Solkan, soooia 20. decembra l»4/. Poštnina plačana v gotovini. Leto L, Štev. 4. — Posamezna številka 2 din Ljudska oblast je edinstvena, skladna harmonija vseh organov oblasti od najvišjih do najnižjih, je pogoj uspešnemu napredovanju v našem družbenem gospodarstvu. MIHA MARINKO. ★ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ ★ Ljudski poslanci Iz vse Slovenije so navdušeno pozdravili novoizvoljene zastopnike primorskega ljudstva v Ljudski skupščini LRS V ponedeljek 13. decembra se je •estala Ljudska skupščina LRS k svojemu drugemu rednemu zasedanju, ki je bilo še prav posebno pomembno zato, ker so se tokrat vključili v njeno delo novo izvoljeni poslanci pri-morskega ljudstva. Poslanci Ljudske skupščine LRS so jih kot predstavniki vsega slovenskega ljudstva prisrčno sprejeli. V pozdrav jim je spregovori j ljudski poslanec pesnik Oton Zupančič, ki je podčrtal radost vsega slovenskega naroda, da je bila dolgoletna borba slovenskega ljudstva končana s popolno zmago, t. j. z združitvijo Slovenske Primorske »n Istre v skupni domovini Jugosla- viji. Ko so novo izvoljeni ljudski poslanci Slovenskega Primorja položili prisego, je skupščina obravnavala tekoče zadeve ter sprejela zakon o amnestiji in pomilostitvi, zakon o likvidaciji agrarne reforme, zakon o agrarnih skupnostih, dopolnitev zakona o stanovanjskih in poslovnih prostorih, zakon o pečatih, štampiljkah in žigih državnih organov LRS, zakon o nazivih, pečatih in štampiljkah ljudskih odborov. Za tretjega podpredsednika Prczidija Ljudske skupščine LRS je bil izvoljen ljudski poslanec France Bevk. Na sliki se vidijo poslanci primorskega ljudstva o priliki zaprisege. Ljudstvo Goriškega okraja predsedniku vlade Mihi Marinku Ljudstvo goriškega okraja je s svoje proslave ob regulaciji Lijaka po-slalo predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marinku naslednje pismo; »Ljudstvo goriškega okraja, ko proslavlja največjo delovno zmago v okviru petletnega plana, nkrotitev Lijaka, Vam pošilja plamteče in borbene pozdrave. Šestmesečna borba mladinskih brigad, delavcev in ljudstva goriškega okraja za regulacijo Lijaka je končana. Mladinske brigade so z vso požrtvovalnostjo in borbenostjo, kar je svojstvo Titove mladine, neutrudno delale in si s tem pridobile največ zaslug. Od 11 mladinskih brigad, ki so delale pri regulaciji Lijaka, je 6 proglašenih za udarne, I. goriška brigada »Ivana Ribarja-Lole« pa je celo trikrat udarna. Mladina sama je naredila preko 46.000 delovnih dni *er pri celotnem delu izvršila 65 % dela, pri izkopu pa celo 75 % dela. 186 mladincev je bilo proglašenih za udarnike in 331 pohvaljenih. Vrednost celotnega dela mladinskih bri-Pad znaša preko 8,5 milijonov din. Delavci pri regulaciji in tlakovanju so napravili dela za 1 milijon 850.000 oin, 7 delavcev pa je bilo proglašenih za udarnike. Ravno tako je prispevalo k regulaciji Lijaka tudi ljudstvo goriškega okraja. 15.000 prostovoljcev smo imeli ob nedeljah na Lijaku, ki so na-pravib v vrednosti cca. 800.000 din. Na dan otvoritve dela je prišlo 3500 ljudi med njimi ogromno iz cone »A«, kljub oviram na bloku ud strani au-gloumcriške vojske. Na dan volitev v KLO se je udeležilo dela preko 5000 ljudi, ki so s tem najbolj dostojno proslavili prve svobodne volitve v okviru FLRJ. Skupna vrednost dela mladinskih brigad, delavcev ter ljudstva goriškega okraja znaša preko 11,000.000 din. plan pa je prekoračen za tri odstotke. Vse to delo, opravljeno z zavestjo, da delamo zase, za novo Jugoslavijo, za boljšo bodočnost delovnega ljudstva, je jamstvo, da bomo tudi v bodoče vse obveznosti častno izpolnili in delali z istim navdušenjem kot pri regulaciji Lijaka. Zgradili bomo magistralo, cesto Solkan-Šempeter in mesto Nova Gorica. Poleg tega bomo na gospodarskem, kulturnem in drugem področju izvršili v petletki vse zadane si naloge v vrednosti preko 221,000.000 dinarjev. Zavedajoč se nalog, ki stoje pred nami, Vara obljubljamo, da bomo obnavljali iu gradili v ljubezni do svoje domovine in našega voditelja maršala Tita. S tem bomo svetovni imperialistični reakciji in njenim pomagačem zadali nov udarec. Mi pa bomo z delom še bolj ojekleneli, postali z.vesti čuvarji naših zapadnih meja in s tem največ pripomogli k ohranitvi miru. Smrt fašizmu — svobodo narodu!« ZASEDANJE OKRAJNE LJUDSKE SKUPŠČINE ZA OKRAJ GORICA Okrajni Izvršilni odbor Gorica sklicuje za dne 28. decembra 1947 oh 9. zjutraj v Solkanu tretje zasedanje Okrajne ljudske skupščine z naslednjim dnevnim redom: 1. Pregled sklepov II. zasedanja okrajne ljudske skupščine. 2. Gospodarsko - politični referat. 3. Poročilo tajništva OIO in diskusija. 4. Sprejem okrajnega petletnega plana. 5. Potrdilo sklepov OLO o ustanovitvi nekaterih okrajnih gospodar skih podjetij. 8. Sprejem okrajnega preračuna za prvo tromesečje 1948. 7. Rnzrešnica OIO in volitev novega OIO. 8. Razno. Pozivamo vse ljudske odposlance in odposlanke, da se zasedanja zanesljivo udeleže. Vabljeni so tudi predstavniki političnih in množičnih organizacij. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR GORICA Obračam se na vas, kmetje. Prizadevajte si, da bi obdelali in zasejali čim bolje in čim več vaših polj in vinogradov, da bi vzredili čim več živine. To bo velik prispevek za obnovo dežele, za naglo odstranitev bede in za ureditev naše nove FLR Jugoslavije. Tito. V 6 mesecih je naša mladina ukrotila Lijak V nedeljo, 14. t. m., ob zaključku del pri regulaciji hudournika Lijaka, je bila v Renčah velika proslava. Vas Renče, kjer se izliva Lijak v Vipavo, je bila vsa v zastavah. Mladinske brigade ter prebivalstvo okolice so s transparent) ter slikami maršala Tita, tov. Kardelja ter generalisima Stalina prihajali k okrašeni tribuni, ki je sta. la sredi vasi. Proslavo je otvoril tovariš Vanek, sekretar štaba gekcije pri regulaciji Lijaka, nato pa je zbrano ljudstvo v imenu vlade LRS, Izvršilnega odbora OF in CK. KPS. pozdravil minister za delo tov. Ivan Regent, k) je med dru. gim dejal: »Naša domovina beleži nov velik uspeh naše junaške mladine. Dosegli smo novo veliko zmago in s tem dali domovini velik dar. Pr) delu pa ne smemo pozabljati na naše sovražnike. Narodi Jugoslavije so med narodno-osvobodilno borbo pokazal vsein svobodoljubnim narodom, kako 6e je treba boriti za pravico malih narodov. To dejstvo ni všeč gospodom imperialistom in njihovim lakajem. Toda mi njihove pomoči ne maramo. Zahtevamo pa. da nas puste v miru pri izgradnji naše dežele, ki jo bomo nenehno utrjovali. Delo ni lahko, Še dolgo se bomo morali truditi, da popravimo vse, kar nam je okupator uničil. Zato je potrebno, da spoštujemo naše delavce, zlasti najboljše med njimi, naše udarnike. Ne pozabimo, da živimo na meji, kjer je potrebna velika budnost. Delati moramo naprej. Prepričani smo, da je naše ljudstvo upravičeno ponosno na svojo mladino.« ■ Prebivalstvo je govoru tov. Regenta navdušeno ploskalo, mladina pa ga je pozdravila s trikratnim minerskim pozdravom. Zatem je podal šef gra-diljšča inž. Jože Brus tehnično poročilo. Iz poročila je bilo razvidno, koliko škode je prizadejal hudournik Lijak okoliškemu prebivalstvu. Že desetletja in desetletja je vsakoletno poplavljal z ogromnimi količinami vode obrobna zemljišča in uniče- val našemu kmetu sadove njegovega truda. Že stara Avstro-ogrska in kasneje fašistična Italija sta ljudem obljubljala, da bosta regulirali Lijak; toda vse je ostalo le pri obljubah. Okrog 960 ha veliko področje, od katerega jo bilo okrog 230 ha vsakoletno ogroženih od poplav, je zaman čakalo regulacijskih del. lSjMecembra je poteklo šest mesecev od dneva, ko so se pričela dela na Lijaku v večjem obsegu. Takrat se je udeležilo prostovoljnega dela okrog 3500 prebivalcev okoliških vasi, s čimer je bil postavljen temelj velikim regulacijskim delom v skupni dolžini 9300 m, temelj največjemu javnemu delu na Primorskem v prvem letu naše petletke. Primorsko ljudstvo je k temu velikemu delu pristopilo g trdno voljo, da bodo glavna regulacijska delu končana že letos. Zanimivo je bilo opazovat), s kakšnim navdušenjem se je prebivalstvo vasi iz bivše cone »A« lotilo te velike gradnje. Teh zavednih ljudi niso ovirale nit) neprijetnosti na meji med conama »A« in »B«, da ne bi sodelovali pri gradnji Lijaka, k) iim je povzročil že toliko gorja in škode. Šest mesecev se je bila med brigadam), delavci in med posamezniki plemenita borba za dosego in presego plana, ki je bil predviden za dokončanje tega dela. 230 ba poplavljenih in 700 ha zamočvirjenih tal je pomenilo vsem, ki so sodelovali pri regulaciji Lijaka, tako odrejen program, da so pač lahko bili navdušeni za izvedbo tega dela. Nedeljsko množično prostovoljno delo. mladinske brigade, delavci in stroji, vse to je pripomoglo, da danes lahko rečemo, da je pot Lijaku odprta »d izvira pa vse do izliva v Vipavo. Z malimi