Poštnina plačana v gotovini ,Harwop$ni Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 142 Maribor, petek 26. junija 1931 ’WIKA« *Hai a razun nede |6 n praznikov vsak dan ob 16. uri Račun prt poštnem ček zav v Ljubljani 4t. 11.409 mesečno oreteman v upravi ati po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrove cesta št. 13 Oglati po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št, 4 ""Sl Jugoslavija in Hooverjeva akcija NAČELNA IZJAVA POSLANIKA DR. PITAMICA — JOUNGOVA POGODBA MORE OSTATI NESPREMENJENA. — Veliko sporazumevanje Resnost splošnega in ekonomskega položaja v Evropi nedvomno najbolj označuje dejstvo, da je Amerika čutila potrebo, z veliko odločnostjo poseči vmes, do-Čitn se je skoro vse do pred kratkim drsala zelo rezervirano. Predlog predsed-U'-ka Zedinjenih držav Hooverja za enojni moratorij glede plačil nemških re-Puracij in v zvezi s tem vojnih dolgov evropskih držav Ameriki je postal senzacija dneva, potovanje ameriškega finančnega ministra Mellona v London in od tam sedaj v Pariz, je to senzacijo še Povečalo. Nemški kancelar Briining je imel v radio govor, v katerem je naglasil nujno potrebo direktnega sporazumevanja med Nemčijo in Francijo in predlagal enak sestanek med zastopniki Nemčije in Francije, kakor je bil nedavno v Chequersu med zastopniki Nemčije in Anglije. Predlog je bil v Franciji sprejet izredno simpatično in je verjetno, da se bo sestanek vršil že v najkrajšem času. Vse to so dogodki, ki postavljajo popolnoma nove smernice v evropskem in Svetovnem političnem in gospodarskem livlienju. Predvčeraj je francoska vlada izročila Poslaniku Zedinjenih držav v Parizu odgovor na Hooverjev predlog, katerega Velikopoteznost in velikodušnost Franci->a Priznava in pozdravlja odločitev USA, da hočejo sodelovati na sanaciji Evrope. "eveda pa povdarja francoska nota, da se mora YQmigOV načrt, ki ga je smatra-i za zakon, iz pravnih razlogov upošteva i in ne more francoska vlada brez par amen a, ki je spreje] m na£rt za zakon, na em ničesar spreminjati. Ker pa hoče Francija sodelovati pri vseh ukrepih za sanacijo^ -.vrope> precjiaKa( naj Nem_ I*? acllJ8v naprej vsa nezavarovana Plačila po Youngovem načrtu banki za mednarodna plačila v Baslu, ki naj te zneske vpisuje v dobro držav upnic, jih Pa istočasno v obliki kreditov vrača Nemčiji. V Washingtonu so se takoj po prejemu francoskega odgovora sestali Hoover ■n njegovi glavni sodelavci, zunanji minister Stimson in namestnik finančnega ministra Mills. Očividno so smatrali odgovor Francije kot ugoden za nadaljni razvoj sporazumevanja, ker je ameriška vlada takoj nato pozvala svojega finančnega Ministra Mellona, ki se je mudil v Londonu, naj nemudoma odpotuje v Pariz in PHČne pogajanja s francosko vlado. — Stimson sam je v razgovoru z novinarji Rjavil trdno prepričanje, da se lw spo-f5zum dosegel. Mellon je med tem že dospel v Pariz, kjer razgovarja z Briandom 1,1 Lavalom o aplikaciji Hooverjevega Predloga k stališču Francije. Tudi v Londonu so prepričani, da bo sporazum dosežen. Dejstva, da Pariz ni ^ celoti pristal na Hooverjev predlog, ne Umijejo tragično, zlasti še, ker imajo rancozi s pravne strani popolnoma Prav Londonski tisk povdarja in prizna-*m'a FTancija, ki so ji bile v vojni čene cele pokrajine, izjemen položaj, r o ni treba francoskega omejevanja Hooverjevega predloga v pravne obpe BEOGRAD, .26. junija. Kakor smo že poročali, se je zglasil pri ameriškem zunanjem uradu jugoslovenski poslanik dr, Pitamic in obrazložil stališče jugosloven-ske vlade v vprašanju revizije Joungove pogodbe in predloga predsednika Hooverja za odgoditev nemških reparacijskih plačil. Pri tej priliki je izjavil poslanik dr. Pitamic, da sprejema Jugoslavija v načelu Hooverjev predlog, vendar pa mora pri tem opozoriti ameriško vlado na nekaj važnih dejstev. Vprašanje revizije ali odgoditve nemških reparacijskih plačil ni samo vprašanje sanaciie nemških financ, temveč splošno