menjav in na plačilnobilančne odnose pa bodo vplivale tudi spremembe tečajev, saj so bile efektivne spremembe pomembnih valut precej občutne-Če vzamemo za primer samo petmesečno obdobje tj. od januarja do junija letošnjega leta, so bile spremembe efektivnih tečajev navedenih valut naslednje: Porast — švicarski frank — nemška marka — japonski jen — kanadski dolar — ameriški dolar za 8,5 °/o za 4,5 °/o za 3,5 °/o za 4,5 °lp za 1,5 % Padec — angleški funt za 11,0 °lo — italijanska lira za 18,5 % — francoski frank za 2,7 °/o Da ti odnosi niso šli mimo nas brez posledic, predobro čutimo pri naših prilivih kot so OHAO-A, Nuovo Pignone in OM-Fiat, katere še zdaleč ne more mo kompenzirati s posli Crystal Dam, Wotan in drugimi. V državah v razvoju (DVR' se je situacija v prehojenem obdobju razvijala precej drugače in bolj neugodno. Povečan je deficit trgovinske bilance. Vrednost njihovega izvoza je ostala v glavnem nespremenjena zaradi porasta cen izvoznih proizvodov, to je povzročilo zmanjšanje obsega izvoza. Z ozirom na povečanje uvoza je trgovinski defiou omenjene grupe dosegel v preteklem letu 45 milijard dolarjev v primerjavi s 13 milijardami dolarjev v 1973. letu. Če računamo, da smo na tem področju v Pr,e' teklosti zaključevali naše objekt (Nadaljevanje na str. 3) Lotiti se s polno paro Sekretar RS ZSS za organizacijo SLAVKO GRČAR je sindikalnim delavcem TZ Litostroj spregovoril o vlogi sindikata, organiziranosti in njegovi vgrajenosti v Zakon o združenem delu. Poudaril je, da je sindikat sestavni del samoupravljanja, njegova mobilizacija, njegova politična kontrola, kar pomeni, da je vgrajen v vsak delček samoupravljanja. 'Zatem se je ustavil ob nekaterih ugotovitvah, pri čemer je poudaril, da se sindikat v Zakonu o združenem delu ne pojavlja prvič s tako vlogo, ta je opredeljena že v ustavi in vseh naših kongresnih sklepih. V sindikatih in Zvezi sindikatov Slovenije je osnovna organizacija sindikata temelj celotne organiziranosti in delovanja. To ni le osnovno statutarno načelo, marveč tudi praktično spoznanje, ki se več ali manj uspešno uresničuje zlasti po sprejemu ustave in po opravljeni reorganizaciji sindikatov. DELEGATSKO POVEZOVANJE Osnovne organizacije sindikata se delegatsko povezujejo v različnih smereh in na različnih ravneh. Na ravni večje delovne organizacije je konferenca, sestavljena iz delegatov vseh osnovnih organizacij sindikata. Ko je govoril o poglavitnih oblikah organiziranosti osnovne organi-cije sindikata, je spregovoril o članskem sestanku, letnih skupščinah, občnem zboru in sindikalni skupini. Poudaril je, da sindikalna skupina sestavlja 10 do 25 članov, ki delajo skupaj oziroma v neposredni bližini, tako da se lahko sestanejo hitro in brez posebnih formalnosti. Sestanki sindikalnih skupin so kratki, vodi jih poverjenik, ki so ga izvolili delavci. Sindikalni poverjenik je obenem delegat skupine v izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata. V nadaljevanju je tovariš Grčar spregovoril o vsebini obravnav na sestankih. DOSEŽENE SO KAKOVOSTNE SPREMEMBE Tovariš Grčar je v nadaljevanju poudaril, da sindikat ni več samo organizator proslav, prireditev, izletov, ozimnice in podobno. Razen navedenih dejavnosti, ki so tudi potrebne, vse bolj prevladujejo ključna vprašanja, kot so: dohodkovni odnosi, kadrovska politika, planiranje, samoupravna organiziranost itn. Kadar govorimo o takem sindikatu, moramo upoštevati, da je sindikat razredna organizacija. To pomeni, da mora imeti od sindikalne skupine naprej vedno Pred očmi opredeljene ne samo lastne, ampak celotne delavsko razredne interese. Ko govorimo o takih interesih, se moramo vedno zavedati, kaj je sindikat. Vedeti moramo, da je sindikat organizirano članstvo, sestavlje-ho po delegatskem načelu. Če izvršni odbor v neki odločitvi glasuje, to pomeni, da z njim dvigajo roke vsi njegovi člani. Tak delegatski sistem je oblika neposrednega odločanja delavcev, tak sindikat je predpostavka