popravki struge bomo dosegli. da bo prvi del programa, t. j. zaščita 250 ha pred poplavami, dosežen. Glavna dela, ki smo jih morali izvršiti za dosego tega cilja, so bila naslednja: 99.137 m2 terena je bilo treba očistiti grmovja, drevja In štorov, obdelanega Je bilo 1713 m3 kamenja za tlakovanje struge, izkopanih 102.206 kub. metrov materiala, z rušo obloženih 25.532 m3 brežin, tlakovanih pa 4000 m2. Kubatura izkopa je enaka kubaturi štirih ljubljanskih nebotičnikov, s položeno rušo pa bi lahko prekrili 5 ljubljanskih nebotičnikov. Če bi izkopano zemljo naložili na vagone, bi znašala dolžina vlaka 86 km, t. j. železniška proga Rakek—Trst. Prevožene samokolnice so napravile ogromno pot 11.000 km, kar predstavlja približno eno četrtino dolžine oboda zemeljske krogle. K temu delu je prispevala mladina 65%, dočim je pri samem izkopu prispevala celo 75°/«. Delavstvo je izvršilo 12°/« izkopnih del. celotnega dela pa 25°/». Buldožerji so izvršili 8°/« izkopa. S prostovoljnim delom okoliških vasi je bilo izvršenih 5'/« celotnega izkopa, očiščenega je bilo 30.000 m2 terena, t. j. 30% celotnega čiščenja, ter narezane 30°/« vse ruše. Mladinske brigade, ki se danes poslavljajo od nas, bodo nadaljevanje del prepustile našemu delavstvu. Da niso vsa dela v celoti izvršena, je krivo pomanjkanje delavcev, zidarjev in tlakovalcev. Zidarji in tlakovalci so delali 12.005 ur, za dokončanje vseh tla-kovalnih del pa bi bilo potrebnih 94.000 delovnih ur. Tlakovalci so doslej presegli postavljene normo za 50%. Pred nedavnim se je naš Lijak razbesnel in pokazal svojo moč. Pokazal nam je. da bo dovršena struga dovolj velika za visoke vode in da preko njenih robov Lijak ne bo mogel več ograiati okoliških zemljišč. Če izvzamemo neznatnejšo škodo, ki je nastala zaradi nedovršenih del, moramo reči, da je nova struga Lijaka zelo dobro prestala svoj ognjeni krst Z ureditvijo glavne struge bo treba urediti tudi stranske pritoke Lijaka, ki bodo pomagali osušiti še nadaljnjih 700 ha zemljišča. Zavednosti našega delavstva in delovnemu elanu naše mladine gre zasluga, da smo to veliko gradnjo dokončali. Član Glavnega odbora LMS tovariš Gašperšič je ob zaključku dela pozval mladino, naj tud) v bodoče z isto borbenostjo prispeva k nadaljnji izgradnji naše domovine. Na njegov poziv je mladina odgovorila z burnimi vzkliki: »Hočemo!« Kot najboljša mladinska brigada je bila udarna brigada »Ivana Ribarja. Lole« proglašena za trikrat udarno. Nato je bila proglašena I. udarna brigada Ljudske mladine Slovenije za dvakrat udarno. Vsa mladina je burno ploskala jn pozdravljala brigade i minerskimi vzkliki. Komandant mla. dinskega štaba sekcije je pozval najboljšo brigado na tribuno, kjer so brigadirjem med burnim vzklikanjem podelili udarniške izkaznice in pohvalne diplome. Med drugimi je dobila naslov udarnika tudi 55 letna Marčič Polona iz I. mladinske brigade Slovenije. Nato je spregovoril pomočnik ministra za kmetijstvo in gozdarstvo (ni. Mastnak, ki je v svojem govoru pozval mladino, da v smislu zadnjega plenuma pomaga pri izvedbi nakaza, nih nalog na podeželju. Mladina je burno vzklikala Iniciatorju petletnega plana maršalu Titu. Pomočnik načelnika Glavne uprave za regulacijo rek in melioracije tovariš Marijan Regali je pohvalil neutrudno delo članov glavnega štaba sekcije Cetina Mira, sekretarja štaba Vanek Zdenka in intendanta Jansič Oskarja, ki so med burnim odobravanjem mladine prejeli udarniške nazive. Glavna uprava je podelila najboljšim mladincem tudi 250 knjig, kar je obenem priznanje vsemu delovnemu kolektivu. Za udar. nike so bili proglašeni tudi najboljši delavci, katerim so podelili denarne nagrade. Z zborovanja so bile poslane resolucije maršalu Titu, tov. Mihi Marinku in Centralnemu svetu LMJ. Proslava zaključka del na Lijaku je bila končana z godbo in petjem, v popoldanskih urah pa je bil kulturni na. stop brigade Ivana Ribarja-Lole. Zadružne organizacije naj v prihodnjem letu zajamejo celotno gospo darskp družbeno delavnost v življenju na vasi V našem novem gospodarstvu, ki je stopilo na pot svojega planskega razvoja in ki z uspehom zaključuje prvo leto petletnega plana, ima poljedelstvo velik pomen. Osnovna naloga našega petletnega plana je: Izvedba globoke in temeljite ekonomske, družbene in pobtično-socialne obnove naše države se lahko ustvari samo s skladnim razvojem vseh gospodarskih panog. Ta nalogu se ne da izvesti, če bi naše poljedelstvo zastajalo v svojem razvoju in v proizvodnji za drugimi gospodarskimi panogami Nagla industrializacija in elektrifikacija države zahteva prav tako naglo rekonstrukcijo in temeljito izpremembo našega poljedelstva, ki bo ustvarilo pogoje za boljše življenje in napredek naše vasi. Bistvene izpremembe v strukturi in organizaciji poljedelstva ter uspehi v napredku naše vasi se ne dajo izvesti brez širokega sodelovanja samih kmetov v splošni planski organizaciji dela in gospodarskega udejstvovanja vasi. Potrebni sta neprestana pomoč in krepitev onih elementov ter onih poslov in del na vasi, ki vse bolj in čim hitreje omogočajo planiranje in ki vplivajo na to, da se celotno poljedelstvo vedno močneje vključuje v plansko gospodarstvo. Pod ljudsko oblastjo se je zadružništvo pokazalo po izkušnjah delovnih kmečkih množic kot najprimernejša gospodarsko-organi-zacijska oblika, ki lahko mobilizira delovne kmete in ugodno vpliva na plansko organizacijo ter razvoj poljedelstva. Krepitev zadružništva in razvoj zadrug v obliki, ki je najbolj dostopna in najbolj razumljiva kmetu in s katero lahko kmet zboljša življenjske pogoje in lastno gospodarstvo ter se vedno _ bolj udejstvuje pri izvajanju državnega petletnega plana, je ena izmed glavnih nalog Ljudske fronte na vasi. Zadružne organizacije, njihovo poslovanje in delo mora zajeti celotno gospodarsko družbeno delavnost v življenju na vasi. Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije je proučil vprašanje aktivnega sodelovanja Ljudske fronte pri krepitvi m razvoju našega ljudskega zadružništva, da bi z njim pomagal vasi pri krepitvi m razvoju našega poljedelstva. Ko se je odzval pobudi zadružnikov samih njihovih okrajnih zadružnih zvez in Glavne zadružne zveze FLRJ, je Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije na predlog tovariša Tita sklenil, da izvede v prihodnjem, drugem letu našega petletnega plana akcijo za zgraditev zadružnih domov po vaseh, kjer so za to pogoji in kjer to zahtevata napredek zadruge in zavednost zadružnikov. Zvezna vlada je v planu za leto 1948. zagotovila potrebno gradivo in omogočila njegovo nabavo, kakor tudi potrebna finančna sredstva za kreditiranje teh del. Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije poziva vse svoje organizacije in članstvo, naj postavijo to vprašanje na dnevni red in ga prouče, pri čemer naj upoštevajo možnosti in prilike svojega kraja. Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije poziva zlasti Ljudsko mladino Jugoslavije in njeno vodstvo, naj si v svojem delu na vasi v 1. 1948. postavita kot glavno nalogo organiziranje delovnih enot za to akcijo, tako da bi skupno s frontovskimi organizacijami zajela v njej vse člane Ljudske fronte na vasi in zagotovila vodstvo del soglasno s krajevnimi odnosno okrajnimi odbori Ljudske front«. O tej veliki delovni akciji Ljudske fronte za zadružništvo bo izdelal Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije konkreten načrt in navodila ter jih poslal republiškim izvršnim odborom Fronte ter V6em družbenim množičnim organzacijam. IZVRŠNI ODBOR LJUDSKE FRONTE JUGOSLAVIJE Sklenjena je pogodba o prijateljskem sodelovanju in medsebojni pomoči med FLRJ in Madžarsko Zveza borcev In aktivistov NOV v Goriškem okraju bo imela nad 4000 članov . Jugoslovanska vladna delegacija na čelni z maršalom Titom, Id se je ob podpisu pogodbe mudila na Madžarskem, Je bila povsod navdušeno sprejeta. Na sliki Je prizor ob sprejemu maršala Tita na kolodvoru y Budimpešti Po vsem Goriškem okraju se' vršijo občni »bori Zveze borhcev in aktivistov NOB. V goriškera okraju bo okrog 90 krajevnih zvez z nad 4.000 člani. Na občnih zborih so izvolili v odbor najbolj zaslužne borce in aktiviste. ravno tako za odposlance v okrajni odbor. Na občnih zborih sprejemajo obveznosti, _ katere bodo izpolnili v petletki oziroma v letu 1948. Tako so borci in aktivisti na občnem zboru v Križu pri Ajdovščini sklenili, da bodo zgradili hišo vdovi po padlem borcu, katero je okupator požgal. Podobne primere imamo tudi v drugih vaseh, kjer se obvezujejo, da bodo prispevali pri obnovi. na gospodarskem in kulturnem polju in da bodo z isto zavestjo kot v času borbe s puško v roki, sedaj prispevali pri dograditvi naše domovine. Z občnih zborov odpošiljajo resolucije maršalu Titu in drugim našim voditeljem. Borci in aktivisti iz Ajdovščine so poslali maršalu