evropsko vprašanje, ki posega tudi v najbitnejša vprašanja ju-goslovenskih državnih interesov. Zaradi tega pričakuje in želi jugoslovenska vlada, da se pri reševanju tega vprašanja vpoštevajo tudi interesi Jugoslavije in uravnovesijo z interesi ostalih prizadetih držav. Jugoslavija prejme letno na račun nemških reparacij skoro dve milijardi dinarjev, ki služijo v veliki večini še ve- dno za obnovo po vojni opustošenih pokrajin, za plačilo vojne škode in izplačevanje invalidskih rent. S podpisom Joungove pogodbe je prevzela Jugoslavija obveznosti tako na-pram lastnim državljanom, kakor napram državam upnicam, katere je vedno točno in v redu izpolnjevala. Z ustavitvijo ali odgoditvijo nemških reparacijskih plačil bi prišla pri izpoljevanju teh' obveznosti v zelo težak položaj, ki bi pričel ogrožati celo njeno gospodarsko obnovo. To pa bi bilo vsekakor docela nasprotno, kar želi doseči predsednik Hoover s svojo akcijo. Po mnenju jugoslovenske vlade morajo ostati temelji Joungove bogodbe neokrnjeni. Treba pa je le najti način, da se prebrodi sedanje kritično stanje brez nevarnosti za katerokoli prizadetih držav. Jugoslavija je vedno bila in je še priprav Ijena prenesti za pomirjenje in konsolidacijo Evrope tudi težke žrtve, ki pa mo rajo biti v sorazmerju z žrtvami ostalih držav. Prihod naših izseljenceu LJUBLJANA, 26. junija. Danes dopoldne je dospela večja skupina Jugoslovanov, ki so se svoj čas izselili v Ameriko, semkaj, da za kratek čas obiščejo staro domovino. K sprejemu se je zbrala na kolodvoru večtisočglava množica, ki je prirejala našim izseljencem prisrčne ovacije. Navzoče so bile tudi mnoge službene osebnosti z banom dr. Marušičem na čelu, ter ameriški poslanik na našem dvoru Prime. S kolodvora so šli gostje v povorki skozi mesto v poslopje delavske zbornice, kjer sc je vršil kongres izseljencev. Opoldan so bili Amerikanci gostje mestne občine. Jz Ljubljane poidejo na obiske svojcev. V Jugoslaviji ne bodo dolgo. Privredni adresar je izdal Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Knjiga je velika in zelo obsežna ter vsebuje več tisoč naslovov raznih industrij, velikih trgovin, uvoznih in izvoznih podietij itd. Cena kniigi (100 Din) je v primeri z obsežnostjo razmeroma mala. Gospodarskim krogom bo knjiga izvrstno služila. Zdravilišče Slatina Radenci izkazuje do danes že nad 100 gostov iz raznih delov naše države, pa tudi iz Dunaja, Gradca, Voitsberga, Seh\van-berga, Eggenberga, Celovca, Leobna, Hollenberga itd. Dasi ima zdravilišče za enkrat še razmeroma malo stanovanjskih prostorov na razpolago, se vendar obisk množi od leta do leta in odlične osebe iz vseh delov sveta iščejo v tišini radenskega zdravilišča utehe za svoje srene, živčne in druge težave. Zdravili- odklanjati z nerazumevanjem. Pozdravljajo tudi vest iz Newyorka, da se med državno vlado in Fcderal Reserve banko vrše pogajanja v stvari velikega mednarodnega kredita Nemčiji v Iznosu 100 milijonov dolarjev, pri čemur bi v enakih delih sodelovale Amerika, Anglija in Francija ter mednarodna reparacijska banka. šče se od leta do leta bolj modernizira ter bo poleg hidroterapije uvedlo tudi fi-zikalno-terapevtične naprave. Tudi glede udobnosti se zdravilišče stalno izpo-polnuje. Letos je dobilo nanovo Švica-rijo in bife s slaščičarno. Od 1. julija naprej pa bo koncertirala zopet godba naših slovenskih akademikov pod vodstvom cand. jur. Staneta Lesjaka. Obrtniške vajence išče Hrvatski Radiša v Zagrebu (Šenoina ul 16). Dečki, ki bi se radi izučili v trgovini ali obrti in ki niso mlajši od 14 in starejši od 16 let ter so dovršili najmanj 4 razrede osnovne šole, lahko dobe zaposlitev kot vajenci v sodarski, barvarski, brivski, ščetkarski, dimnikarski, fotografski, natakarski, klobučarski, dežnikarski, kolesarski, kotlarski, kovaški, krojaški, krznarski in raznih drugih obrtih. Prebivalci v Stritarjevi ulici prosijo, naj bi se sedaj, ko se modernizira razsvetljava