v Zakonu o združenem delu in tak sindikat je moč. Sindikat, za katerim je množica delavcev, je dobro organiziran in se bori za interese delavcev, zavzema pravilna stališča. Ali potem sploh lahko pričakujemo, da bo kdaj kdo proti takemu sindikatu? V tem pogledu je dosežena bistvena kakovostna sprememba, zlasti še z orientacijo k množičnemu vključevanju sindikalnega članstva. Velik premik je dosežen tudi v bitki proti forum-skemu načinu delovanja in sploh v usposobljenosti sindikata za učinkovitejše in množične akcije. Ne glede na navedene in druge pomembne uspehe v organiziranosti in delovanju osnovnih organizacij sindikata, ki so v znatni meri tudi posledica uspešnih akcij ZK in drugih organiziranih socialističnih načel, je vendarle še precej nerešenih ali delno rešenih problemov in tudi ovir v delovanju. V sindikatih in ZK pa bo>no morali vztrajno nadaljevati bitko proti vsem pojavom, ki ovirajo osnovne organizacije sindikata in s tem celotno sindikalno organizacijo pri polnem uresničevanju njene ustavne vloge. SESTANKOVATI RACIONALNO Ko je sekretar RS 'ZSS Slavko Grčar govoril o nekaterih problemih, ki ovirajo delovanje osnovnih organizacij sindikata, je med drugim poudaril, da problemi ne prihajajo do izraza povsod niti niso enako pereči; čeprav so nekateri tehnične narave, je njihova pomembnost precejšnja. Celotno delo v osnovnih organizacijah sindikata, ki je zelo obsežno in zahtevno, opravljajo sindikalni avtivisti volontersko, ob rednem delu na svojem delovnem mestu. Zato bo pogojem za delovanje osnovnih organizacij sindikata potrebno nameniti še veliko organizirane skrbi in več konkretnih ukrepov za pomoč. Z drugo besedo — če bomo zagotovili vse komunikativne poti obveščanja, se bomo navadili tudi racionalno sestankovati! VLOGO SINDIKATA VGRADI TI V SAMOUPRAVNE AKTE Kadar sindikat nastopi pred organi in organizacijo s predlogi in zahtevami, jih mora obravnavati. Kolikor predlog odkloni, mora to pojasniti članstvu, če ocenimo, da niso prav storili, lahko vztrajamo pri svojem predlogu in pojasnimo, da nimajo prav. Če se odkloni ponovno, je potrebno izreči javno kritiko 40 milijonov dolarjev 'Nadaljevanje z 2. strani) 'h opremo skoraj izključno s pomočjo dolgoročnih kreditov, dahih s strani mednarodnih finanč-hih inštitucij (IBRD, IDA itd.), 'h da bomo to prakso skušali hadaljevati, bo vsekakor potreb-ho, da se močneje angažiramo s kreditiranjem v okviru naših do-•hačih institucij. Boja za plasma naše opreme s Pomočjo uporabe ugodnih med harodnih kreditov državam v raz-v°ju se uspešno lahko udeležijo le, e smo konkurenčni. To Pa žal v zadnjem času nismo yeč in nam morda le direktni Jugoslovanski kredit lahko še ka j Pomaga. To smo se lahko bridko prepričali pri naših zadnjih hastopih v Egiptu, Sudanu, Libiji in Indiji. .. Na kohcu vseh nanizanih ana-Uz ugotavljamo, da v perspekti vi lahko računamo v skladu s predvidenim zmernim porastom svetovne trgovinske menjave, seveda v pogojih naše konkurenčnosti, na določen napredek. Vsekakor pa moramo tudi priznati, da se sedanja ekonomska situacija v svetu precej razlikuje od one, ki je veljala še pred nekaj leti. Bistveni dogodki iz prve polovice sedemdesetih let, kot so: rušenje obstoječega mednarodnega monetarnega sistema, inflacije, podražitev nafte, problem osnovnih surovin, recesija so in še vedno vplivajo na naše poslovanje v zunanji trgovini, pri čemer bo nujno, da tudi v bodoče še bolj pretehtamo naše posamezne odločitve pri sprejemanju posameznih poslov oziroma objektov. Franc Bahar, dipl. ing. ali odpoklicati odgovorne, če ne sledijo volji delavcev. To pomeni, da je sindikat politično odgovoren o odločitvah samoupravnih organov. V svetu Zveze sindikatov Jugoslavije se pripravlja gradivo, kako bo potrebno sindikat opredeliti v statutu organizacije in kako ga vgraditi v samoupravne akte, pravila in drugo. V vsakem primeru mora biti razvidno, kdo je zakaj odgovoren IO OOS, KOOS, SOZD. Ko je tovariš sekretar