Titu naslednjo resolucijo: Dragi tovariš maršal Tito! Bivši borci in aktivisti iz NOV, Vam s svojega ustanovnega občnega zbora pošiljamo iskrene borbene pozdrave z obljubo, da bomo kakor med obkroženo borbo tudi sedaj pod Vašim vodstvom izvrševali vse naloge v borbi za mir in obnovo domovine. Budno bomo varovali naše za-padne meje 8 tem, da bomo našo mlado državo gospodarsko okrepili. Obljubljamo, da bomo vsestransko podprli s prostovoljnim delom vse delovne akcije za izvrševanje lokalnega. republiškega in zveznega plana. Za gradnjo Nove Gorica bomo prispevali 8.000 prostovoljnih delovnih ur v letu 1948, pri izvajanju plana lokalnega gospodarstva pa bomo dali 25 odstotkov prostovoljnih del, ki jih predvideva plan Mestnega ljudskega odbora* Skrb ljudske oblasti za strokovne kadre Obnovitvena dela v naši domovini' so postavila ljudsko oblast pred nešteto novih problemov. Eden najvažnejših je vsekakor skrb za dober strokovni kader, ki bo kos vsem nalogam v bodočnosti. Posebo važna je gradbena stroka. Zato je bil v go-riškem okraju ustanovljen zidarski in tesarski tečaj, ki ga je priredilo Okrajno gradbeno podjetje »Zidgrad — Gorica«. Tečaj se je Začel 10. t* m. in ga poseča nad 70 vajencev. Upravnik te_ šole je tovariš Ivan Ožbot Na tečaju predavajo razni strokovnjaki ter domače učiteljstvo. Ni dvoma, da bodo slični tečaji mnogo pripomogli, da bomo imeli v kratkem mlad, zdrav kader strokovnih delavcev za velika dela pri gradnji Nov« Gorice. K. B. Ob dnevu Jugoslovanske armade Vloga proletarskih brigad v ustvaritvi naše armade in jačanju upora »Da bi ostal v trajnem spominu dan, ko je bila formirana prva enota naše armade, da bi se vodeč; in borbeni sestav Jugoslovanske armade in naši narodi vzgajali na brezštevilnih primerih udanosti ljud. etvu, junaštvu in samopožrtvovanju odrejam da se 22. december, dan formiranja I. Proletarske narodno osvobbddLne udarne brigade slavi v vsej armadi kot praznik in »dan Jugoslovanske armade«. Smrt fašizmu — svoboda narodu 1 20. oktobra 1947 leta. Vrhovni komandant oboroženih sil in minister narodne obrambe FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. 22. decembra 1941 leta je formiral I ne vse Jugoslavije. Z dejanji je, ščitov. Tito V mestecu Rudo po prvi SO- ‘ te* H »lovno liiutetvo nokazala da se vražni ofenzivi, s katero je sovražnik hotel uničiti upor, I. Proletarsko bri- gado. Domače izdajalce je okupator v tem času že organiziral. Sovražniku je uspelo zbrati in vreči v borbo vse protiljudske elemente v Srbiji, a kmalu potem jih je organiziral v Črni gori, Bosni in Hercegovini. Bil je siguren, da bo tako lahko uničil narodnoosvobodilni pokret. Toda Centralni komate KPJ na čelu s tov. Titom je situacijo drugače ocenil Formiranje I. Proletarske brigade je pomenilo začetek razšdrjevanja še večjega upora, še številnejših in bolj upornih borb. »Prva proletarska brigada je bita enota popolnoma drugega tipa kot 60 bili to partizanski odredi. To je bila strnjena enota, ki je lahko delovala kot celota ali po bataljonih, toda vedno pod trdnim centraliziranim poveljstvom. Bila je enotna, z nenavadno visoko disciplino tako v svojem življenju, kakor v izvrševanju nalog.« (Koča Popovič.) Ko je maršal Tito formiral I. proletarsko brigado, je v njej videl perspektivo ustvaritve armade novega tipa, ljudske armade — armade vseb narodov Jugoslavije. Ljudstvo, ki je stopilo v sestav I. proletarske brigade, je popolnom# razumelo značaj narodno osvobodilne borbe, imelo je jasno prespektivo ‘nadaljnjega razvoja borbe, vedelo je, kakšne teškoče ga čakajo na poti, lakota, napori, mraz, brez tople odeje in strehe, dolgi in težki pokreti, krvave in težke borbe brez odmora do končne zmage. Ni bilo niti enega borca, ki tega ne bi razumel, vsak je vedel, da bo šel v zelo oddaljene kraje, kamor koli bo potreba. Vsakemu je bilo razumljivo, da bo okupator in dovčerajšnji nosilci oblasti, posebno še tedanje njegove sluge, naredil vse, da uniči borbo delovnega ljudstva in da v prvi vrsti uporabi vse sile za uničenje I. proletarske brigade. Vsak borec je bil pripravljen in močan, da prenese vse to. Ogromna večina borcev 1. proletarske brigade je bila včlanjena v Komunistični partijii, že preizkušena v borbi proti petokolonaškim režimom in v dotakratnih oboroženih borbab proti okupatorju, četnikom in usta šem. Zaradi tega so tudi lahko sprejeli tako težke naloge. Takoj po svojem formiranju je 1. proletarska brigada razbila na Maoču italijansko-četniško kazensko ekspedicijo ter pripeljala v Rudo 135 ujetih italijanskih vojakov in oficirjev. Odslej je imela I. proletarska brigada iniciativo stalno v svojih rokah Šla je skozi najtežje bitke in spopade, prebila najmočnejše sovražne obroče, toda sama ni bila nikdar razbita. Uničila je Paveličevo »Črno legijo«, ki ji je poveljeval krvoločni polkovnik Francetič, ki je zbral najbolj izkušene ustaške klavce in zločince vseh vrst. Prva proletarska brigada je mnogokrat razbila in potolkla najelitnejše nemške divizije. Čestokrat ji je tov. Tito poveril najodgovornejše naloge, ki jih je vselej častno Izvršila Znala je pravilno zajeti njegovo zamisel iu jo tudi izvesti. Vsak borec je bil ponosen na to veliko zaupanje, ki ga je imel do njih tov. Tito. Besede tov. Tita: »I. proletarska brigada je pokazala v svojih dosedanjih bojih, da dostojno nosi »voj veliki naziv, da dostojno nosi veliko zastavo, ki ji je bila izročena,« so bile nagrada za borbe in delo borcev in voditeljev proletarske brigade. , , ^ I. proletarska brigada Je takoj po svojem formiranju podprla partizansko gibanje v vzhodni Bosni, ki je zaradi propagande četniških oficirjev, poslanih iz Srbije, preživljalo krizo. Vplivala je na ponovno pregrupiranje sij v korist narodno-oevobodilnega gibanja na tem področju. Zapeljani kmetje so v množicah zapuščali cetni-ške oficirje in prehajali ponovno k partizanom. Bii so priče junaških borb proletarskih bataljonov nn Romanijt. Bjelih Vodah in Pienovcu. Nemci m ustaši so bili presenečeni zaradi manevra I. proletarske brigade preko sarajevskega polja in čez Igman. Dru-ga sovražna ofenziva je doživela neuspeli. Sloves 1. proletarske brigade teč delovno ljudstvo, pokazala, da se bori za delovno ljudstvo brez ozira na narodnost in vero. Vsak borec je bil zavesten političen delavec, ki je znal ljudstvu pojasnit) cilje borbe in po-kazati pot do zmage. Sleherni kraj je željno pričakoval, da zopet pride 1. proletarska brigada, katere borce, nete voditelje, so poznali po v6ej Bosni, po Sandžaku. Hercegovini ter v prostranih predelih Črne gore in Dalmacije. I. proletarska brigada je povsod puščala za seboj zedinjeno ljudstvo in izdajalska propaganda je le težko našla tla, kjer bi seiala razdor. Tri mesece po formiranju I. proletarske brigade je bila formirana v čajniču II. proletarska brigada in sicer 1. marca 1942. Sestavljena je bila iz srbskih odredov, ki so se umaknili iz Srbije, medtem ko je bila I. proletarska brigada sestavljena iz srbskih in črnogorskih edinic. Tudi ta brigada je bila enako čvrsta, disciplinirana in borbena. Tudi ta brigada je takoj po formiranju skupno z dvema bataljonoma I. proletarske brigade odšla še dalje v vzhodno Bosno ter osvobodila Vlasenico, Srebrenico in Bratunac. Drugi bataljoni I. proletar. ske brigade so ostali na sektorju Foča—Goražd e—Čajnice, z izjemo I. bataljona. ki je bil poslan v Črno goro, kar je pomenilo veliko podporo črnogorskim partizanskim edinicam in kjer ie izbojeval vrsto odločilnih zmag nad četniškiini tolpami, preganjajoč jih do samega Kolašina. Sovražnik je pričel tretjo ofeuzivo. še večjo po uporabljenih silah in bolje pripravljeno od druge. Ko so bile naše sile v obroču, so bile formirane še tri brigade. V govoru, ki ga je imel v IV. črnogorski brigadi, je tov. Tito dejal: * Ločile ste se od Črne gore z vero, da se boste vrnili kot osvoboditelji. Naši sovražniki mislijo, da so nas tu obkolili. Zaman mislijo tako. Nas to ne skrbi. Saj | smo bili že od vsega početka obkoljeni, ker je vsa Evropa okupirana Poleg tega pa mi tu nismo obkoljeni tako, kakor govore naši sovražniki, tudi ne zaradi tega, ker je postala vsa Jugoslavija vojno poprišče, ker je v daljni Sloveniji osvobojeno zna tno ozemlje in ker je ljudstvo na Hrvatskera pripravljeno, da se kot en mož dvigne proti Paveličem' stra hovladi. Imamo vse polno razlogov, da verujemo v nove zmage in v končno zmago!