TRGOVSKI 'C, 'e/Vrr, cv, ST Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol le — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in to,. LETO Vil. Telefon štev. 552 LJUBLJANA, dne 20. maja 1924. Telefon štev. 552 jetri leta / Ljubljani. ŠTEV. 60. Naša pošta. Ako pri nas v kateremkoli oziru ni kaj v redu, ako vidimo namesto napredka nazadovanje, namesto sanacije poslabšanje, pripisujemo navadno vso krivdo birokratizmu Beograda. Res je sicer, da smo zbog neokretnosti upravnega centralizma v premnogih ozirih zaostali, da je ta ali ona institucija, ki je pred vojno funkcionirala z največjo točnostjo, popolnoma odrekla in da gremo rakovo pot baš tam, kjer bi morali držati enak korak z inozemstvom, ako nočemo prizadeti celokupnemu našemu narodnemu gospodarstvu težke škode, toda napačno bi bilo, ako bi hoteli vedno in povsod, za vse napake dolžiti samo centralo, kajti večkrat in prevečkrat smo krivi pač tudi mi sami. Poglejmo si samo našo pošto. Medtem ko ne čujemo iz drugih pokrajin pritožbe, so v tem oziru pritožbe pri nas na dnevnem redu. Nismo se čudili, ako so imeli naši poslovni krogi koj po prevratu večkrat vzrok za pritožbe proti poštni upravi, vsaj ni bila po prevratu lahka stvar spraviti vse naše življenje in poslovanje na normalne tire, toda upravičeno moramo biti ogorčeni, ako danes poslovanje tako važne institucije, kakor je pošta, zaostaja tako, da ne mine skoro niti dan, ne da bi slišali iz tega ali onega kraja pritožbe proti poštni upravi. Ne moremo si tolmačiti, zakaj se v Sloveniji, ki. je v tem oziru prednjačila vsem drugim pokrajinam, daje povod za neprestane kritike in pritožbe proti tečnemu delovanju pošte. V Mariboru se n. pr. dostavlja dopoldanska pošta tvrdkam, ki so v bolj oddaljenih rajonih, redno komaj po polenajsti uri. — V nedeljah se posameznim tvrdkam, ki se zglasijo na poštnem uradu, vročijo samo časopisi, ne izdaja se jim pa korespondenca. Ne vemo, zakaj se delajo po nepotrebnem take sitnosti? Ali se s tem ne prihrani mnogo dela pismonošem, ki morajo baš ob ponedeljkih po dva- ali celo trikrat na pot, ker imajo za eno samo pot preveč pošiljk! V Ljubljani pa smo v tem oziru še na slabšem. Stranke, ki stanujejo bolj proti koncu raznašalnega rajona, morajo čakati ure in ure na pošto, a za »pospešitev« ekspresnih pošiljk je poštna uprava v zadnjem času odredila, da se dostavljajo ekspresna pisma, ne takoj po prihodu vlaka s posebnim slom, kakor je bilo to vedno v navadi, ampak s pismonoši, ki raznašajo navadno neekspresno pošto. Ekspresna posta, ki prihaja s ponočnimi vlaki in se je vedno dostavljala kmalu po sedmi uri, se dostavlja danes z navadno pošto, ekspresna pošta pa, ki PHhaja z vlaki po 8. uri, mora čakati na tukajšnji pošti na popoldansko dostavo, ki se začne komaj po 4. uri. Alenimo, da ima pošiljatelj velik interes na tem, da se ekspresno pismo dostavi naslovniku nujno, sicer bi ne plačal visoke ekspresnine, v kateri ao vendar vračunjeni višji stroški, ki so zvezani z nujno dostavitvijo ekspresnih pisem. V zadnjem času smo dočakali celo to, da se dostavljajo tudi brzojavne pošiljke z navadno pošto. Kaj čuda, da vlada med našimi trgovci zbog velikih zamud, ki jim povzročajo ogromne gmotne stroške, veliko ogorčenje. Priznamo, da je bila poštna direkcija primorana reducirati večje število uslužbencev, toda redukcijo bi naj izvršila tam, kjer je to mogoče, nikakor pa ne pri raznašalcih, ki so *e doslej komaj mogli zadostiti preobilnemu delu. Poštne pristojbine rastejo pri nas z dneva v dan, pri tem pa aparat vedno bolj peša in to v največjo škodo poslovnih krogov. Ni skoro dneva, da bi se v trgovskih krogih ne čulo kako pritožbo proti poštni upravi, ki zahtevam trgovstva, da bi se dostavljanje pošte pospešilo, nikakor ne ugodi. Prepričani smo, da bi mogla naša poštna direkcija pri količkaj dobri volji vse grajane nedo-statke odpraviti in se s tem izogniti neprestanim pritožbam s strani vseh poslovnih krogov, ki imajo pri tako visokih poštnih pristojbinah polno pravico zahtevati, da se njih utemeljene predloge upošteva in jim ugodi. Socialno zavarovanje. Prejeli smo in priobčujemo: 0 socialnem zavarovanju se v zadnjem času zelo veliko piše, kar je tudi razumljivo, ker obsega to zavarovanje že sedaj v naši državi okrog pol milijona zavarovancev, med temi samo v Sloveniji skoro osemdesettisoč. Veči-na tozadevnih člankov, ki jih čitamo po naših listih, je politično pobarvanih ter se le malokateri peča res stvarno z zadevo, zato ne bo škodilo, ako se zadevo brez ozira na levo ali desno premotri. V bivši Avstriji je bilo socialno zavarovanje poverjeno okrajnim bolniškim blagajnam, ki pa so bile po večini zelo majhne — vsaj so nekatere štele komaj po 200 do 300 članov — in je naravno, da se brez vsake medsebojne zveze niso mogle razviti. Po prevratu se je pričelo te bolniške blagajne razpuščati ter jih pridruževati največji tedanji okrajni bolniški blagajni v Ljubljani. Že tedaj je bilo uvideti, da se ta centralizacija ne bo posrečila, vendar ni bilo posebnega odpora, ker so po deželi ostale še poslovalnice, ki so nastale iz razpuščenih bolniških blagajn. Te poslovalnice — dasi oropane svoje samoupravnosti — so vsaj še vzdrževale stik z