RS ZSS spregovoril o oblikah odločanja, je poudaril, da so vse politične priprave vezane na sindikat oziroma družbenopolitične organizacije. Poseben poudarek je dal odločanju z refurendumom, odločanju na zborih delavcev in drugim oblikam delegatskih razmerij . SINDIKAT — NOSILEC DROVSKE POLITIKE KA- že iz sedanje prakse je sindikat nosilec kandidatur v vse organe, kar pomeni, da je nosilec kadrovske politike v temeljnih organizacijah, opredeljen v zakonu in ustavi. Iz tega izhaja, da ne sodeluje kot posameznik, ampak kot organizacija. Sindikat bo zaupal tistim, ki si resnično prizadevajo za ustavna načela in stališča 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Sindikat je dolžan spremljati delo delegatov, jim pomagati in zagotoviti pogoje za delo. Mnogi vodilni in vodstveni v delovni organizaciji se ne zavedajo svoje politične odgovornosti v svojem delokrogu, čeprav je za politične razmere v kolektivu odgovoren tudi sindikat. OBVEŠČANJE DELAVCEV JE ZELO POMEMBNO Naloge in obveze v zvezi z obveščanjem postajajo obvezne za vse, ki jih morajo posredovati, obenem pa so tudi sankcionira resnično in celovito obveščeni o vsem, kar je bistveno za odločanje v temeljni organizaciji ali delovni organizaciji. Naloga sindikata je, da bdi nad tem, kako se obveščanje uresničuje. Med drugim je sekretar Slavko Grčar poudaril, da nobena informacija ne sme biti skrita delavcu, kar pomeni, da morajo biti pravilno obveščeni o vsem. ZAHTEVATI BREZKOMPROMISNO DELITEV DELA V prihodnjem letu bo treba dosledneje odpravljati nesorazmerja v delitvi dohodka in osebnega dohodka ter s sestavo dohodka vzbujati večje delovne dosežke. V letošnjem letu prihaja do velikih delitvenih nesorazmerij, ki postavljajo delitev po delu v mrtvi kot. To nas zavezuje, da v prihodnjem letu v skladu z Zakonom o združenem delu uveljavimo takšen sistem, ki bo ne le odpravljal ta nesorazmerja, ampak tudi povečal spodbude po večjih delovnih dosežkih. Načela, da bo delavec gospodar nad sredstvi in sadovi svojega dela, ni tako enostavno uresničiti, ker se je potrebno vsak dan znova boriti za ta načela. ne. Delavci morajo biti redno,Znano nam je, da različne sile težijo k odtujevanju tega dohodka, pa ne samo, da delavec nima vpliva na dohodek, temveč pogostokrat ni niti obveščen o odločanju o dohodku, kar pomeni odtujevanje dohodka delavcu. »Poglavitna naloga sindikata je, da se s polno paro lotimo dohodkovnih odnosov, da terjamo brezkompromisno delitev dela za vsa delovna mesta, da se bo enkrat vedelo, kdo dela in kdo ne dela, kajti vsako delo se da vrednotiti. Ne smemo več dovoliti, da se preveč plačujejo formalne kvalifikacije, ne pa rezultati dela,« je poudaril tovariš Grčar. V zaključnem delu svojega referata je poudaril, da smo dolžni po sklepu konference Zveze sindikatov Slovenije preveriti vsebino in oblike svoje aktivnosti, pri čemer moramo z vso resnostjo, kritičnostjo in odgovornostjo ugotoviti svoje pomanjkljivosti pri uresničevanju teh sklepov. Ugotovitve in predloge Ukrepov predložijo izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata v oceno in sprejem svojemu članstvu sindikata na letnih skupščinah. Sabol Razgovor z novinarko LD V soboto 11. 12. 1976, je bil v časopisu Ljubljanski dnevnik objavljen povzetek razgovora med novinarko Nado Mavrič in tovariši: A. Tomažičem, A. Stražinarjem, A. Papežem in B. Smirno-vim o možnostih za večjo produktivnost. Ker menim, da je povzetek pogovora, podan v članku »Naložbe za zdravo jedro« preveč splošen in ne odraža v zadostni meri vsebine, ki se mi zdi pomembna za razumevanje obravnavane teme, želim članek na kratko dopolniti. V povzetku pogrešam naša jasno obrazložena hotenja in ukrepanja za dvig produktivnosti, ki jih v zadnjih nekaj letih vedno bolj uveljavljamo na področju planiranja, informatike, tehnologije in organizacije dela. Produktivnost bomo povečali: a) s prehodom iz ročnega na računalniško načrtovanje zase-denosti proizvodnih k«ip