« S tega mesta — na meji Črne gort iu Hercegovine — so proletarske brigade razbile soviažuo ofenzivo in krenile na slavno pot do Bosanske Krajine, razrušivši spotoma progo Sa rajevo—Mostar v dolžini IV' km ter zavzele ovražne garnizijo v Konjiču. Prozoru, Gornjem Vakufu, Diivnn in Livnu. Tja so prispele prav v času ko se je razplamtela borba med par tizani in četniki in ko so bile nem ške in ustaške edinice v ofenzivi n Kozaro. Vstaja v Krajini je dosegla največji razmah Vsak dan- so se sestavljale nove brigade, vsak dan so bili osvojeni novi kraji, organizirano je bilo zaledje in vstaja se je širila vse bol j na Hrvatsko. Popularnost proletarskih brigad je naraščala iz dneva v dan. Na dolg poti so se zlivale v proletarske bn gade vedno nove sile najodločnejših mladincev in mladink. Vodila jih ie želja, da vstopijo v vrste tistih, ki so pokončali največ sovražnikov, ki so*maščovali največ nedolžnih žrtev, v vrste tistih, k.: 6o se jih sovražniki vseh vrst najbolj bali. Ponosno so pripovedovali starši, da imajo svoje sinove in hčere pri proletarcih Sinovi Splita, Makarske, Podgore, dalma tinskih otokov in iz notranjosti Dal macije 9o hite.i čez Drino, da vst' pijo v proletarske brigade Osvobojeno ozemlje se je vse boj J __tvarjale so se nove, višje vojne formacij?, divizije in bosanski .j - .... ---- —!-*-• sta a. dale naši vojski nov pečat. Prozor, Bugonjo, Ivan j-Sedlo, Konjic, Jablanica, Kalinovik, Kočinobrdo, Ivsar, Sutjeska in Miljevina 60 slavne strani naše zgodovine. Na tisoče sovražnih trupel je pokrivalo bojišča, na katerih sta bili zrušeni ti dve najbolj krvavi sovražni ofenzivi. Prehod čez Drino in zavzetje njene strme, dobro utrjene obale, uničenje elitne Mussolinijeve divizije »Taurimnense« govore o moči prve in ostalih proletarskih brigad. Kako krvava je bila V. sovražna ofenziva je znano slehernemu človeku na naši zemlji in kolikšna je bila moč naših, predvsem pro-leterskih edinic, priča zlom te ofenzive, uničenje sovražnih sil in oču-vanje borbene sposobnosti naših edinic. Neposredno po zlomu sovražne ofenzive so naše edinice brez oddiha zavzele vse garnizije v vzhodni Bosni, med njimi tudi najmočnejše, ki jih poprej naše edinice^ niso mogle zavzeti kot so Kladanj, Zvornik, Tuzla in Bjeljina. Vloga proletarskih edinic je vse do konca vojne vedno bolj naraščala. Mnoge brigade širom države «o si prizadevale, da bi si pridobile visoki i aziv Proleti rske. Vso dobo vojne so bile proletarske brigade kovačnice kadrov za vso našo vojsko. Cele brigade so bile zgled masovnega heroizma. Bile so brigade —heroji v jurišu in v obrambi. Razvijale in krepile so se ob neposredni podpori vrhovnega štaba in tov. Tita. Prav gotovo ni imena voditelja in dobrega borca, ki bi ga ne poznal: člani vrhovnega štaba in sam tovariš1 Tito in za čigar razvoj se r-: bi živo zanimal. Po drugi strani pa tudi ni bilo borca prvih proletarskih brigad, ki ne bi osebno poznal svojih voditeljev in samega tov. Tita (kadri :z I. in ostalih prolett rskih brigad, ki so prenašali v vojn« svoje bogate izkušnje na vse ostale enote naše vojske, so v veliki meri doprinesli ustvaritvi i.. izgradnji Armade, kakršno si je zamislil tov. Tito, ko je formira! I. proletarsko brigado). Prva p rolet- 'rska brigada je začela svojo slavno pot v Rudem ter je dospela čez največja bojišča in po najslavnejših zmagah v Trst. Po svoji armadi je delovno ljudstvo Jugoslavije že med vojno v celoti izpolnilo svojo domovinsko dolžnost. Proletarsko ime naših najslavnejših tovarišev simbolizira vlogo delavskega razreda v osvobodilni vojni. To ime označuje povezanost delovnega ljudstva in armade, kateri je dalo vse za njeno ustvaritev,, za dosego resnične svobode in za njeno očuva-nje. Delovno ljudstvo je s krvjo povezano s svojo armado In naša armada je resnično ljudska armadri Nje na čelu je prvi ln največji borec, ki je hkrati tudi največji sin delavskega razreda Jugoslavije. Naši narodi so storili vse, da bo naša armada silna in močna, da lahko vselej stopi na branik domovine, armada pa bo s svoje strani storila vse, da bo vredna ljubezni delovnega ljudstva, naše močne domovine — nove Titove Jugoslavije. Dan armade, 22. december, bodo slavili vsi naši narodi, ponosni na slavne tradicije, pridobljene v težki osvobodilni vojni-in ponosni na svojo ljudsko armado, zaščltnlco naše svobode, naše izgraditve in naše srečne bodočnosti. Podpolkovnik Bogdan Vujoševič 5 V obnovljenih kulturnih domovih bo delovno ljudstvo gradilo svojo kulturo Po dolgih letih sistematičnega uničevanja naše sloven9kfe kulture ter po še težjih vojnih grozotah nam je zopet dana možnost obnavljati, bolje rečeno znova postavljati zgradbo naše ljudske prosvete. Povsod na Primorskem, na vasi in v mestu, se ustanavljajo prosvetni sveti. Pevski zbori, godbe in dramatski odseki tudi že uspešno nastopajo. Z nastopom zime. ki bo onemogočila predstave na prostem, se postavlja prosvetno delo v zimski sezoni pred zelo pereče vprašanje, ki ga bomo morali na ta ali on] način rešiti. Društveni sestanki s jioučnimi predavanji, čitalnice, knjižnice, pevske in dramske vaje so tisto nujno delo prosvetnih svetov, k| ga ne moremo vršiti brez primernih prostorov. Zato je dolžnost odbora in vseh članov prosvetnega društva, da si po krajevnih razmerah preskrbe in urede potrebne prostore. Kakor je potrebna in nujna obnova našega gospodarstva, tako je nujno potrebna tudi obnova našega duhovnega življenja, kajti rane. k] smo jih zadobili na tem področju od fašizma, so morda še globlje od onih na gospodarskem področju, kajti duhovna kultura je posredovalka do tvarnih dobrin in pot do gospodarskega napredka. Čudež napredka sovjetskih narodov moremo razumeti le ob upoštevanju velikega kulturnega dviga mesta in dežele od Oktobrske revolucije dalje. Danes ima sleherna vas v Sovjetski zvezi svoj prosvetni dom s knjižnico, čitalnico, radijem, predavanji itd.' Tudi nam Primorcem so bili naši prosvetni domovi v mestu in na vasi največji ponos. Vojna vihra pa je uničila skoraj do kraja vse, kar je še ostalo za vandalskimi fašističnimi požigalci, a še te bore malo, kar jih je ostalo, se po večini njiorabljajo v vse mogoče namene, senike, shrambe, plesišča itd. Kjer še obstoja dom, je prva pravica in dolžnost prosvetnega sveta, da ga prevzame in uporablja v namen, za katerega je bil postavljen z žulji vaščanov. Prepričan sem. da bo vsak prosvetni svet v svojem domu rad izkazal gostoljubnost vsem ostalim organizacijam in ustanovam, ki jim je namen pomagati delovnemu ljudstvu. Cilj vseh prosvetnih svetov je kajpak njih lastni prosvetni dom z odrom in dvorano, društveno 9obo za čitalnico ter po možnosti tudi drugimi prostori. V tem trenutku nam pač ta cilj še na dosegljiv zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, delovnih moči in gradbenega materiala, toda po primerih z dežele in z mesta lahko vidimo, da se da z dobro voljo vsega članstva napraviti marsikaj, tako tudi lasten. čeprav skromen prosvetni dom ali vsaj lastno društveno sobo. Dolžnost nas vseh je, da damo od sebe vse svoje sile in napore, da to dosežemo. Potrebno je, da si porazdelimo delo in zgradimo streho nad našim kulturnim žariščem. Pri izbiri večjih društvenih prostorov za sestanke in prireditve je treba paziti predvsem, da bodo dovolj veliki, zvočni in ne izpostavljeni vetru. Lahko računamo, da zlasti pozimi prihaja na sestanke do mala vsa vas, pri prireditvah pa tudi še marsikdo iz sosednih vasi. Za prireditve v manjših dvoranah so priporočljive klopi jn deske, ker stoli zavzemajo preveč prostora — in jih je tudi težko dohiti. Da se dvorane čim bolje izkoristijo. naj se tam vrše tudi pevske, dramske jn godbene vaje kakor tudi telovadba in športne vaje pionirjev in mladine. Oprema in okrasitev dvorane naj bo okusna, a ne potratna. Prijtoroča se zlasti okrasitev dvorane s slikam) naših voditeljev in udarnimi parolami, ki jasno označujejo dobo, v kateri živimo. Pri društvenih prostorih, kjer b| bila podnevi čitalnica in knjižnica, zvečer pa sestanki društev ali seje odborov, je treba poleg omenjenega paziti predvsem, da so svetli in zračni. Osnovna oprema take sobe naj bo predvsem peč. veli- ka miza za Čitanje in družabne igre, potrebne klopi in stoli, omara za društveni arhiv in za knjige. Lep primer uspešnega dela in hotenja pri dvigu naše ljudske prosvete nam daje prosvetni svet na Colu, ki bo v kratkem dokončal kulturni dom, zgrajen z veliko požrtvovalnostjo vsega ljudstva. Prav tako požrtvovalno delo vidimo po naših kraških vaseh, do tal uničenih in požganih in vendar se sredi ruševin gradi in ustvarja prava ljudska kultura. Pri vsem tem pa nas seveda kulturni domovi, prosvetno dvorane. društvene sohe ne smejo ovirati pri samem kulturnem delu. Napačno pa je mišljenje gotovih prosvetnih svetov, ki se izgovarjajo s tako neumestnimi izgovori: »Nimamo prosvetnega doma, dvorane, društvene sobo in zaradi tega ne moremo uprizarjat] raznih iger itd.