zavodom, delodajalci in člani. Ko pa je stopil 1. julija 1922 v veljavo novi zakon o zavarovanju delavcev in se je ustanovil v Ljubljani za celo Slovenijo en sam Okrožni urad, se je pričel zmanjševati delokrog poslovalnicam ter se je v zadnjem času zmanjšal tako, da danes še obstoje po deželi poslovalnice, ki pa so brez vsakih pripomočkov, da bi vršile svojo dolžnost. Ako hoče imeti delodajalec ali zavarovanec kako informacijo, obračati se mora naravnost na okrožni urad in čakati po tedne na odgovor. Dajatve, katere so preje zavarovanci prejemali deloma neposredno, deloma v par dneh, se izplačujejo sedaj po več tednih, ako pa je slučaj količkaj zamotan, pa po več mesecih. Po vseh dosedanjih skušnjah je dognano, da se tako velik okrožni urad ne da vzdržati. V naši državi je sedaj 22 okrožnih uradov, toda največja v Zagrebu in Beogradu ne štejeta dosti preko 40.000 zavarovancev, dočim so vsi drugi izdatno manjši in štejejo 5 do 15 tisoč zavarovancev. Pripomniti pa je, da se okrožna urada v Zagrebu in Beogradu raztezata le na najbližjo okolico mesta. Ako bi se hotelo socialno zavarovanje pospešiti in dati možnost, da se na upravi res udeležujejo lokalni faktorji, bi bilo treba ustanoviti, vpošte-vajoč prometne in druge razmere ter število članov, v Sloveniji okrožne urade v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Novem mestu, ki bi šteli po vrsti 25.000, 20.000, 15.000, 12.000 in 8.000 zavarovancev. Le na ta način bi bila podana možnost, da se delo razdeli, v tem slučaju odpadlo bi lah- ko veliko število sedanjih oddelkov in njihovih šefov ter bi se dali upravni j stroški znatno zmanjšati. Tudi bi se ; lahko ustanovile v zakonu predvidene ekspoziture, ki bi naj bile povsod ! tam, kjer je preko 500 zavarovancev. I Vsled prekomerne centralizacije je | zastalo pri okrožnem uradu v Ljub- ljani tudi zaračunavanje prispevkov ter znašajo že sedaj zaostanki več milijonov dinarjev ter bo trgovina, obrt in industrija znatno prizadeta sedaj, ko se je pričelo z iztirjavanjem teh ogromnih zaostankov. Tudi temu je odpomoči le, ako se urad decentralizira. Otvoritev neposrednega prometa med Jugoslavijo in Italijo tudi v prevozu preko Avstrije. S 16. majem 1924 se otvori goriime-novani prepremni promet za blago med Jugoslavijo in Italijo. Za prevoz so merodajne odločbe Mednarodne konvencije (Bernski dogovor) izza 22. decembra 1908 z vsemi dodatki in dodatnimi izvršilnimi odredbami. Pošiljke je predati v prevoz z direktnimi mednarodnimi tovornimi listi. Tovorni listi morajo bili izstavljeni v državnem jeziku, poleg tega pa imeti francoski ali nemški prevod. Razen predmetov, ki jih navaja § 1. izvršilne odredbe Mednarodne konvencije pod točko 1., so od direktnega prevoza izključeni tudi predmeti točke 2. (točka 2. tega paragrafa, to je zlato in srebro v palicah, platina, denar, denar izven obtoka, kovan iz plemenitih kovin, vrednostni papirji, dokumenti, drago kamenje, pravi biseri, nakit in druge dragocenosti, dalje umetniški predmeti, kakor so to slike, kipi, bronse, starine itd.). Kot »druge dragocenosti«, ki so tudi izključene od prevoza z mednarodnimi tovornimi listi, se smatrajo n. pr. predmeti iz zlata, srebra, platine, dragega kamenja in dragih biserov, precizijske ure, čisti svileni žameti, čisto svileni pliši, čisto svilene tkanine z vzorci za oblaganje pohištva, svilene preproge, posebno dragocene kož.e, posebno dragoceno krzno in sicer: bober, lisica, činčila, bela kuna (hermelin), vidra, perzijanee, morski pes, morska vidra, bela lisica, skiuiks in sobol, kakor tudi rožno olje, esenca rožnega olja itd. V prevoz se prevzemajo komadne in vozovne pošiljke, tako kot brzovozna, kakor tudi sporovozna roba, v kolikor ni njen izvoz, prevoz ali uvoz prepovedan ali dovoljen v izjemnih slučajih. Pošiljatelj mora vpoštevati tozadevne odredbe, ker železnica ne prevzame nikake odgovornosti, če se iste niso upoštevale. Pošiljke za Italijo, ki se v Italiji ne smejo prevažati po isti tarifi, kakor se je zahtevalo pri predaji, se odpravijo v italijanskem poteku po določbah in vo-za™nah italijanske tarife. Spremljevati pošiljke je dovoljeno samo pri mrličih in živadi. Kar se tiče carinskih, trošarinskih in policijskih predpisov, kakor tudi uvoznih, izvoznih in prevoznih dovoljenj, so merodajni vsi dosedanji predpisi. Za njihovo pravilnost in popolnost odgovarja stranka, ki nosi vse posledice iz nastalih transportnih ovir v tem pogledu. Za računanje vozarine so nadalje me-r^ajni lakalni ali zvezni tarifi’ udeleženih železniških uprav, ki se uporabljajo od meje do meje. Če ima kaka železniška uprava za gotovo vrsto robe ali za nekatere proge posebne tarife, ki veljajo za en sam način odprave, bodisi kot brzovozna ali sporovozna roba, se uporabljajo te tarife. Postranske pristojbine, kakor tudi pristojbine za izposojene ponjave se zaračunajo za ves potek o tarifi pošiljalne železnice. \ Vozarina se lahko frankira ali poljubno preodkaže. Plača se jo lahko v dinarjih ali pa tudi v lirah, ki se po dnevnem uradnem kui^u preračunajo. Dovoljuje se tudi delno frankiranje pošiljk od predajne do obmejne postaje, pošiljalne ali naslednje države. T tem slučaju se lahko frankirajo tudi stranske pristojbine, ki narastejo do teh obmejnih postaj, če gre za tako frankiranje, se mora glasiti v tovornem listu izjava: »Plačano (Iranko) do...............itd.