tia Tržaški cesti, usmilili merodajni krogi tudi njihove ulice, ki je doslej zelo mačehovsko razsvetPe-na. — Avto v jarku, — srečen kmetič. Na cesti med Hočami in Mariborom se je prevrnil potniški avto trg. zastopnika Herberta Huberia iz Dunajskega Novega mesta. Lastnik, ki je sam šofiral, se jele malo opraskal. Nezgodo je opazil neki kmet, ki se je vozil mimo z vozom, Takoj je izpregel konje in sc v lomljeni nem ščini sporazumel s ponesrečencem za reševalno akcijo, ki je s pomočjo konjičev in vrvi dobro uspela. Ko je avto bil spet na cesti, je srečni lastnik izročil svo jemu prostovoljnemu reševalcu 50 šilingov (= 400 Din). Ako v zvezi s tem še podčrtamo, da se francoski tisk izreka z veliko simpatijo za direktne razgovore francoskih zastop nikov, z nemškima diplomatoma dr. Brtiningom in dr. Curtiusom, ki želita priti v to svrho v Pariz, je vse to pač nedvomno znamenje, da lahko z optimizmom gledamo na veliko akcijo za sporazumevanje v Evropi- Šolska veselica v Šentilju. Šolsko veselico prirede šolarji v Št. liju v Sl. gor. na Vidov dan 28. junija tl. v Slovenskem domu. Na sporedu je: petje, deklamacija in igra: »Cvetne vile« —1 v treh dejanjih. Začetek ob 3. uri popoldan. Cisti dobiček je namenjen za revne šolarje. Smrtna kosa. V starosti 90 let je preminula davi zasebnica Novak Rozalija, stanujoča v Slovenski ulici št. 22. Pogreb bo jutri ob pol 16. iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Onemogli sta. Občinska uboga Vezjak Terezija iz Sv. Barbare v Slovenskih goricah se je prh Ijala v Maribor z avtobusom iz Sv. Lenarta. Istopila je pred Glavnim kolodvorom ter se počasi pomikala proti kavarni »Jadran«, kjer se ji je stemnilo pred očmi, da je padla v nezavest. Prepeljali so jo v bolnico. — Pri delu pa se je onesvestila tkalka v tovarni Doktor in drug, Goričan Ida, ki so jo prepeljal' z rešilnim avtomobilom na dom. Tatvine. Včeraj so imeli mariborski tatovi delovni dan. Izvršili so več manjših tatvin. Tako je moral priti s ponarejenim Hu-čem tat v zaklenjeno pisarno dr. Šnu-derla, kjer je odnesel s pisalne mize 1200 Din vredno žensko zapestno uro, last odvetniške uradnice Voh Marte. —• Nič manj drzen ni bil tat, ki je vlomil v klet vdove finančnega svetnika, Koser Olge v Ciril in Metodovi ulici št, 12 in odnesel s seboj dva nova lesena škafa ter 60 jajc. — Mirovali niso seveda tudi tatovi koles, ki so odneljali ob 13. uri iz veže splošne bolnice, kjer se skoro redno izvrši tedensko kaka tatvina kolesa, dvokolo Hojniku Ivanu, vredno 1000 Dim Kolo je črno pleskano. Vlom v trafiko. Neznani vlomilci so odprli ponori s ponarejenim ključem trafiko Katarine Deucl na Betnn^ski cesti. Odnesli so s seboj vse, kar ni bilo priklenjeno ali pribito. V njihovi i..alhi je zginilo 7 gramofonskih plošč, vse uteži iz medi, slanina, pisemski papir, kuverte,, kniige, cigarete, ustniki za cigarete, noži Itd. Skupil? š •>. ' TO Din. Težka nezgoda motociklista v Košakih, Davi okrog 7. ure se je vozil 241et-ni ključavničar ^Jakob G a č n 1 k iz Ceršaka pri Šentilju proti Mariboru s svojim motornim kolesom. Radi močno razmočene cc.ste je v Košakih, na mestu, približno 300 korakov od bivše orožniške postaje, izgubil oblast nad motorjem ter padel v obcestni jm rek, kjer je obležal z zlomljeno levo nogo. Takoj pozvana reševalna postaja je ponesrečenca odpreniila v splošno bolnico. — Nezgoda v železniških delavnicah. • V delavnicah državne železnice zaposlenemu 18-letnemu kovaškemu pomočniku Evgenu Laporniku je med delom priletel v trebuh velik drobec jekla ter se mu tako zaril v drobovje, da so ga morali na odredbo železniškega zdravnika z reševalnim avtom prepeljati v splošno bolnico. — S kolesom v ribnik štrbunknll je Alojzij Fluher iz Rance pri Pesnici, ki je vozil na pešpoti kraj betnavskega ribnika, kjer se sedaj hladi mnogo kopalcev in kopalk. Ker se je po lastni Izjavi preveč zagledal v kopalke, je pozabil na ozko pešpot ln se znašel s kolesom