« Jasno je, da je tu po sredi neaktivnost in komod-nost le gotovih jmedincev. ki ne razumejo današnje prevzgoje ljudske kulture. S planskim delom, s sprejemanjem obveznosti tudi na kulturnem področju, bomo lahko odstranili vse težava in ovire in tako največ prispevali k izgraditvi naše dežele. ŠU Osnovne naloge ljudske prosvete Borba, ki jo bojujemo na gospodarskem polju za izgradnjo naše popolne neodvisnosti, nam narekuje, da se poglobimo v naše delo. pogledamo jasno naprej v vstajajočo novo dobo Jugoslavije, ki nam bo prinesi« čas brez izkoriščanja človeka po človeku. Ta doba socializma pa zahteva od našega * ljudstva temeljite miselne prevzgoje, ki nam bo zagotovila izvršitev vseh postavljenih nalog. Zavedajoč se tega važnega dela med našim ljudstvom je odsek za prosveto sklical konferenco prosvetnih referentov KLO ter predsednikov prosvetnih društev. Udeležba na konferenci, je pokazala, da je naše ljudstvo željno prave znanosti in da mu ie ljudska prosveta vir novih pogledov v svet. Ljudska prosveta pa ne sme biti izolirana od dela množic, temveč mora biti bodritelj za še še uspešnejše delo. — Prav zatov ne smemo na naše odre niti v knjižnice ali pevske zbore, še manj pa v naše čitalne večere tlačiti neplodno mehkužno in neljudsko kulturo. Napake, ki se še pojavljajo tu pa tam na terenu, je treba nujno odpraviti. Ljudska prosveta mora v svojem de: lu zajeti prav vse probleme v naši novi Jugoslaviji in prikazati borbo med kapitalističnimi in pravimi demokratičnimi silami. Ta borba pa zahteva od nas prekaljenih ljudi, ki so zavrgli staro vsiljeno mračnjaško kulturo ter z vztrajnim delom pridobili nove poglede na svet v duhu socializma. Organizacijski referat je točno začrtal delo, kako bomo najlažje rešili te naloge. Da bo ljudska prosveta res množično zajeta, pa je potrebno prav v bivši coni »A« utrditi še prosvetne svete. Da so prosvetni sveti res bližji našemu ljudstvu, nam dokazujejo pohvale prosvetnih svetov v Vratih, Rihemberku. Prvačini, Budanjah in sindikalne podružnice žage »Rizzatto«. Živahna debata na konferenci je bila dokaz pravilnega razumevanja. Sklenjeno je bilo, da bodo v prihodnjih mesecih knjižničarski in dramski tečaji, da tako zagotovimo kader, ki nam je potreben. Sklenjeno je bilo tudi, da se morajo naše knjižnice očistiti stare navlake ter s popularizacijo naše nove knjige vzbuditi več zanimanja za napredno domačo in svetovno literaturo. širilo, ustvarjale so se nove, vojne formaciji?, divizije in t korpus. Porast sil in novi položaj ■ zahtevala tudi ustanovitev AVNOJ Sovražnik je vprizarjal novek mnoao silnejše ofenzive, četrto im peto s ciljem, da bi uničil glavnino naših sil. Tudi v teh ofenzivah je dajal naš vrhovni komandant naje govor nejše naloge p rolet« rskim edinicam uris£ a« atst K A s?fr«sr. Most čez Vipavo zopet obnovljen Divjanje okupatorja po Goriški je Pilo posebno hudo v naši vasi Partizani so branili vsako ped naše zemije proti nadmočnemu sovražniku ter ja končno pognal: in izgnali iz naših krajev. Obnovitvena dela je najprvo vzela v svoje roke angloameriška okupacijska oblast, a jih je pustila nedokončana. Takoj po priključitvi cone »A« k skupni domovini je naša ljudska oblast poskrbela, da se most dokonča. Ta dela je prevzelo Okrajno gradbeno podjetje »Zigrad • Gorica«, ki je izvršilo vsa nadaljua deia v rekordnem času Most je armiran betonski na železni konstrukciji ter je širok 6.50 metrov. V tej širini je vključena pot za pešce, ki je podaljšana za nadaljne 4 metre. Most je zavarovan z železno ograjo, med tem ko je cestna ograja iz kra škega kamna, ki je povezan z železnimi cevmi. Po solidnosti dela ter nosilnosti je novi most vsaj za 50 do 55 % boljši od starega. Od mosta dalje je podjetje ce6to proti Bukovici zvišalo za 1 m, kar predstavlja večjo vrednost pred poplavami Vipave. Obrambni zid je izvršen solidno. k. b. Zakaj potrošniki ponekod tudi za december niso pravočasno prejeli živilskih nakaznic Zaradi različnih napak pri izstav- kolektivna potrdila je poslal na MLO ™ t,r ................... Trbovlje, čeprav ne stanujejo vsi de- lavci na področju tega LMO-a. Tako 1 jan ju potrošniških potrdil, sestavljanju seznamov in razdeljevanju živilskih nakaznic potrošnikom v tem mesecu večje število delavcev m njihovih družin ni dobilo pravočasno živilskih nakaznic. V več primerih so te nepravilnosti zakrivili nameščenci podjetij in funkcionarji ljudskih odborov, ker se niso držah navodil Ministrstva za trgovino in preskrbo. Krajevni ljudski odbori so bili dolžni na osnovi potrošniških potrdil sestaviti seznam prednostnih upravičencev in ga poslati na okraj do nuj kasneje 27. v mesecu. S tem seznamom pa so se mnogi KLO zakasnili, čeprav je Ministrstvo v svojih bilte: nih stalno opozarjalo podjetja, naj pohite z izstavitvijo potrdil svojim delavcem in nameščencem. Poleg nepravilnosti uprav in sindikalnih podružnic podjetij v zvezi z izstavljanjem potrošniških potrdil pa so bil'i še različni drugi vzroki, da razdeljevanje živilskih nakaznic m potekalo v redu. Rudnik v 1 rbovljah na primer je izdal skupne sezname s potrdili za vse svoje delavce, la so ostali vsi, ostali delavci in njihove družine brez živilskih nakaznic in so morali zanje naknadno sestavljati nov reklamaciski seznam. So pa tudi primeri, da KLO, potem, ko še niso pravočasno oddali seznamov prednostnih upravičencev, niso prišli dvignit prispelih nakaznic na okraj. Ugotovljene napake 60 kontrolne ekipe takoj popravile in odgovorne funkcijonarje, odnosno nameščence predlagale za kaznovanje. Iz vseh gornjih nepravilnosti pa je razvidno, da so zlasti delavsko preskrbo zavirale nerednosti v poslovanju nekaterih uprav podjetji in sindikalnih podružnic, kakor tudi malomarnost nekaterih ljudskih odborov. Iz tega sledi, di. morajo delavci sami skrbeti, da jim njihova podjetja pravočasno in pravilno izstavijo potrošniška potrdila. Kjer so napake, so jih dolžni javljati. Le odstranitev vseh gornjih nepravilnosti in kontrola potrošnikov samih nad delom KLO bosta preprečili, da bi se še nadalje ponavljale nerednosti v preskrbi naših delovnih ljudi. Otvoritev prvega okrajnega invalidskega podjetja V nedeljo dne 7. t. m. se je v Mirnu pri Gorici vršila slavnostna otvoritev prvega okrajnega invalidskega podjetja — mizarske delavnice »Isto-k Miren«. Za to slovesnost je bila vsa vas v znstavah. Podjetje jeV pričelo kot mizarska zadruga s 6 delavci in tremi vajenci z delom že 25 dni po priključitvi. Danes zaposluje že 25 delavcev, med njimi 5 vajencev ter ima svojo mehanično delavnici? s potrebnimi stroji. Napredni mirenski mizarji so y opustošeni bivši mizarski delavnici, last nekega zasebnika, ki je demoli- Zaprisega ijudskilh odbornikov v Solkanu Dne 5. t. m. je bila v Solkanu zaprisega mestnega ljudskega odbora. Seji je prisostvovala kot delegat okrajnega izvršilnega odbora Gorica, tov. Milena Mozetič, ki je podala smernice dela novoizvoljenega odbora. Po zaprisegi, s katero so se obvezali. da bodo posvetili vse svoje sile v korist delovnega ljudstva, ki Jim je izkazalo svoje zaupanje, je bil Izvoljen izvršiini odbor. Izvoljeni so bili naslednji tovariši: Jože Štucin, predsednik; Alojz Jug, podpredsednik; Janko Petejan. tajnik. Za poverjenika za komunalne zadeve je bil izvoljen tov. Rennto Brajnik, za poverjenika za prebrano tov. Ivan Gabrijelčič, za poverjenika za obno- vo tov- Alojz Nibrant. za poverjenika za finance tov. Stanko Drašček, za poverjenika za kmetijstvo tov. Janez Zavrtanik, za poverjenika za delov-ne odnose tov. Anton Zavrtanik, za /poverjenika za socialno skrbstvo tovarišica Meri Bašin ter za prosveto tov. Albin Leban. Imena tovarišev, ki so vsi znani borci za pravice delovnega ljudstva ter odločni antifašisti, nam jamčijo, da je vodstvo Mestnega ljudskega odbora v Solkanu v pravih rokah. Sedaj je na prebivalstvu, da podpre in da tesno sodeluje z novoizvoljenimi tovariši, kar bo v korist vsej skupnosti. K- B. ral stroje in pobegnil, namestili lastne stroje: tem se je pridružil tudi mizar Pavšič Leopold, ki je moral v dneh pred priključitvijo bežati iz Gorice, od koder je pripeljal tudi dva stroja in ju dal zadrugi na razpolago. Sam pa je vstopi! v zadrugo kot član. in je bil nato izvoljen za predsednika. Mizarska delavnica je razdeljena v dva oddelka, ki merita skupno -80 kv. m. V delavnici je poleg ročnega mizarskega orodja tudi tračna žaga in stružni stroj na električni pogon, dve mali kombinerki, od katerih je ena opremljena z brusilno napravo in krožna žaga s svedrom, vse na električni pogon z lastnimi motorčki Predvideno je, da bodo že v januarju imeli tudi rezkalni stroj, ki ga je izdelal delavec mehanične mizarske delavnice Gaetan Russo in so ga vlili v Solkanu. Delavnica izdeluje vsakovrstno stavbeno pohištvo za obnovo. Lahko pa izdeluje tudi fino sobno pohištvo in pisarniško opremo. V kratkem času svojega delovanja je kljub začetnim težavam in pomanjkanju surovin izdelala pohištvo za gimnazijo in okrajno poslovno zvezo v Šempetru, klopi za en razred osnovne šole v Mirnu in pohištvo za dve drugi slavbišči in nekatera poslopja v Vipavi v znesku 150.000 din. Clan| zadruge so