« Pri pošiljkah, za katere stranka želi, da bi se vozarina frankirala vsled pomanjkanja tarifnih pripomočkov ali iz kakršnegakoli vzroka, prodajna postaja ne more izračunati vozarine, mora odpošiljatelj položiti primeren depozit. Glede povračila preplačane vozarine veljajo takisto vse dosedanje določbe. V slučaju delnega frankiranja vozarine je nasloviti zahtevo po povračilu iste na ono železniško upravo, kateri je podrejena namembna postaja. Povzetja in predujmi so odslej dovoljeni ali izraženi morajo biti v valuti pošiljalne države. Provizijo za povzetja in predujme plača v vseh primerih vedno pošiljatelj. Dostavni rokovi se ravnajo po določbah mednarodne konvencije, njim se prištejejo še vsakokratni veljavni dodatni dostavni roki posameznih uprav. Glede naknadnih odredb pripominjamo: čim je pošiljka prišla v našo državno mejo, so dovoljene samo še naknadne dispozicije, ki ne izpreniinjajo 1. prvotne namembne države, 2. prvotne namembne postaje, za katero velja kakšna transportna omejitev, izvzemši v obče veljavne naredbe pri transportnih zadržkih. Ležarino in stojniuo računa vsaka izmed udeleženih uprav po svoji tarifi. Za eventualni daljši potek pošiljk vsled kakšnih ovir, se pobira vozarina po odredbah soudeležene železniške uprave. Opozarjamo interesente zlasti na določbe, da je smatrati izročitev pošiljk v carinska ali zasebna skladišča ali špediterju istovetnim z izročitvijo robe prejemniku. Označba interesa na dostavi je prepovedana. Glede prevažanja sredstev za zavarovanje robe proti mrazu ali vročini, glede prevažanja pribora za natovarjanje in povratek veljajo tarifske in ostale določbe one železniške uprave, ki je pošiljko prevzela v prevoz. Glede prevažanja praznih in polnih privatnih voz veljajo določbe Mednarodne konvencije. Prazni privatni vozovi se morajo predati v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi. Pravico razpolaganja ima samo uvrstilec in ga mora izzvati le s predložitvijo tovornega lista. Ce hoče tretja oseba predati tak privatni natovorjeni ali prazni vez železnici v prevoz, mora predložiti pošiljalni postaji s tovornim listom vred tudi pismeno izjavo uvrstilca, da se strinja z izvršitvijo transporta, ki je označen v tovornem listu. Taka izjava odpade, ako preda najemnik v namembni postaji natovorjen voz, ki mu ga je uvrstilec v to svrho poslal praznega. Računanje vozarine za privatne vozove, ki se prazni prevažajo po neitalijan-skih progah, po določbah lokalnih tarif so udeležene železniške uprave kot sporovozna roba, se vrši brezplačno ali pa po znižanih vozarinah, na italijanskih progah pa ob plačilu lir 0.15 za vsak km in vsak dvoosni voz, ki je uvrščen v vozovni park inozemskih železnic kot spo-rovozna roba ali pa lir 0.80 za vsak kilometer in voz, ki ima več osi. Te *!oločbe se uporabljajo samo pod pogojeni, da je v tovornem listu označeno, da je voz prazen in navedeno, zakaj se kot tak prevaža, dalje lastninski znak, številko iu domicilno postajo voza. Pošiljatelj mora predpisati v tovornem listu »brezplačno* ali »po znižani ceni*. Ako ti pogoji niso podani, stopijo v veljavo določbe tarife za robo za prevoz vozil na lastnih kolesih. V nedeljo, dne 11. t. m. predpoldne t sta se vršila občna zbora delničarjev Po- j donavskega Trgovačkega akcionarskega j društva in Jadranske banke a. d. v Beogradu. Na teh občnih zborih so sklenili delničarji imenovanih družb, da se združita oba nacionalna zavoda ter z združenimi močmi nadaljnjeja svoje delo od 12. t. m. naprej pod novo firmo: »JADRANSKO - PODUNAVSKA BANKA, BEOGRAD«. Popolnoma vplačana delniška glavnica bo znašala Din 120,000.000.—. S tem stopa zavod v vrsto najmočnejših domačih denarnih zavodov. Veliki kapital omogočuje banki izvedbo denarnih akcij večjega stila. Razgranjene veze v državi preko mnogobrojnih podružnic in odlične zveze v inozemstvu ji omogočujejo, da bo najkoristnejše služila naši javnosti v vseh bančnih poslih, vlagateljem pa bo nudila prvovrstno jamstvo za vloženi denar. To je koncentracija kapitala Srbov, Hrvatov in Slovencev v samem Beogradu. Dokazana potreba in progresiven razvoj našega gospodarstva in industrije zahtevajo grupacijo denarnih zavodov. Zbiranje in koncentracija domačega kapitala je v splošnem interesu in mislimo, da bodo šli po tej poti tudi drugi zavodi, da s povečanimi denarnimi sredstvi zamo-rejo uspešneje voditi borbo proti agresivnosti inozemstva, katerega vpliv v našem narodnem gospodarstvu vedno bolj in bolj občutimo. Manjši zavodi morejo izvrševati samo manjše in manj pomembne posle, koncentracija domačega kapitala pa bo omogočila, da s svojo domačo denarno silo odločilno vplivamo na konsolidacijo našega gospodarskega in državnega življenja in da isto rešimo spon inozemskega varuštva. Jadransko-podunavska banka je sestavni del domačega, jako uglednega in močnega finančnega koncerna, kateremu pripadajo tudi Srbska banka d. d. v Zagrebu, Hrvatsko - Slavonska Zemaljska Hipotekarna banka v Zagrebu ter Banka i Stediona za Primorje na Sušaku. Za predsednika upravnega .sveta je izvoljen znani gospodarski in narodni delavec g. Vladimir Matijevič, trgovec, predsednik upravnega sveta Srbske banke d. d. v Zagrebu itd., Beograd, za podpredsednike pa gg. Franjo Dnbokovič, trgo- ! ! Za prevoz privatnega voza kot br/.o-vozna roba, veljajo splošne določbe in tarife za robo. Ako stoji inozemski privatni voz prazen na železniškem tiru preko dobe, ki je določena za natovarjanje in iztovarja-nje robe, se pobira na progah italijanskih državnih železnic za vsak voz in započeti dan pristojbina lir 2.