vred v ribniku. Razun nejrrostovoljne kopelji in neznatne poškodbe na glavi in kolesu ie odnesel zdravo kožo* p—■BBBBHaaa Zoo v Mariboru Mariborski in dneoni drobiš Ja, ja, ga bomo imeli, oziroma ga že mamo, seveda ne v zmislu naše presto-iice, bele Ljubljane, ki si ga je z velikim trudom nabavila, ga še z večjim elanom izgradila in ga kar z največjo vnemo pognala v — konkurz. Ljubljanski Zoo je oi' umetno skrpucan nestvor, naš je pristno naraven. In je čisto gotovo, da bo šel glas o njem še bolj daleč, kakor o Tegetthofovi sablji in Hanibalovih cekinih in da bo, čim svet o njem v zadostni meri izve, privlačeval v Maribor legije tujcev v neprimerno večji meri kakor vsi mariborski otoki s kopališči vred, vzpenjače in tenisova igrišča in bogvekaj še drugega, kar so ustvarile razmeroma šibke človeške roke in razmeroma omejeni človeški duh, kajti je Mariboru v tem oziru pomagala največ-ia umetnica — narava sama. Se že prezirljivo posmeškujeta, dragi čitatelj, še dražja čitateljica! Po krivici! Ko bosta do konca prečitala to razodet-e, se Vama odpro oči in razumela bosta, da ne pišem za tisti izdatni 50 parski honorar za tiskano vrsto, pač pa da mi gre za sloves našega Maribora, da bosta tudi vidva s ponosom trkala na svoja junaška prsa: Mariborčana sva! Torej! Imamo... namreč v Mariboru In njegovi neposredni oko ici zverine, prave pravcate zverine, celo čudnih lastnosti. ki se ne skrivajo morda, kakor v kaki menažeriji za železnimi ogradami, pač pa poživljajo mesto in njegov okoliš kar prosto, kakor da bi bili v afriškem ali brazilskem pragozdu, in je le škoda, da je slavni Brehm že v nebesih, kjer seveda bridko obžaluje, da se je potil po vseh delih sveta, zbirajoč gradivo za svoje monumentalno delo, saj bi mu bil sam Maribor skoro do vrha napolnil njegovo večnožejno zoološko čašo. Kar pričnimo! Na Pohorju volkovi! Seveda, zelenkasto se lesketajočih oči, mogočnega zobovja, trdih šap. Sicer ljudi še ne žro, kakor oni v sibirskih stepah, zato pa ugonabbajo srne in srnjake in zajčke in to na Pohorju, na zelenem Pohorju, kjer se je te dni otvoril »Počitniški dom«, kjer kraljuje že dolga leta Mariborska koča, Ruška koča in ona na Klopnem vrhu, kjer se bo kmalu košatila Ribniška koča, torej kultura, kultura, a ob njej — krvoločni volkovi. Paradoksno, a žalibog živa resnica, ki ji kratijo njene svete pravice samo nekateri hudomuš-neži, ki trde, da so ti volkovi le ovčarski psi, ki so oblekli volčji kožuh in — divji lovci. V Kamnici divje svinje! Te so pristne, a ne bi jih na tem mestu omenjal, da ne bi obstajala bojazen, da se ta zver ne razplodi in počne, manj kultivirana pasma, v hudih zimah napadati Maribora, bolj kultivirana pa prihajati vsak večer na promenado v Gosposko ulioo, v park, posedati po gostilnah navadno druge in tretje vrste ... Marko tanca, lepo rjavi medved, vse te dni po naših ulicah, kruh žre in sladkor in salutira in se zahvaljuje in poti v svojem debelem kožuhu, a spremljajočega ga Cika malha požira dinarčke, oj dinarčke. A se nič kaj ne veseli Čiko bogate žetve, boječ se grozeče zverine prldobnine, trošarine in obrtnine, ki mu jo mislijo naložiti. Idi u prašumu, dragi Čiko, sa svojim Markom, bolje Če ti tamo biti! Posebno pogllavje v našem naravnem zverinjaku predstavljajo afne. Nikakor ne mislim na tisto edinko, ki jo vodi na vrvici po mestu Čikova posestrima, črna Mara, ki tudi dinarčke pobira in se prekucuje (afna namreč in ne Mara!), pač pa na tisti legijon afen, ki jih nosijo Mariborčani obojega spola vsak dan, osobito pa ob nedeljah zvečer v gostih trumah iz različnih okoliških vzrejišč v mesto. Ta vzrejišča se imenujejo po domače »Pod vejo« ali bolje »Pušenšonk«. Jej Itako so te afne šegave in kričave! Znamenitost vsekakor, ki je potrebna, da si jo vsak tuiec ogleda. Posebnost pa je na njih osobito ta, da se do naslednjega dne, 5Isto proti vsem prirodopisnim pravilom, prelevijo v ravno toliko Število mačkov, ki jih