razumeli velik pomen gospodarskega podjetja udru-ženja vojnih invalidov in so radovolj-no pristopili iz zadružnega sektorja v državni sektor. Na razpolago so da- 11 tudi ves inventar in stroje, za katere so že sklenili z invalidskim gospodarskim podjetjem kupno pogodbo. Sami so stopili v novo podjetje Invalidsko mizarsko podjetje bo že fa teden pričelo z razširitvijo delavnice za polituro in finejše izdelke, ki bo obsegala 150 kv. m. Prizidek bivšega skladišča lesa je že pokrit. Zgradili bodo samo vmesne stene med nosilci ostrešja in napravili tlak. Prihodnje leto pa bodo pričeli z gradnjo večjega podjetja za lesni kombinat in avtokaroserijo. Nabavili bodo tudi nove stroje in pričeli z obsežnejšim obratovanjem za dvig proizvodnje, od katere prebitek bo šel za invalidski sklad. Osnovali bodo tudi druga gospodarska podjetja za vzdrževanje vojnih vdov in sirot, kot je svoj govor zaključil sekretar okrajnega udruženje vojnih invalidov tov. Danilo Benčina, k0 je predočil velik pomen invalidskih gospodarskih podjetij. Proslava se je zaključila z nastopom mirenske godbe in ljudskim rajanjem. Kot solist je nastopil Ruudj Ožbot ter pevci iz Mirna in Orehovlja s partizanskimi in narodnimi pesmimi. Kmetifska šola v Vipavi Sred; novembra se je v Ložah pri Vipavi pričel pouk na mešani kmeti jsko šoli vinarsko-sadjarskega tipa. Solo obiskuje 52 učencev, med njimi 12 učenk. Vsi so v internatu^ ki je ločen za fante in dekleta. V šoli kakor v internatu je uveden strog disciplinski red in brigadno-desetinski sistem dela. Glavni predmeti pouka so zadružništvo, sadjarstvo, vinarstvo, kletarstvo, čebelarstvo, živinoreja, higije-na domačih živali, poljedelstvo, vrtnarstvo, zdravstvo in splošna izobrazba. Učenci, v pretežni večini Primorci, z zanimanjem sledijo pouku; težave jim dela slovenščina in računstvo. Z veseljem do učenja in trdno voljo pa vse težave premagujejo. Poleg peturnega teoretičnega dnevnega pouka imajo praktični pouk na šolskem posestvu. Vodstvo šole bo najbolj nadarjene h. marljive učence poslalo na srednjo triletno kmetsko šolo v Maribor. Ostal: absolventi bodo po enoletni predhodni praksi na državnem posestvu nameščeni v zadružnem ali privatnem sektorju. Kmetijska Šola je nameščena v stari graščini sredi rodovitnih vinogradov in sadnega drevja. Posestvo obsega skupno z državnim posestvom v Odolini nad 300 ha zemeljske površine. * .etos so napravili tioizkuse intenzivnega gojenja raznih kultur, sadnega drevja in trtnih mladik. Božične šolske nofiitnfce Za vse osnovne šole sedemletke, gimnazije in učiteljišča ter nižje in srednje strokovne šole nn ozemlju LR Slovenije, Itodo za božič pouka nrosti dnevi od vštetega 24. dec. do vštetega 28. decembru. Redni pouk se bo- pričel v ponedeljek 29. decembra. Ministrstvo za prosveto LRS, Komite! m srednje in nižje strokovno šole pri predsedstvu vlade LRS. Pred II. kongresom Antifašistične fronte žena Jugoslavije GKRANJNI PLENUM AFŽ OKRAJA GORICA Dne 14. t. m. so se zbrale žene goriškega okraja na svoj predkongresni plenum. Zasedanje, ki je bilo v Solkanu, je pokazalo, da se naše žene zavedajo velikih nalog, ki jih terja sedanja doba obnove in izgraditve domovine. V imenu Glavnega odbora AF2 Slovenije je pozdravila zborovanje tov. Amalija Regentova ter obrazložila pomen II. kongresa. Član okrajnega sekretariata OF tov. Sosič je obrazložil najvažnejše gospodarske probleme in orisal vlogo žena v izvajanju gospodarskega plana. Po teh referatih se je razvila živahna razprava, v kateri so posamezne zastopnice krajevnih AF2 orisale svoje probleme, in razložile kako jih rešujejo. Razprava je rodila vrsto koristnih pobud, Iki so prišle do izraza v nato sprejetih sklepih o obveznostih, ki so jih sprejele žene go-riškega okraja v okviru predkongresnega tekmovanja. Predvsem so sklenile, da bodo okrepile svojo organizacijo in odpravile mrtvilo, ki je zavladalo ponekod. Najtesnejše bodo sodelovale pri utrjevanju ljudske oblasti in podpirale delo krajevnih ljudskih odborov ter jim tudi s predlogi pomagale dvigat; in izboljšati gospodarstvo. — Zlasti pa se bodo povsod zavzele za nidanovitev krajevnih posvetovalnic za matere in otroke, dale pobudo za ustanovitev sezonskih domov igre in dela, predvsem v Anhovem in Podragi, sestavile predloge in načrte za ureditev vaških otroških igrišč, posebno skrb pa bodo posvetile oskrbi dečjih zavetišč in dijaških domov. Za pospeševanje ljudske prosvete bodo organizirale vaške bralne krožke in kulturne večere. S pomočjo učiteljstva bodo organizirale tudi gospodinjske tečaje, vso pozornost pa bodo posvetile pravilni vzgoji šolske mladine. 2ene bodo poskrbele tudi za to. da se v krajevne plane vključi izstavljanje spominskih plošč in spomenikov padlim borcem ter organizacija izletnih točk v partizanske centre. V ta namen bodo tudi same sodelovale s prostovoljnim delom. Za izvedbo okrajnega gospodarskega plana bodo žene prevzele važne gospodarske naloge na vasi, organizirale ženske aktive in poskrbele za vzgojo v vseh panogah kmečkega gospodarsva in z medsebojno podporo sprostile čim več moške ^delovne sile za industrijo in gradilišea. Poskrbele pa bodo tudi za to, da se bo čim več žena samih vključilo v proizvodnjo. Udeležbo pri prostovoljnem delu bodo žene povišale 100-odstot-no. Največ jo pozornost pa bodo posvetile pravilnemu usmerjanju žena v izvajanju državne gospodarske in trgovinske politike s tem, da bodo tolmačile in podpirale pravilno izvedbo obveznega odkupa, dovoz na svobodni trg In kontrahiranje presežkov. Svojo skrb bodo posvetile tudi pravilnemu razdeljevanju živilskih nakaznic ter pravočasnemu plačevanju in pravilni odmeri davkov. Končno 90 žene goriškega okraja na svojem plenumu sklenile razviti propagando za razširjenje našega tiska, zlasti »Naše žene«, »Kmečke žene« ter povečati število naročnic najmanj za 1000. V tekmovalnem duhu bodo nabirale naročnike za naše dnevnike »Ljudsko pravico« in »Slovenskega poročevalca« ter okrajnega glasila »Naša Gorica«. Za II. kongres AF2 Jugoslavije bodo nabrale 60.000 din, po možnosti pa čim več, da tudi na ta način dokažejo svojo zavednost. Ob zaključku so žene sprejele naslednjo resolucijo: Centralnemu odboru AFŽ Jugoslavije Ob priliki predkongresnega plenuma na Goriškem Vam pošiljamo iskrene pozdrave. 2ene na Goriškem se dobro zavedamo, da pomeni II. kongres Antifašistične fronte žena ponovno utrditev ne le AF2 Jugoslavije, pač pa sploh mednarodne demokratične federacije žena, da pomeni ponovno udarec vsem reakcionarnim silam, ki hujskajo na novo vojno itd. Zavedamo se, da mora ravno žena biti največji čuvar pridobljenih pravic narodno osvobodilne borbe. Zato obljubljamo, da bomo žene na Goriškem zvesto izpolnjevale vse naloge, katere nam bo naiožil naš kongres in s tem dale največji prispevek k utrditvi miru na svetu. Poleg tega pa se bomo v celoti vključile v petletni plan, sodelovale pri gradnji naše Nove Gorice, kar je porok naše boljše bodočnosti. Lemo produktivno podjetje obrata št. 1® v Ajdovščini je tik pred izpolnitvijo letnega plana Lesno produktivno državno podjetje obrata štev. 10 v Ajdovščini je tik pred izpolnitvijo letnega plana. Plan rezanega mehkega in lesa so dosegli že 15. oktobra — 75 dni pred rokom. V novembru pa so mesečni plan presegli za 36 %. Plan izdelave delavskih barak so izpolnili 26. oktobra, t. j. 64 dni pred rokom in g« presegli v meseou novembru za 22 %. ki bosta že vdrugič zapovrstjo proglašena za udarnika ter Bizjak Al-bent, ki je pri izdelovanju zabojev prekoračil normo za 40.2 %. V tem letu je bilo tudi pohvaljenih 72 delavcev in nameščencev, ki so izkazali veliko požrtvovalnost pri izvrševanju svojega posla. Pohvaljena sta bila tudi dva čuvaja industrijske milice, ki sta preprečila požar, ki je Pri izdelavi tipiziramih oken in vrat je bil investicijski plan tudi že 100% izpolnjen. V nekaj dneh bodo uresničit tudi zadnjo planeko postavko pri izdelavi zabojev in embalaže. Y teni letu so zgradili tudi mehanično delavnico in avtogaražo, dve obširni sušilnici za sušenje lesa in na novo prekrili dva objekta. V zadnjem času so nabavili za mizarsko delavnico tudi nov skobelni stroj. Kljub izrabljenim strojem, ki ne dopuščajo preobremenitve, je ves delovni kolektiv zastavil vse sile za pravočasno izpolnitev plana, ki ga bodo v bližnjih dneh proslavili s proglasitvijo 16 novih udarnikov za zadnje tromesečje. Med njimi so tudi tovariši Jože Kober, ik-i je bil na zadnjih volitvah izvoljen v MLO, mizar Bogdan Cesnik in Rudi Vetrih, nastal zaradi kratkega stika. Uprava podjetja je najboljšim delavcem in nameščencem izplačala 84.850 din nagrad. S prostovoljnim delom na Lijaku so delavci in nameščenci znižali režijske stroške tehničnih priprav za festival za 40 %. Pri samih delih pri izkopu in regulaciji Lijaka so prispevali 1800 delovnih ur, 575 