—, a na neitalijauskih progah stojnina po dotični interni tarifi. Priporočljivo je, da stranke rodi kolebanja valute zlasti vselej frankirajo izvozne carinske pristojbine. jalec, Novi Sad - Srbobran. Ostali člani l upravnega sveta so sledeči gg.: dr. Josip Ažman, odvetnik, Ljubljana, Paško Ba-burica, bankir, brodolasnik, industrijalec in posestnik, Valparaiso (Chile), Božo Banac, brodolasnik, Dubrovnik-London, dr. Gjorgje J. Gjurič, univerzitetni profe-| sor, Beograd, Gjorgje Velisavljevič, ge-j neraini ravnatelj Srbske banke d. d. Za-1 greh, Vlada Ilič, industrijalec, Beograd, j Čiro Kamenarovič, bančni ravnatelj, Beo-> grad, Stevan Karamata, namestnik generalnega ravnatelja Srpske banke d. d. Zagreb, Beograd, Ivan Knez, trgovec, industrijalec in posestnik, Ljubljana, dr. Miše Kolin, ravnatelj »Atlantske plovidbe ) Ivo Račič d. d.«, Zagreb-Trst, dr. Edo Lukini«:, minister na razpoloženju, bivši predsednik Narodne skupščine, podpredsednik Hrv.-Slav. Zem. Hipotekarne banke, Zagreb itd., Karlovac-Beograd, Toša Mihajlovič, trgovec in predsednik »Pri-vrednikac, Beograd, Lazar, Lagjevič, trgovec in posestnik, Zagreb, Edvard Paj-kurič, ravnatelj »Prekomorske plovidbe«, Sušak, Gjorgje Radojlovič, trgovec in predsednik Trgovačke Komore, Beograd, Frank Sakser, bankir, predsednik »Frank Sakser State Bank«, New York, Tomo G. Stipanovič, glavni ravnatelj Banke i Šte-dione za Primorje, Sušak, Ljubomir Gj. Stojadinovič, izvoznik, narodni poslanec, Veliko Gradište-Beograd, dr. Milan Todorovič, načelnik v ministrstvu trgovine in industrije, Beograd, Milivoj Šičarevič, ravnatelj Srpske banke d. d. Zagreb, Beograd, dr. Svetislav šumanovič, odvetnik, podpredsednik upravnega sveta Srpske banke d. d. Zagreb. Za predsednika nadzornega sveta je izvoljen dr. Gustav Gregorin, odvetnik Ljubljana, za podpredsednika Mihajlo Ilič, generalni direktor v ministrstvu saobračaja, Beograd. Ostali člani nadzorstvenega sveta so sledeči gg.: Ivan Berič, prokurist in tajnik Srpske banke d. d. Zagreb, Dragutin Dimitrije vic, generalni direktor v ministrstvu pošte in brzojava, Beograd, Svetislav Jovanovič, bankir, Dunaj, dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmetske posojilnice, Ljubljana, Tomo Kostopeč, trgovec in posestnik, Cavtat in Josip Stojanovič, generalni direktor v minitrstvu financ, Beograd. Za generalnega ravnatelja je izvoljen ( znani naš finančnik gosp. Stevan Karamata in za njegovega namestnika gosp. Milivoj Siearovič in brez dvoma ima ta veliki zavod vsled svoje izvstne uprave najlepšo bodočnost. Banka se bo preselila v Beogradu v lastno palačo na oglu Kralja Milana in Miloša Velikog ulice, čim bo zgradba dovršena, to je po vsej verjetnosti še tekom toga poletja. Banka ima v naši kraljevini veliko število svojih podružnic in afilacij, v inozemstvu pa ima interesno skupnost z Ju-goslavensko banko v Chile (Južna Amerika) s centralo v Valparaiso in poslov-nicami v Antofogasti in Punta Arenas in s Frank Sakser State Bank, 82. Cort-land-Street, New York. Trgovina. Za trgovske stike z Ne\v Yorkom. V New Yorku se je ustanovil informacijski biro, ki posreduje med ameriškimi in jugoslovanskimi trgovskimi, bančnimi in poslovnimi krogi sploh glede izvoza iz Jugoslav ije v Ameriko vseh vrst blaga, ki bi našlo v Ameriki ugodno tržišče. Biro daje interesentom na zahtevo tudi vse potrebne informacije. Naslov biroja je: Jugoslav Information Service, New York, N. Y. 442 West 23rd Street. Prost izvoz moke iz Ogrske. Ogrska vlada je dovolila prost izvoz moke iz Ogrske. Obdafevanje inozemskih trgovskih potnikov na Danskem. Z zakonom z 29. III. t. 1. se je taksa za posebni obrtni list, katerega morajo dobiti inozemski trgovski potniki, da smejo potovati po Danskem, zvišala na 400 danskih kron, za dodatni obrtni list, s katerim se redni obrtni list razširi na pravico potovanja, pa na 200 danskih kron. Takso po 200 kron plačujejo tudi trgovski potniki, ki imajo redni obrtni list za prodajo na debelo, dasi plačujejo tudi osebne davke. Splitski portland cement. Iz trgovskih krogov se nam poroča, da se pod tem naslovom od gotovih strani ponuja cement brez navedbe tozadevne znamke. Ker se v Splitu nahajajo štiri tvornice za cement portland, katere izdelujejo različno kakovost tega produkta, se priporoča pri nakupu istega posebna opreznost. V lastnem interesu naj se pri nakupu zahteva vedno navedba znamke. Industrija. Spomenica slovenskih industrijcev o zaščiti naše industrije. Zveza slovenskih industrijcev v Ljubljani je predložila ministrstvu trgovine iu industrije obširno spomenico o zaščiti slovenske industrije in o vladni podpori, da se industrija pri nas še bolj okrepi in razvije. Spomenich predlaga ministru