potem v masah ugonablja mariborsko purgarstvo z aspirini, pira-mldoni, veramoni, gardani, golaži, ku-marcami, kislimi župcami itd., ali pa na-KSuj« na nje — novorojeno afno. Mimo razne golazni, ki je sicer povsod v Evropi doma in ne samo v Mariboru, ki jo je ranjki Pokorny nazval mrčes in ki je seveda tudi velezanimiva, osobito po noči, pomorejo k slovesu našega mesta plazivci, podvrsta kače. Na cesti proti Selnici napadajo kolesarje in motocikliste, kakor so časopisi poročali, gadje in modrasi in bo odslej nudil varnost potniku po tistih okoliših le oklopni avtomobil, ako se ne ojunači prav kmalu večje število že itak pogumnih Mariborčanov, se ne vpiše za kak semester v kačolovsko univerzo pri znanem profesorju kačolovcu (na en sam popoldne jih pohrusta kar deset komadov, pravijo listi) in se ne poda v krvavi boj na višine med Kamnico in Selnico. Pa zvem kar na lepem nekega dne, tudi iz časopisov seveda, da so v Dravi poleg klenov in mren in kakega posameznega sulčka tudi kače: kobre!! Ribič je tako zverino na trnek vjel pa meljskih obalah. Kobra je silno strupena plazilka, živi navadno v Indiji in v Egiptu. a ima svoje muhe. Zateka se namreč tudi drugam, na primer naravnost pri Mariboru v Dravo, a to k sreči le ob si ni vročini, ki neugodno upliva na njene možgane in na — tuje. Mnogo bi bilo še povedati v živalo-slovnem oziru o Mariboru, o raznih tičih in tičkah, osobito ponočnih, toda pustimo živali in posvetimo krajše poglavje predstavnicam rastlinstva. Kumarcam namreč! Doslej so prihaiale na trg iz Italije. a bodo prav kmalu rastle na pristno mariborskem zelniku, če že ne rastejo. Tedaj jih, dragi čitatel'. operi, oluni. posoli in z octom polij, pa bodo postale — kisle. Iz naših sol Krasen učni uspeh na drž. moškem učiteljišču in vadnici. Na drž. moškem učiteljišču je od 216 dijakov v 5 letnikih popolnoma izdelalo 96.7% dijakov, ponavljalni ali popravni izpit jih ima v septembru 2.3%, neredo-vanih je 0.9%. Padel ni nobeden. Nepričakovani učni uspeh je pripisovati zave-s;i dijaštva, da se mora resno oprijeti u-čenja, če hoče v bodočnosti odgovarjati svoji visoki nalogi vzgojiteljev mladine. Mnogo je pripomoglo k uspehu tudi to, da imajo vsi dijaki na razpolago potrebne šolske knjige, katere je razdelilo med sromašne učiteljiščnike »Podporno društvo za siromašne dijake«. Na drugi strani pa Je tudi profesorski zbor porabil sleherno priliko, da je krepil v dijaštvu zanimanje in ljubezen za študij. Učni u-speh na vadnici je sledeči: v vseh štirih razredih je bilo 141 učencev, od katerih jih je izdelalo z odliko 48, prav dobro 65, dobro 25 in slabo samo 3. V petih razredih učiteljišča pa je bilo 216 dijakov, od katerih je izdelalo z odliko 13, prav dobro 101, dobro 95, s popravnim izpitom 5, padel ni niti eden, neredovana pa sta bila 2. Zaključno slavje magdalenske deške šole v soboto je bilo nad vse prisrčno. V o-kusno okrašeni dvorani je bil zbran lep krog starišev, pred katerimi je deški zbor pod taktirko g. Horvata srčkano odpel spevoigro »Štirje letni časi« in pokazal lepo vzgojno brigo. Nagradilo ga je iskreno odobravanje. Videlo se je, da je v tem delu mesta učiteljstvo s smot-renim delom dvignilo mnogo biserov in zbudilo narodno dušo. Bog ve, da za nekatere take prireditve niso kurantne. Na zunaj premalo nudijo, vseveč pa za oni svetel kotiček, odmevi nežnih, mladih dni. -šak. Razstava v otroškem vrtcu. Uljudno se vabi k razstavi ročnih del naših najmlajših in najnežnejših, katera se vrši dne 26, 27. h. 28. t. m. v otroškem vrtcu III v Mariboru; Valvazorjeva ul. 40. Prijatelji malčkov pridite! Razstava na PJetarski šoli v Ptuju. Ob zaključku šolskega leta otvori Ple-tarska šola v Ptuju, dne 27. t. m. ob 18. uri razstavo del učencev. Ista je odprta do vključno 29. t. m. Občinstvo se vabi, da si to zanimivo razstavo ogleda Vstop pro$ I 40 let držaune deške meščanske šole \j mariboru Ob priliki 40 letnice tega vzornega zavoda je