ur pa za izboljšanje tehničnih in zdravstvenih pogojev dela. Delovni kolektiv obrata ima lastni odbor OF, aktiv LMS ter sindikalno podružnico. Imajo tudi precej bogato knjižnico z 257 sodobnimi knjigami, najboljši pevski moški zbor v vsej okolici, folklorno skupino in igralsko družini, ki sta opustili staro mišljenje V kratkem bo nastopila z ljudsko »Miklova Zala«. vrženega dela znaša nad 90.000 din. Ob tej priliki so izpopolnili varnostne naprave transmisij pri strojih in uvedli splošno čistočo v obratnih delavnicah in na obsežnih dvoriščih. Pri vsem tem delu za dvig proizvodnje in odpravo nezgod ter obolenj delavstva v rudniških obratih najdejo delavci čas za kulturno-politično in telesno vzgojo. Dobro je obiskovana sindikalna knji&nioa, ki ima na razpolago večje število sodobnih knjig in revij. Rudniška godba je bila ob raznih manifestacijah dn proslavah zastopana ne samo v ožjem domačem delokrogu, temveč tudi v drugih predelih Slovenskega Primorja. Prav tako ekipa »FD Rudar«. Dne 7. t. m. je vrsta mladink nastopila v Ljubljani na prvenstvenih tekmah v vajah na orodju. Tudi rudarska dramska družina je ta dan že drugič nastopila skupno z mestno mladino z rusko drauio v 7. slikah »Rusko vprašanje«, ki zahteva dosti vaj in tehničnih priprav. V kratkem bo šla ta igralska skupina gostovat tudi v druge kraje, kjer bo nastopila z omenjeno dramo. Uprava rudnika skrbi tudi za to, da se rudarjem in njihovim družinam zgradi čimprej dovolj udobnih higi-jensko urejenih stanovanj. Že letos so pričeli graditi novo rudarsko naselje na Likarid. V najtesnejšem so-delovanju z republiškim gradbenim podjetjem »Primorje« je v rekordnem času dogradila 5 modernih stanovanjskih hiš, kamor se bo že v začetku januarja prihodnjega leta naselilo 20 družin. V letu 1948 imajo v načrtu gradnjo stanovanj še za 28 družin. * Očku Hrovatinu v spomin Tovariš Jože Hrovatin, rojen 18. avgusta 1875 v Šempasu, znan po vsej Primorski kakor tudi pri borcih NOV in PO naših prekomorskih brigad pod imenom »Očka Hrovatin«, neumoren borec za pravice delovnega ljudstva in za svobodo primorskega naroda, je za posledicami krutih italijanskih zaporov in internacij pre-nv'nul v 73. letu starosti. Očka Hrovatin je bil prežet z demokratičnimi idejami in z ljubeznijo do zatiranega slovenskega ljudstva ter je že leta 1918 skupno s tov. "Jožetom Srebrničem organiziral po goriškem podeželju prve skupine Komunistične partije. V Mirnu že izvajajo svoj gospodarski plan Kakih 5 lem od Gorice ob glavni cesti leži v dolini pod Kraškim hribom obmejna vas Miren, ki šteje skupno s prjselkom Orehovi je okrog 1600 prebivalcev. Prebivalstvo se peča predvsem z obrtjo in le 12°/o je kmetov, ki se preživljajo od svoje zemlje. Najbolj razvito pa je že od nekdaj čevljarstvo. Poleg hišice s skromno delavnico ima večina obrtnikov tudi košček zemlje. Na Svečnico 1944. so Nemci požgali vas in uničili poleg večjega števila gospodarskih poslopij tudi 128 hiš. Ob priliki bombardiranja pa je bilo med mrtvimi in težko ranjenimi 35 vaščanov. Razna gradbena podjetja pod an. glo-ameriško vojaško upravo so vas delno obnovila. Dela pa so bila nepopolna. Pri obnovljenih hišah niso izgotovili niti polovice oken, gospodarska poslopja pa so povsem zanemarili. Za čimprejšnjo gospodarsko obnovo ie ljudski odbor že sedem dni po priključitvi izdelal krajevni petletni načrt, katerega so sprejeli vaščani na zboru volivcev. Načrt predvideva d vig kmetijstva in hektarskega donosa ter nabavo traktorja, pogozditev občeljud-skega gozda z bo rove j na površini 20 ha, obnovo deset stanovanjskih hiš, 04 gospodarskih poslopij, obnovo požgane čevljarske tovarne in bivšega otroškega vrtca, gradnjo nove ceste Miren—Opatje selo, ker so zaradi krivične meje Opatje selo in druge vasi na Krasu popolnoma odrezane od doline, uvedbo avtobusne zveze in telefona, decentralizacijo Naproze in njeno spopolnitev ter razširitev trgovinskega omrežja. Za pojačenje električnega toka bodo postavili tudi nov transformator, ker je glavni onkraj meje na italijanski strani. Predvideno imajo tudi gradnjo vodovoda. Uredili in popravili bodo vaško kanalizacijo, poživili in obnovili bodo lokalno obrt in industrijo, ustanovili bodo kroja-ško-šiviljsko zadrugo (poslovalnico) in čevljarsko zadrugo, kj bo v začetku zaposlila okrog sto delavcev z vajenci in vajenkami. V bodočih petih letih pa bi se število delavstva dvignilo za 200°/o. Poleg tega bodo nabavili več strojev za izdelovanje podplatov in za dokončavanje obutve. Ustanovili bodo tudi mizarsko delavnico. Dne 7. t. m. je šlo mirensko ljudstvo z godbo na čelu na prostovoljno delo na gradnjo nove ceste Miren— Opatje selo, katero je prevzelo okrajno gradbeno podijetje »Zidgrad«. Do sedaj je že izvršenega na tej cestj nad 500 m izkopa. Obnovitvena zadruga, ki šteje okrog 100 delavcev, je v dobrih dveh mesecih po priključitvi obnovila 7 gospo- darskih poslopij, tri pa bodo končana še v letošnjem letu. Ustanovili so tudi čevljarsko delavnico, ki ima nad 120 članov, med katerimi je tudi 20 žensk. Zadruga je že izdelala od časa svojega kratkega obstoja 4000 parov čevljev. Čevljarji, ki slovijo daleč naokoli, izdelujejo tudi sandale, ki bodo v prosti prodaji. Zaradi pomanjkanja prostorov delajo tudi doma. V obnovi je ena izmed dveh bivših 6trojarn, kjer bodo v gornjih prostorih uredili čevljarsko delavnico, v kateri bo prostora za celotni delovni kolektiv Poleg delavnice urejajo tudi usnjar, no, v kateri bodo strojili usnje za gornje dele obutve. Predvideva se, da bo zaposlenih okrog 35 delavcev, ki bodo ustrojili dnevno nad 100 telečjih kož. Poieg čevljarske zadruge je bila. ustanovljena tudi mizarska zadruga, ki je po sporazumu med člani in sekretariatom udruženja vojnih invalidov prešla dne 7. t. m. z vsem inventarjem pod upravo okrajnega invalidskega udruženja. Ustanovljen je že tudi iniciativni odbor za ustanovitev kro-jaško-šiviliske zadruge. Odbor se sedaj bavi z organizacijo in nabiranjem članstva. Vzporedno z razvojem Mirna v in. ilustrijsko, naselje se razvija tudi kul. turnn-prosvetno delo in fizkultura. Lepi uspehi kmečka-obdelov alne zadruge v Vipavi Kmečko-obilelov-alna zadruga v Vipavi je v dobi svojega 15 mesečnega obstoja dosegla znaten korak naprej v svojem razvoju. Letos so stopile v zadrugo še tri kmečke družine, med njimi večji kmet s svojim zemljiščem, 5 govedi in obratnim Inventarjem. Pred dnevi pa sta zaprosili za vstop v zadrugo še dve kmečki družini, ki eta opustili staro mišlenje in navado, gledati razvoj svoje domovine izza zaprtih vrat svoje hiše. Zadruga šteje zdaj 20 kmečkih družin s 138.57 ha skupnega zemljišča in 2.72 ha ohišnic za poljubno obdelavo. Poleg tega redijo v zadružnih hlevih 39 govedi in 7 konjev. Te dni so kupili tudi dva plemenska bika. enega eimendolske pasme. Preuredili so tildi poseben hlev za 4 plemenjake ter zgradili dve lopi za shrambo poljedelskih strojev in o-rodja. Popravili so tudi 3 družinska stanovanja v vrednosti nad 50.000 dinarjev. V obratnem inventarju imajo lastni traktor, mlatilnico, izrivač za krompir, dve kosilki, dve sejalki ter drugo kmečko orodje. Zadruga ima tudi svoj gradbeni odsek s 4 zidarji, ki so hkrati tudi kmetovalci. Ta odsek vrši vsa gradbena in popravljalna dela, ki so zadrugi potrebna. Za večji procvit zadruge so zadružniki poslal: dva mladinca na enoletno kmetijsko šolo v Lože pri Vipavi. Na zadružnem posestvu je uveden brigadni sistem dela. Imajo dve brigadi razdeljen: na skupine, ki jih vodijo izkušeni kmetovalci. Prva brigada ima vinogradniško, živinorejsko in poljedelsko skupino, druga brigada pa dve vinogradniški in tri poljedelske skupine. Prihodnje leto bodo uvedli v teli delovnih enotah delo po normah. Za leto 1948 so že izdelali setveni načrt. Do sedaj so posejali 3.56 ha zemlje z najboljšo pšenico »Montano«. Računajo, da bodo na tem zemljišču pridelali 37 stotov-izbrane pšenice, ki jo bodo po dogovoru, ki so ga že sklenili, izvozili kot priznano semensko pšenico v I.R Hrvatsko. Poleg tega bodo posejali 8 ha s koruzo, 6 ha s krompirjem, za katerega že pripravljajo zemljo, 1 ha s peso, 5.50 ha z deteljami in 0.20 ha s fižolom. Ako bodo prilike dopuščale, bodo že to let<^globoko preorali 5—8 ha novih vinogradov ter tako že letos presegli svoj petletni plan v razvoju vinogradništva. V načrtu petletke imajo tudi dvig živinoreje na 400 goved, gradnjo sc-losa za zeleno krmo, svinjak za 300 prašičev ter gradnjo in preureditev 10 družinskih stanovanj. Kupili bodo še deset raznovrstnih kmetijskih strojev, v vinograde pa nasadili 500.000 novih trtnih sadik. V ulinjaku bodo imeli ob koncu petletke 150 čebel-nih družin. Že letos so z umnim obdelovanjem in gnojenjem pridelali kljub suši toliko, da so lahko mnogo živil odsto-oili bolnici v Vipavi. Izpolnili, so vso obvezno oddajo in kontrahirali