trgovine in industrije, da naj vlada v prvi vrsti pri državnih dobavah vpošteva slovensko industrijo in jo povsod protežira. Obrt. Krojač-mojster za delavnico intendant-skega skladišča III. pomorske oblastne komande v Tivtu. Oddelek za mornarico ministrstva vojske in mornarice razpisuje mesto krojača-mojstra za gori navedeno delavnico v Tivtu. Ponudniki imajo izpolniti sledeče pogoje: a) da so državljani kraljevine SHS; b) da so vešči tega poklica; c) da so odslužili svoj polk v vojski ali mornarici odnosno, da so izpolnili svojo vojno dolžnost; č) da niso nad 30 let stari; d) da so si pridobili pravico mojstra in so kot mojstri bili zaposleni v krojaški obrti vsaj 2 leti; e) po možnosti, da niso oženjeni (vsled pomanjkanja stanovanj v Tivtu). Da izpolnjujejo vse gori navedene pogoje, imajo dokazati s potrdili policijskih, občinskih, cerkvenih in vojnih oblasti, odnosno s potrdili obrtnih zbornic in dotedanjih delodajalcev. Izbrani ponudnik bo sprejet kot kvalificiran pomočnik z dnevnico od 40 do 50 Din in bo služil kot tak eno leto. V teku enega leto ima položiti izpit in ako ga položi, bo sprejet za arzenalskega mojstra z začetnimi pripadajočimi dohodki 1200 Din mesečno. Nadaljnje napredovanje, pravica do pen-zije itd. je regulirano z uradniškim zakonom in z ostalimi državnimi uslužbenci mestnega reda, kakor za uradnike 3. kategorije. Prijave s podatki je poslati komandantu III. pomorske obalske komande v Ercegnovi (Boka Kotorska) najdalje do 15. junija 1924, katerega dne se bo vršila izbira. Carina. Carinjenje poštnih paketov iz Avstrije. Generalna direkcija carin v Beogradu je izdala naredbo C. br. 17.567 sledeče vsebine: Pošlne pošiljke, na katerih spremnicah je nalepljen listič: »Sendung mit Begleitschein«, se carinijo po minimalni tarifi, ako se iz priloženih poštnih deklaracij ugotovi, da je blago iz dežele, s katero je sklenjen tozadevni dogovor. Denarstvo. Naš finančni minister o stanju dinarja. Na gospodarskem kongresu v Skcplju je g. minister financ dr. Stojadinovič, govoreč proti ustanovitvi novih borz, p0-vdarjal in zahteval, da mu gospodarski krogi poklonijo več zaupanja in da mu ne kvarijo načrte, ker mu morajo vsi pritrditi, da se je v valutnem problemu napredovalo. Medtem ko je leta 1923. stal naš dinar na 5.50, se je koncem leta dvignil na 6.50. Skeptiki so tedaj vpraševali: Dobro, to poboljšanje je pač v času izvozne sezone mogoče, toda kaj bo v februarju in marcu 1924? Medtem je naš dinar tudi v tem času ohranil svojo vrednost iu dosegel celo porast. Napredek in stabilizacijo dinarja je pripisovati zvečanemu izvozu. Drugi razlog za poboljšanje dinarja je cirkulacija novčanic Narodne banke. Mi nismo bili za inflacijo, nasprotno cirkulacija novčanic v iznosu 6 milijard dinarjev je padla v teku 6 mesecev na 5 in pol milijard. Medtem ko so se dohodki za ta čas povečali od 580 milijonov na 920 milijonov. Izvoz za prvo tromesečje 1923 je znašal 537 milijonov ton, a v tekočem letu znaša izvoz za isti čas 715 milijonov ton. Vrednost izvoženega blaga v prvem tromesečju 1923 je znašal 1 milijardo in pol, a za isti čas v letu 1924 2 milijardi. Pričakuje se, da bo v tekočem letu celokupni izvoz dosegel iznos 10 milijard dinarjev. Za to prognozo imamo osnovo v povečanju mnogih izvoznih predmetov. Medtem ko se je n. pr. produciralo v letu 1919. 4 milijone tobaka, smo dobili v letu 1923. 9 milijonom in nam preostaja tako 5 milijonov za izvoz. Minister financ gleda optimistično na poboljšanje naše valute, smatra, da se mora dinar postopno popravljati. Razlogi so v prvi vrsti psihološke narave. Drugi razlogi so uradniki in državne dobave. Tretji razlogi so obziri napram trenutnim dogodkom v inozemstvu. Govori se mnogo in zahteva se po listih izenačenje neposrednih davkov. Interesantno je pa, da postavljajo to zahtevke baš oni, kateri so za avtonomistično ureditev naše države. S tem tolčejo ti ljudje svoje predloge uprav po glavi. Ti neposredni davki ne predstavljajo medtem nič več kakor samo deseti del splošnih državnih dohodkov. Naša država je bogata, imamo mnogobrojne rudnike, gozdove, naše vodne sile znašajo 8 milijonov konjskih sil, a od tega izkoriščamo vsega samo 150.000 konjskih sil. Z neznatnim trudom bomo mogli to bogastvo izkoristiti. In ako bo pri tem poslu vladala soglasnost med vlado, katera ima vlast, in gospodarskimi krogi, ki imajo izkušnje, bomo na pravi poti. Poštno-čekovni promet v nieseeu marcu t. 1. Koncem meseca marca L L je bilo otvorjenih pri čekovnih uradih: v Beogradu 586, v Sarajevu 2491, v Ljubljani 3802 in v Zagrebu 3422 čekovnih računov. Stanje vlog začetk*m meseca je znašalo: v Beogradu 11,949.158 Din, v Sarajevu 58,580.449 Din, v Ljubljani 82,699.512 Din in v Zagrebu 56,899.256 dinarjev, skupaj 210,128.377 Din. Tekom meseca marca se je stanje vlog pomnožilo na 222.302.650 Din. Vplačila so znašala 1.087,207.733 Din, izplačila pa 1.075,033.461 Din, celotni promet torej 2.162,241.195 Din. Od celotnega prometa odpade 28.95% na dobropise itd. (na brezgotovinski promet). V Ljubljani so znašala vplačila 288,082.328 Din, izplačila pa 315,953.855 Din. Promet. Poštna zveza Kozje-Koprivni«*- Ministrstvo pošte in brzojava je odredilo, da se