izdalo ravnateljstvo s pomočjo mestne občine mariborske 55 strani bro-ječo spominsko knjižico, ki jo je uredil g. ravnatelj Humek. Brošurica nudi prav lep pregled razvoja tega 16. septembra 1891. leta ustanovljenega zavoda. Kakor vsi tedanji šolski zavodi v Mariboru je bila tudi nova deška meščanska šola takoj od početka strogo nemški zavod, ki je prišel popolnoma v jugoslovenske roke šele pet mesecev po osvobojenju. Po tem trenutku se je pričela doba tihega in vstrajnega dela, ki je preobrazilo zavod iz ponemčevalnice naše mladine v vzorno jugoslovensko šolo. Iz statistike je razvidno, da se je na zavodu vpisalo v teku 40 let 12.234 u-čencev, od katerih jih je zavod dovršilo 1571. Ta na prvi pogled nizka številka odgovarja razmerju, če se pomisli, da je vsak učenec vpisan štirikrat za časa svojega obiskovanja zavoda. Največ u-čencev je bilo na zavodu dve leti po popolnem poslovenjenju, to je leta 1926, ko jih je bilo 523. Letos ima zavod 9 razredov s 324 učenci, od katerih je samo 41 Nemcev. Starši učencev so večinoma mali ljudje, ki bi le z veliko težavo omogočili svoji deci študij cele srednje šole in ki žele. da pridejo njihovi otroci čim-preje do kruha. Večina absolventov se posveti trgovini in obrti. Posebna dika zavoda je šolska delavnica. ki je po svoji opremi ena najmodernejših v Jugoslaviji. Zgradi! jo je neumorni ravnatelj g. Humek s pomočjo mestne občine in prijateljev zavoda. Delavnica je opremljena s stroji za mizarstvo, knigovezmštvo in ključavničarstvo ter je v niej prostora za 20 učencev. Ob 40!etnici zavoda želimo, da bi se tudi v bodoče tako lepo razvral, kakor doslei in uživa! Čim večio podnoro naše javnosti, ki se je pričela šele po vojni zavedati pomena meščanskega šcMva ..Kralj zraka“ — Rleks č Dragoljub u mariboru Od jutri nastopa na Trgu svobode. Vsem so še v živem spominu vratolomni podvigi profesorja Stroschneider-ja, ki je imel vedno dovolj vernih gledalcev na prostranem Glavnem trgu. Te dni Pa je dospel v Maribor beograjski atlet Aleksič Dragoljub, ki je imel že svoje nastope v Ljubljani in Celju, kakor tudi P°v ostalih večjih kra ih naše prostrane države. Mladi jugoslovenski atlet bo nastopil jutri popoldne ob 5. na Trgu Svobode, kjer je razpel svojo žico med vrhom grada in pa streho Pugel-Rosmano-ve hiše. Drugi nastop bo zvečer od 8. do 10. ure, ob svitu žarometov. Aleksič je star jedva 20 let. Razpolaga pa z veliko tehniko ter ga je mogoče prištevati že sedaj med najboljše artiste na žici. Sprva je bil ključavničarski pomočnik, ta posel pa je zapustil, ko je padel nekoč pod voz in si zlomil pri tem obe roki. Posvetil se je novemu poklicu. Dosegel je že čudovite uspehe. Tako se je prijel s čeljustmi vrvi, ki je visela iz letala, drvečega z brzino 120 kilometrov, ter prosto visel v zraku okoli 1000 m visoko nad zemljo. Ta poskus je ponovil v Beogradu 15krat, dokler mu ni prepovedalo tega vojno ministrstvo zaradi prevelike nevarnosti. Glas o tem podvigu je zainteresiral že celo inozemstvo ter je Aleksič sedaj v pogajanjih z neko arneri-riško filmsko industrijo, da bo nastopal zanjo v raznih avanturističnih filmih kjer bo osobito predvajal svoj nastop z letalom. Aleksič Jma tudi jekleno prožno telo. Padel je ze dvakrat 30 metrov globoko in se le neznatno poškodoval. Prvič v !Per 11111 P°čila žica, da je treščil na betonirani tlak, drugič v Splitu, kjer je^ obvisel na žici z dvema sodčkoma, težkima 120 kg, ki jih je držal v zobeh. Končno je onemogel ter padel na tla, kjer si je zlomil desno nogo. Njegovi nastopi bodo za Marmor vsekakor n. i senzacija. Osebne vesti. Banskim svetnikom v 4-1 je imenovat g. sreski načelnik dr. Marko Ipavic; zs sreskega podnačelnika v Mariboru desn; breg je imenovan dr. Ivo Vrečar, za po-litično-upravnega tajnika v Maribora levi breg Fr. Vovšek, v Mariboru desni breg dr. Ivan Potočnik; v višjo skupino! sta napredovala politični komisar pri železniški policiji v Mariboru Stevo