poleg tega še 110 stotov prostih viškov krompirja. Solkanu je nujno potrebna postajica S priključitvijo je Solkan popolnoma spremenil svoje lice. Iz prejšnje sicer prometne predmestne vasi je postal središče goriškega okraja, tako gospodarsko in prometno, kakor tudi politično in kulturno, saj so v Solkanu sedeži vseh naših objesti in uradov. Z vseh strani našega okraja'prihaja jo ljudje, pa tudi iz ostalih okrajev jih zanašajo opravlq| v Solkan. Promet dobiva popolnoma mestno lice. Skozi gredo vse avtobusne proge in je tudi tu glavna avtobusna postaja- Vlak teče sicer tudi skozi, toda postaja je daleč proč od središča. Z vlakom smo najbolje povezani s Krasom, a kar je najbolj važno, z bližnjim in drugače tako ležiko dosegljivim ostalim delom centra našega okraja. Šempetrom. V Šempetru so našle mesto razne druge naše ustanove, zlasti gimnazi- Idrijski rudnik je dosegel letni plan Idrijski rudnik, M je napovedal I Proglasila jo 167 udarnikov, 141 d tekmovanje vsem ostalim rudnikom v' lavcev pa je pohvalila. Med rudarji v državi, ie dne 3. decembra dosegel Proizvoden plan živega srebra, plan izkopa rude je izpolnil že 20. oktobra, to je 71 dni pred rokom. Borba za plan ni bila lahka. Rudnik sam jn pomožni rudniški obrati imajo namreč starinske stroje, ki ne odgovarjajo sodobni moderni tehniki. Celoten rudniški kolektiv se je moral horiti tudi prodi vremenskim neprili-kam prvo zimske mesece, zlasti proti enegu, ki je oviral delo v zbiralnici rude in pri prevozu goriva. V poletnem jn jesenekem času je pri delu nagajala suša. Uprava rudn ika je v tem kritičnem času z racionalno potrošnjo električne energije, z disciplino in točnim izvrševanjem navodil obdd/aln v pogonu topilnico, rudniški obrat in vse po inožne manjše obrate. Preurediti so tu l,i »Dimovlek« pod pritiskom v pečeh ter ga zboljšali za 80%. kat je omogočilo s pomočjo požrtvovalnega rudniškega kole letiva doseči plan pro. izvedli ie živega srebra v letošnjem kitu 28 divi pred rokom. Za veri no in icžrlvovalno delo je uprava rudnika izplačala v letošnjem letu delavcem 164.460 dvn nagrad. sta se zlasti odlikovala trikratni udarnik v jarku »Borba« Simonič Karl. ki ie povprečno presegal normo za 52% in trikratni udarnik Peternel Mart, ki je s preudarnim in premišljenim delom ob najniSji potrošnji fizičnih moči prekoračil normo za 49°/o. V rudniški mizarski delavnici je trikratni udarnik Ferjančič Rudolf, ki je med mizarji dal iniciativo za izboljšanje strojne in ročne obdelave lesa. Pod njegovim vodstvom so bili stroji. Čeprav starinski in izrabljeni, 100% izkoriščeni, zaradi česar se je prihranek na lesu povečal. V tem oddelku so letos izpopolniti tudi velik skobelni stroj in mu zamenjati stare ležaje iz meti s krogličnimi ležaji. V lastni mehanični delavnici so izdelali tudi po. gonskj stroj »Upornik«, sedaj pa dokončujejo novo napravo na tirnicah (zamisel mizarjev), ki prevaža les med Onter-žago in žago cirkularko, s čimer bodo pri obdelavi hlodovine prihranili 56% časa. V dnevih akcije za izboljšanje tehničnih in zdravstvenih pogojev dela, ki ie bila ob koncu preteklega meseca, se je prostovol jnega dela itdelež lo 90% vseh aktivnih delavcev. 7rwtowt i*- ja. Toda če hočeš doseči vlak, moraš prehodili 3 km dolgo in zaenkrat precej slabo pot, zlasti še ob deževnem vremenu. 2e dolgo se govori o postajici v samem Solkanu. Ta postajica bi prihranila marsikateremu obiskovalcu našega centra mnogo časa in truda, pa tudi podplatov. Zlasti huda je pot za naše dijake sedaj v zimskem času dnevno na Goriško postajo. Solkanska AF2 organizacija sl je postavila za svojo nalogo pomagati pri zgraditvi te postaje. Ta sklep je bil sprejet na okrajnem plenumu AF2 dne 14. t. m. Zato prosimo železniško direkcijo, naj bi pospešila že dano obljubo ter s tem zadovoljila ves okraj in še več. Solkanci bodo pomagali z udarniškim delom. Vida Marušič Podprimo živinorejske zadruge Živinorejske zadruge v goriškem okraju so našle v zadnjem času razumevanje in velik odmev pri naših živinorejcih. Razširile so svoj delokrog in število članstva. Skrbijo za razvoj vseh panog živinoreje in mlekarstva. Njihova glavna naloga je, da organizirajo prodajo In nakup živine ter potrebščin, ki jih naš živinorejec dnevno rabi. Zadruge so dolžne tudi skrbeti, da se razvija kupčija z živino na zdravi trgovski podlagi, in onemogočiti delovanje nepotrebnih prekupčevalcev in mešetarjev. Z lepim uspehom poslujeta živinorejski zadrugi v Ce-povanu in v St. Vidu na Vipavskem. V kratkem bodo ustanovili še dve zadrugi za dolnjo Vipavsko dolino. V St. Vidu pri Vipavi je letos živinorejska zadruga razširila Svoj delokrog na vso gornjo Vipavsko dolino in na del Sežanskega okraja. Šteje 507 članov In število zadružnikov tudi še stalno narašča. Dobro se je izkazala vas Podraga, ki je pristopila v zadrugo skoraj 100 •/•, v sežanskem okraju pa vasi Vrebče in Štjak, kjer je vstopila v zadrugo velika večina vaščanov. # Dveletna suša je vse živinorejce okraja precej prizadela. Skoraj vsi kraji tožijo, da jim primanjkuje krme. Ta dokaj težak položaj je pokazal potrebo, da bodo morali kmetovalci bolj izkoristiti zemljo s krmsklmi rastlinami, da vsaj Ne preganjanja, ne zapori ga niso zaustavili v borbi za demokracijo in zn pravice delovnega ljudstva, l.eta 1922 je kfindidiral na listi Komunistične stranke v Šempasu ter je bil z ogromno večino izvoljen za prvega župana ter je ostal na svojem položaju o morala veljati tudi pri nas.« Starček pričakuje ta dan, da se bo vsaj zadnje dni svojega življenja počutil na svojem. Velika je razlika med življenjem v Trstu, tu in tam preko škofijskega bloka. To sta le dva primera; lahko bi jih naštel na stotine. Tako mora Josip Jurinčič iz Milj za 3000 m3 zemljišča brez vode 'in za zbombardirani hišico dajati letno skoraj 14.000 lir najemnine, poleg tega pa še 350 litrov vina, 100 kg sadja, 300 kg zelenjave, 120 1 mleka, 100 jajc, 25 kg fižola, 300 kg pšenice, 350 kg krompirja, 150 kg koruze, 3 kg najboljše svinjine in po eno gnjat. Kje naj vzame vse to. (Ce bi hotel v trgovini kupiti to blago, bi 200.000 lir ne zadostovalo.) V Borštu je veleposestnik Kosmač. Med vojno je zbežal. Nič se ni brigal, še manj dal svojim kolonom, sedaj pa zahteva od najemnika nad 100.000 lir najemnine za vojna leta. »Azienda Agricola« tržaške občine ima v Žavljah 6 kolonov. Sami si morajo kupovati gnoj, ker so brez živine. Nimajo vode, občina pa jih sili, da na neprimernem zemljišču pridelujejo zelenjavo. Koloni v tržaški okolici nestrpno pričakujejo rešitve in so prepričam, da bo agrarna reforma, ki je bila pred enim letom izvedena v Istri, veljala tudi za ostalo Tržaško ozemlje. a. b. Kako jc v Nabrežini Nabrežina se je pred leti še za silo preživljala. Tara je bilo važno železniško križišče, ki je neposredno vezalo srednjo Evropo z Italijo. V nabrežinskih kamnolomih so žage pele svojo veselo pes ki jih obdelujejo koloni in viničarji v zvezi z določbo 2. točke 3. člena uredbe o določitvi, kdaj začno teči in kdaj iztečejo roki, ki so določeni v predpisih LRS, za ozemlje, priključeno po mirovni pogodbi z Italijo, kolikor je pripadlo to ozemlje Ljudski Republiki Sloveniji (Uradni list z dne 22. novembra 1947 št. 289/48-1947) pozivajo, da v 13 dueli po objavi tega poziva v Uradnem lustu LRS podajo pismeno prijavo vseh svojih zemljiških posestev na območju Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Prijavo morajo podati v dveh izvodili krajevnemu ljudskemu odboru kraja, kjer je posestvo. Ce je zemljiško posestvo v raznih krajih, mora lastnik podati prijavo vsakemu krajevnemu ljudskemu odboru za tisti del zemljŠikih posest e v, ki so v njegovem območju, ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo LRS v Ljubljani pa skupno prijavo za vsa svoja zemljiška posestva. V vsaki prijavi, ki se poda krajevnemu ljudskemu odboru, je treba v opomb; navesti, kje hi v kaki skupni površini ima lastnik ostali de! svojih zemljiških posestev ter kje leži največji del. Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo LRS mora lastnik podali prijavo tudi za vsa zemljiška posestva, ki so izven Ljudske Republike Slovenije, vendar v FLRJ. Prijavo morajo podati: 1. veleposestniki iz 7. člena zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji; 2. banke, podjetja, delniške družbe in druge pravne osebe iz 8. člena istega zakona, ne glede na površin i njih zemljiških posestev; Tekma je bila ocenjevana po_ka-tegorijah s povprečno brzino 45 in 40 km na uro. Proga je bila dolga 66.8 km. Progo je moral prevoziti vsak vozač brez ure in sicer: I. kategorija v 100 minutah, II. kategorija v 89.407 sekundah. Po končani tekmi so prvi trije tekmovalci prejeli lepe nagrade. SPORED SMUČARSKIH PRIREDITEV V okviru smučarskih prireditev za leto 1947 in 1948 bodo na Primorskem naslednje prireditve: 28.