avtomobilski poštni in potniški promet med Kozjem in Koprivnico v najkrajšem času upostavi. Transportne omejitve. Pričenši s 16. majem 1924 veljajo do preklica sledeče transportne omejitve: A. Direkcija drž. železnic Ljubljana: Nima transportnih omejitev. (Glede ocarinjenja izvoznih pošiljk v Ljubljani gl. kol., v Ljubljani gor. kol., na Jesenicah in v Bistrici Boh. jezero glej pod III. »Splošno«, odstavek Mednarodna izseljeniška konferenca. Svetovna vojna je spravila izselje- morane poslati del svojega delavstva niško vprašanje iz dnevnega reda. : v inozemstvo, pri čemer pride v prvi Med vojno so se sicer izseljenci vrnili \ vrsti v poštev Italija, ki je sedaj skli-v svoje domovine, da bi zadostili voja- ! cala v Rimu mednarodno izseljeniško škim predpisom, toda niso mogli vpli- konferenco. vati na delovni trg, ker so morali vsi j Pretekli četrtek se je konferenca v bojne jarke. Po vojni je pa nastala > svečano otvorila. Otvoritvi je priso-glede tega vprašanja kriza, ki postaja j stvoval italijanski kralj, kateremu je čimdalje bolj občutna. Pričelo se je ; Mussolini predstavil vse zastopnike na novo izseljevanje. Kot cilj so si iz- ' inozemskih držav. Zastopanih je bilo seljenci izbrali Ameriko, ki jim je nu- celokupno 59 držav. V pozdravnem dila najboljše izglede, kajti v Ameriki govoru je povdarjal Mussolini, da je industrija najlepše cvete, potreba polj- pri rešitvi izseljeniškega vprašanja skih delavcev je tam velika in tudi je potrebno sodelovanje vseh držav. Iz-stanje dolarja zelo privabljivo. Ogrom- > seljeniške države se ne bi smele vrne-nemu doseljevanju so se vprle najprej šavati v zadeve tujih držav, ravno ameriške delavske organizacije, po- tako pa tudi ne bi smele naseljeniške tem vlade posameznih držav same. i države razširjati svojih intervencij Prišlo je do zakona po katerem so , preko svojega ozemlja. Amerikanci omejili število priseljen- • Da li bo mogla konferenca vplivati cev. Določena je bila kvota na podla- ! na zakonodajo Zedinjenih držav, je gi predvojnega števila priseljencev. Po težko vpraŠnje. Praktičen pomen bi kvoti so bili določeni odstotki, koliko , znala imeti konferenca le v tem, da priseljencev sme pripadati tej ali oni se bo mogoče sprejel predlog, da bodi državi. Procenti so se v zadnjem času ; vsaka država suverena v tem, koliko znižali. Pri določenju procentov so ; in katere priseljence naj sprejema, Zedinjene države favorizirale one dr- tako da se ne bo mogla nobena drža-žave, od koder so pričakovale kvalifi- ; va pritoževati proti drugi državi gle-cirano, podjetno, telesno normalno de omejitve dovoljenj za priseljeva-razvito delavstvo. Naravno, da so ti i nje. O rezultatih konference bomo še ukrepi naleteli na odpor vseh držav, j poročali. ki so zbog gospodarskih razmer pri- | * * * _________ Jadransko-podunavska banka. vec in posestnik, Jelsa-Sušak in dr. Gedeon Dungjerski, posestnik in industri- B. in C.). B. Direkcija drž. žel. Zagreb: Za postajo Zagreb Sava loko in Zagreb gl. kol. veljajo kot stalna transportna omejitev določbe »Propisnika za upuči-vanje, točka C«. V Bakar se smejo nakazovati le one pošiljke, katerih ocarinje-nje obavi stranka sama. Take pošiljke morajo biti železniško odpravljene v Bakar in lam raztovorjene. Robni promet s postajo Fiume, pristanište Thaon de Revel še ni ctvorjen. Sprejemanje in odprema pošiljk v svrho prevoza po obalnem tiru med Sušakom in Reko ali obratno se izvrši le tedaj, ako predpiše stranka v tovornem listu pravec upote-nja »via Bakar« in plača vozarino tudi za faktično prevoženo pot. Na progi Beli Manastir—Baranjsko Petrovo selo je promet še nadalje ukinjen. C. Direkcija drž. žel. Sarajevo: Iz območja direkcije Ljubljana ter iz inozemstva smejo prispeti v Bos. Brod ze pretovarjanje dnevno samo 3 vozovni tovori v pokritih vozeh, do-čtm je sprejemanje in odpošiljanje robe v odkritih vozovnih tovorih za te postaje neomejeno. Pokriti vozovi se smejo natovoriti s pošiljkami samo do 10.5 ton leže. V Bos. Brodu je ponovna predaja tuzemskih vozovnih pošiljk za postajo Brod loko in tranzit v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo prepovedana. D. Direkcija drž. žel. Subotica: Na progi Vel. Kikinda—Nakovo je ukinjen celokupni promet. Na progi Džombolj—Pustinjiš je ukinjen celokupni promet. Medpotne pošiljke se zadržijo in stavijo pošiljateljem na razpolago. Sprejemanje in odprava vsakovrstne robe za postajo Džombolj loko in tranzit v Rumunijo je ukinjeno. Ze prevzete ali medpotne pošiljke se zadržijo in stavijo na razpolago pošiljateljem. E. Direkcija drž. žel. Beograd: Sprejemanje in odprema vsakovrstne robe, upotene preko trajekta Boljevci—Za-forežje, je radi poplave do nadaljnjega ukinjeno. Pošiljke za relacijo južno Bo-Ijevcev se upotijo preko Mladenovca ob zaračunanju vozarine za istinito uporabljeno prevozno pot. Sprejemanje in odprema vsakovrstne robe, upotene preko trajekta Smederevo—Kovin, je radi poplave do nadaljnjega ukinjeno. Sprejemanje in odprema vsakovrstne robe za postajo Beograd Sava in Beograd Klani-ca je ukinjeno. Medpotne pošiljke se zadržijo in stavijo pošiljateljem na razpo-Jatgo. _________________ Iz naših organizacij. ZVEZA TRGOVSKIH GREMIJKV IN ZADRUG ZA SLOVENIJO vabi vse delegate na redni letni občni zbor, ki se bo vršil dne 26. maja t. 1. t)b 10. uri dopoldne v dvorani hotela Toplice na Bledu s sledečim dnevnim redom: 1- Pozdrav in poročilo načelstva. 