Kraj-; novič. — K 10. terenski sekciji pošte v Mariboru je imenovan kot uradpiški pripravnik inž. Stanislav Podboj, iz Maribora v Vinkovce pa prakt. tehnični u-radnik Ludvik Turk. V mariborski občinski svet je imenovan mesto odstopivšega trgovca g. V. Weixla, hotelir g. Andrej Oset. Na inšpekcijo je prispel v Maribor g. finančni svetnik ljubljanske finančne direkcije Nikola Ko-stič, šef oddelka za carine, in bo osta1 nekaj dni tu. V-: tsč1*«?.. "cm! :simo vse pevce in člane orke .. ; da se sigurno udeležijo jutri, dne 27. tm ob 10. predpoldne vaje za Vidov dan v d\ sni moškega učite! išča. Pričate vsi. Oblastna strelska družina v Mariboru sporoča svojemu članstvu, da odpadejo strelske vaje dne 28. in 29. junija t. 1. radi župnega izleta Sokola Lekarniško nočno službo vršite do jutri še lekarni Albaneže in Konig, od 28. junija do 4. julija pa lekarna Mina?ik. Afera na magisiratu. Kakor poroča današnji »Slovenec« so prišli na magistratu (v mestnem knjigovodstvu) na sied novi aferi, pri kateri je bila oškodovana mestna bla-za kakih 90.000 Din. V zadevi poneverbe zbira magistratni disciplinski odsek gradivo proti osumljencu Zadeva bo najbrže končala pred sodiščem. — Poskusni radiokoncert v parku v sreda zvečer, ki ga je izvajal lastnik radio-tvnrnice Slord g. inž. Mlakar h Ptuja na Horting-aparatih, je bil pravcat umetniški užitek. Čistota glasov se je že znatno u velja- ■ in poslušalci so se izražali o prodtiivc ji zelo navdušeno. Cu-jemo, da pride g. inženir Mlakar v krat-i kem v Maribor še s specijalno Slord-i'v'raturo, ki je nogova iznajdba in koje ebna znamenitost je izredna čistost ■ i sov. specialist za uiasne, vratne in nosit« bolezni v Mariboru, Razlagova ul. 9 otdinira od l. julija dalje od 10.-12. in od 14-.1-* Pokojnine železničarjev po novem zakonu o prometnem osobju. Ker nekateri listi niso točno reproduci* rali besedila novega zakona glede železničarskih pokojnin, smo z ozirom na ve-' 0 števjlo železniških upokojencev v Mariboru naprošeni, da objavimo točno besedilo: Uslužbenec, ki je dovršil 30 let službe, od 25 let v eksekutivni službi, efektivno provedenih v aktivni službi, ali 35 let, ki se računajo v pokojnino, ali je dovršil 60 let življenja, se mora na nje govo prošnjo upokojiti. Prošnja mora biti rešena tekom meseca dni, računano od dne, ko je dospela na pristojno mesto. Naši skavti skozi Maribor v Prago. Delegacija jugoslovenskih skavtov, ki potujejo na veliko slovansko skavtsko taborenje v Pragi, se je ustavila včera’ popoldne za par ur v Mariboru. Delegacija šteje okoli 150 skavtov in skavtinj iz vseh delov naše države od Bitolja pa do Maribora. Mladi in zagoreli dečki so z velikim zanimanjem ogledovali Maribor ter nakupovali zadnje potrebščine za dolgo vožnjo v bratsko Prago. Na potovanju bodo okoli 10 dni ter stanejo dv» dni tudi na Dunaju. Trgovska obrtna mladina priredi dne 28. in 29. t. m. izlet na Pohorje. Odhod ob 5.40 z vlakom do Fale Vabljeni vsi prijatelji društva. Češkoslovaška dooolninhm šola v Mariboru priredi ob priliki zaključka *o!ske«ra leta v soboto dne 27 junija ob no! 20. v mali dvorani Narodnega donn akademijo. Va-j bimo prijatelje in rojake k številni udeležbi. — Šolski odbor. * M a r f b' o r tr, dne VT. T93I« Wsr;ršftr*!rt vrCfcSN i K Jutra iiwn—gv i 'jnmmm—mb: • 7. 1.: -fEnsHHHBasacs stran Beseda o vljudnosti Vljudnost je bila nekoč ena najlepših lastnosti vsakega človeka, zlasti mladine. Danes pa izgleda, da je vrednost vljudnosti padla, kakor, da ni več potrebna. Mnogo je mladine, ki misli, da je vljudnost znak slabosti. Pojmi o vljudnosti so se danes tako izpremenili, da ie človeku, čim se malo globlje zamisli v to, naravnost težko. Vsaki dan, pa bodisi doma, na ulici, v trgovinah, gledališču ali kjerkoli se opaža pomanjkanje vljudnosti. In to že v toliki meri, da nekateri mislijo, da sploh nikdar ni bilo drugače in da se samo ob sebi razume, da ni treba upoštevati in ceniti vljudnosti. Po