2. Tajniško poročilo za leto 1923. 3. Računski zaključek. 4. Poročilo računskih pregledovalcev. 5. Proračun za leto 1914. S Samostojni predlogi delegatov in gremijev. 7. Slučajnosti. Udeležba na občnem zboru je čast-sna dolžnost vseh delegatov. Načelstvo. * * * G REMU TRGOVCEV V LJUBLJANI naznanja svojim članom, da je za-z iztirjevanjem gremijalne doklade ** leto 1924. Ker se pri pobiranju doklade dostavljajo tudi pozivi glede IMpornega fonda, prosi gremij vse tl&ne, da se pozivu čimpreje odpovejo, na kar se jim bo doposlalo trazvesne tablice z opozorilom za občinstvo. — Predsednik: Stupica 1. r. lovili preioo in im dobavlja DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA. Spalja Petra trg 8. — Telefon 220. Plačilo tudi na obroke! Razno. Društvo hišnih posestnikov ▼ Ljubem. Včeraj, dne 18. maja t. 1. se je vršil v hotelu »Union« ob številni udeležbi ljubljanskih hišnih posestnikov letošnji redni občni zbor. Zbor je otvoril društveni predsednik g. Frelih, ki je uvodoma pozdravil iz Beograda, Zagreba, Karlovca in mnogih krajev Slovenije došle zastopnike hišnih posestnikov, zastopnika zveze trgovskih gremijev g. Ze-bala in zastopnika gremija trgovcev g. Šmuca. V nadaljnjih izvajanjih je podal g. predsednik pregledno poročilo o x 88, Santos 48 do 52, Rio 40 do 44, pražene I. 85 do 100, pražene II. 76 do 80, pražene III. 52 do 56; 1 kg kristalnega belega sladkorja 19, v kockah 21, 1 kg kavne primesi 24, 1 kg riža I. 10 do 12, II. 9 do 10,. 1 liter namiznega olja 26, jedilnega olja 23, vinskega kisa 4.50, 1 kg riževega zdroba 26, pšeničnega škroba 6, testenin I. 17, II. 11 Din. Cene za žito na trgu v Ljubljani (15. maja). 1 q pšenice 375 do 380, 1 q rži 300 do 325, 1 q ječmena 375 do 400, 1 q bino: Naš častni predsednik g. Alojzij ovsa 310 do 325, 1 q prosa 275 do 325, j Lilleg; Fr. Zelenik: Poročila v žitni tv- Cene za živino t Budimpešti. 15. maja. (V dinarjih po srednjem tečaju madžarske krone v Zagrebu dne 16. maja). Voli 15—17.5, slabši 9—14.5, biki 10—16.5, krave bolje 13—14.5, izjemoma 15—16, slabše 9—12.5, mršava živina 6—8.5, mlada živina 9—13.5.____________________ Književnost. »Trgovski Tovariš«. Izšla je 5. številka »Trgovskega Tovariša« s sledečo vse- 1 q nove sušene koruze 300 do 310, 1 q fižola ribničana 600 do 700, 1 q prepe-ličarja 600 do 700, 1 q graha 500, 1 ij leče 1000 Din. Prve žresnje. Dne 15. maja so bile na mariborskem trgu prve črešnje na prodaj. Crešnje so precej vodene in nimajo še pravega okusa. Glede na to kakovost, je cena od 25 dinarjev za kilogram precej visoka. Svinjska mast in špeh. Vsled majhnega povpraševanja iz dežel tržaškega zaledja so cene na tržaškem trgu popustile in so bile sledeče: mast v tirsih (tierce) po 29 dolarjev, v lirkinih (Finkins) po 29.25, v zabojih po 29.40 dolarjev. Še slabša je bila kupčija s soljenim Špehom in pričakuje se, da bodo cene še bolj popustile. Cene tega blaga v zabojih, ci! Trst so bile: v kosih po 6 do 10 funtov 24.50, po 12 do 14 funtov 24.60, po 14 do 16 funtov 27.20, po 16 do 18 funtov 28.12, po 18 do 20 funtov 30.60 in po 20 do 25 funtov 31 dolarjev. Zgoščeno (kondenzirano) mleko. Cene sladkega zgoščenega mleka cif Trst v zabojih z 48 škatlami po 1 funt so bile 6 dolarjev za zaboj, nesladkorjeno mleko pa po 4.50 dolarjev zaboj. govini; dipl. mere. Stanislav Klinc: Gospodarska izobrazba in njen pomen. Albin Ravnikar: Nekoliko o lesni produkciji; X. Y.: Kako ravnati z nameščenci. Zabavni kotiček. Razgovori. To in ono. Tržni pregledi. Društvene vesti. Dobava, prodaja. Oddaja gradbenih del. V pisarni inži-njerskega odelenja komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 26. maja t. 1. druga ofertalna licitacija glede oddaje gradbenih del pri ure- | ditvi magacina za oves. ■ Prodaja saj. Ravnateljstvo državnih j železnic v Subotici bo prodalo 6. junija j t. 1. okoli 800 vagonov saj od lokomotiv. < Dobava mesa. Dne 26. maja t. 1. se bo- ! do vršile pri komandi vojnega okruga v i Karlovcu ter pri komandah mesta v j Dolnji Lendavi in na Sušaku, dne 27. f maja t. 1. pri intendanturi Savske divi- j zijske oblasti v Zagrebu in pri komandi { mesta v Čakovcu, dne 28. maja t. I. pri i komandi mesta v Murski Soboti in dne | 30. maja t. 1. pri komandi vojnega okru- j ga v Varaždinu ofertalne licitacije glede | dobave mesa za posamezne garnizije. Prodaja raznih odpadkov. Pri upravi 4. zavoda za izradu vojne odeee v Zagrebu se bo vršila dne 30. maja t. 1. prodaja raznih odpadkov od blaga, usnja, kovine itd. Dobava kovinskega materijala. Direkcija državnih rudarskih poduzeca v Sa- ; rajevu sprejema do 24. maja t. 1. oferte j glede dobave železa, vzmetnega jekla, j železne pločevine, podložnih ploščic, vi- ; jakov itd. za potrebe državnega rudnika j v Velenju. ... j Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki i so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice ! v Ljubljani interesentom na vpogled. ; Dobava mašilk. Direkcija državnih že-j leznic v Ljubljani razpisuje dobavo 1500 j kilogramov grafit-asbestne mašilke 20 X \ 20 mm, 1500 kg grafit-asbestne mašilke [ 25 X 25 mm. Ponudbe je predložiti naj-j kasneje do 30. maja. Dobava veztie pločevine. Direkcija dr-i žavnih železnic v Ljubljani razpisuje do-• bavo 12.000 kg vezne pločevine (Bu-j schenblech). Ponudbe je predložiti do ! 28. maja 1924. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delovni dan od 10. do 12. ure. veltk uspeh v trgovini bodete Vabilo na II. redni občni zbor trgovsko-industr. delniške družbe „Merkur“ v Ljubljani ki se vrši v ponedeljek, dne 26. maja 1924 ob 15. uri v poslovnih prostorih tiskarne »Merkur« v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica št. 13. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta in predložitev računskega zaključka za leto 1923. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev bilance za leto 1923 in sklepanje o uporabi čistega dobička ter podelitvi absolutorija. 4. Nadomestna volitev treh članov upravnega sveta. o. Volitev treh članov nadzorstva. 6. Sklepanje a povišku delniške glavnice, 7. Slučajnosti. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo v smislu § 28. družbinih pravil oni delničarji, ki založe najkasneje 8 dni pred občnim zborom, t. j. do vštetega 18. maja 1924 svoje delnice pri blagajni družbe v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica, kjer dobe legitimacije, ki se glase na njihovo ime, v katerih je navedeno število založenih delnic in nanje odpadajočih glasov. Vsakih 5 delnic daje pravico za en glas. Ce bi občni zbor ne bil sklepčen, se ima vršiti najkasneje tekom enega meseca nov občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih delničarjev in visokost zastopane glavnice. V Ljubljani, dne 3. maja 1924. UPRAVNI SVET. Haznanilo preselitve. P. n. občinstvu si usojam s tem naznaniti, da sem svojo špecijalno delavnico za pisalne in druge pisarniške stroje iz Vrazove ulice 4 preselil v poslopje kavarne Žigart Vetrinjska ulica št. 30 v Mariboru. Istočasno naznanim p. n. občinstvu, da nisem več tvrdki Ant. Rud. LEGAT, Slovenska ulica 7, kot strokovnjak in špecijalist na razpolago ter tedaj ne jamčim več za stroje, kateri se omenjeni tvrdki izroče. Vljudno prosim p. n. občinstvo, da se nadalje zaupno naravnost na mene obrača ter beležim z odličnim spoštovanjem IVAN LEGAT Prva špecijalna popravlialnica za pisarniške stroje, Maribor, Vetrinjska ulica 30 (kavarna Žigart), telefon int. štev. 434. >#0 tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najfinejši in najokusnejši Pozor izvozniiiii! Hlevi in skladišča v bližini mesta Graza ter v najbližji bližini kolodvorov (15 do 20 minut) se ugodno prodajo. V hlevih je prostora za 20 konj, 41 krav in 90 svinj, nadalje velike shrambe, velika betonirana skladišča ter dva večja in troje manjših poslopij za služinčad, vse v najboljšem stanju, električna razsvetljava in telefon. Nemško pi-sr.ne ponudbe, oziroma vprašanja je nasloviti' na: Realitatenverkehrs- kamlei des Bauernbundcs, Gra», Gi-rardigasse 2. Vprašanju je priložiti 4 Din za odgovor. Na uielaelo I Na debelo I sss namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO! Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode Točna in solidni soMW. ZaMe miti Na novo preurejena trgovina usnja JL. Gerkman Ljubljana, Sv. Petra cesta 71 (nasproti tovarne Indtas Pollak:) opozarja p. n. odjemalce in interesente, da je trgovina vsled znatnega povečanja v stanju dobaviti vsako količino in vrsto bokscalfa, govejega boksa in barvenega boksa kakor tudi vse vrste vaches podplatov in dr. Kakovost blaga je priznano prvovrstna. Cene nizke! Zafratevajte cenik! U Najboljša kolesa „ P U O H “ po ugodnih cenah priporoča IGN.VOK Ljubljana Novo mesto 1 NA VELIKO! Priporof-amo: galanterijo, J nogavice, potrebščine na ■ čevljarje, sedlarje, rinžiee, ■ podloge (belgier), potreb- J ščine za krojače in Šivilje, ■ gumbe, sukanec, vezenino, ■ svilo, tehtnice decimalne J in balančne najceneje pri J JOSIP PETELINJ! Ljubljana, Sv. Petra nasip 1. j NnaniMaaBMMMiinflHB« )}UGOEKSIM( Kmečko posestvo! Eno uro od Graza, 18 ha arondirane zemlje, od tega polovica gozda, so z živim in mrtvim inventarjem proda. (Prvovrstna plemenska živina-in svi-njereja). Vsa poslopja so v dobrem stanju: nasloviti je na: Realitatcn- Terkehrskanzlei des Bauernbundfls, G ra*, Girardigasse 2. Vprašanju, ki naj bo pisauo po možnosti v nemškem jeziku, je priložiti 4 Din za odgovor. Trgovska družba. Vekoslav Pelc A. dir. Bksport LJUBLJANA import Vegova ulica S Glavno zastopstvo za Slovenijo in zaloga mlina „UNION- Osijek trgovina a Špecerijskim, teolonljnlnlm, molerljalntm blagom, deli lnimi poljskimi pridelki, lesom In lesnimi la- delte! na debelo ln drobno nuni un iniMBUIIII umil i ss i [ >bno TISKARNA Tna.-iND. o. o. MERKUR' TELEFON ase U B L J A SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13 Tinka Časopise, knjige, bro&ure, cenike, letake, j pravita, vizitke, trgovske tn uradne tiskovine Itd. j LASTNA KNJ5GOVEZNICA iiKiiumiiumuuM |, Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, hflovsko-indusfrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorili urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko>industrijske d. d.