mišljenju današnje mladine je Moderno biti neuljuden. Zato žalibog Pečamo danes to »modernost« povsod. Greš po ulici, kjer moraš biti vsak čas Pripravljen, da te kdo sune ali da se zadene v tebe. Prideš v avtobus, pa moraš gledati, kako sedi mladina prekrižanih nog v veselem razgovoru in smehu, Poleg nje pa stoji starec ali starka, za katerega je pri vsakem večjem tresljaju ! Jvtobusa nevarnost, da se zruši. Pa v ‘■dedališču. kjer te na koncu predstave kopica mladine naravnost zanese do garderobe in te stiska, da bi lahko izgubil dušo. Poidi skozi park mimo klopi, kjer sedi gruča mladih dečkov, že slišiš za 5abo opazke ih posmeh, čeprav jim n’°: "'koli storil ničesar žalega, nasprotno fjorda si bil celo za ene?a ali drugega "edai dober v življenju. To je pomanj-hn-'P vitalnosti. pomatrkanje spoštovala do sočloveka, zlasti do starejših. Ali ^'deš v trgovino, pa vidiš, kako mlad ’l?da!in izbira kravate, ter zahteva od prodajalke, da mu jih pokaže na stotine, pa se pri tem spenja po lestvi, a končno kupi kravato, ki je bila v izložbi. Mnogokrat si lahko v kavarni priča, kako gost neusmiljeno psuje natakarja, ker nekdo predolgo fiia časopis, ki ga je on zahteval, ali pa, ker ie kava prehladna. Vsakemu čbvekii sla življenje in borba za obstanek težka, malokdo živi brez skrbi, četudi prav malih. Ali nima morda prodajalka ali pa natakar ali kdorkoli, več skrbi in težje življenje nego tisti, ki ga psuje in ki je nevljuden proti njemu? In, ali ne bi bilo niegovo trdo življenje lepše, če ga ne bi na vsak korak opsovali? Res je, da živimo v času, ko vladajo popolnoma druge razmere vot ne koč, ni pa res, da bi človek v tern času ne mogel biti vljuden, kot je to bilo poprej. In če je bilo to nekoč hvalevredno, bi moralo biti tudi danes, ne pa, da bi bil tisti, ki je vljuden, v očeh drugih nekak slabič ali da bi bil to znak kake zaostalosti. Žalostno je, da se mnoge malenkostne usluge, kot na primer, da odpreš vrata, da odstopiš prostor v avtu, da pustiš starejšega pred sebe ali kaj sličnega, smatra kot ponižanje, kot znak podložnosti ali slabosti. Te malenkostne usluge, ki so prav tako lepe, kot so bile nekoč, so mnogo lepše od brezobzir-’ n osti in surovosti, ki so posledice pomanjkanja vljudnosti. Življenje je danes že itak težko, zato treba lajšati s pozornosti©, zato je vljudnost danes bolj pogrebna kot kedaj. Biti vljuden, pomeni: ceniti sebe pred samim seboj in ceniti drugega! Sknnthem Pred slovanskim skavtskim jamboreeiem v Pragi. ^ Ustanovitelj češkega skavtinga prof. Svojsik je te dni podal izjavo o ogromnih pripravah za slovanski skavtski tabor v Pragi. L. 1922, povodom I. zleta c® , °vsj°vaških skavtov, ki so se ga pa udeležili tudi zastopniki vseh ostalih slovanskih narodov, se je ustanovila Zve-£a slovanskih skavtov. Letos se vrši pr-V’ zlet vse slovanske skavtske mladine. Udeležbo je prijavilo doslej nad 2000 Poljskih in blizu 1000 jugoslovenskih s*avtov, udeleže se pa zleta in jamboma tudi Bolgari, Rusini in Rusi. Praški la,fiboree bo velika manifestacija sionskega bratstva. Toda na jamboree *° Prijavili udeležbo tudi iz drugih dr-?av. iz Kanade, Irske, Anglije, Francije, nalivu6’ Litve, Madžarske Rumunre in . , • Tako je pričakovati, da se bo Knnn n? Kralovski obori v Pragi nad „ j skavtov, ki bodo tam postavili .. .v ,vz°rnih taborov. Vsak tabor bo tipičen izraz države, iz katere bodo v njem skavti. Se “deleži tudi ustanovi-Powe!l S'aVni Sir Robert Baden Verjetno je, da se bo vršil 1. 1032 v Prag, svetovni skavtski jamboree in bodo potemtakem letcgnje prireditve slovanskih skavtov le generalna poskušnia ?a bodočo svetovno prireditev. ^verski tabor v Kanderstegu (Švica) Prejeli smo podroben program svetovnega roverskega tabora v Kanderstegu ISvica), iz katerega posnemamo: Mednarodni skavtski dom, kjer se bo vrŠil roverski tabor, leži blizu znanega etnega in zimskega zdravilišča s hote-*• ki odgovarjajo vsem zahtevam in j^edpisom. Njegova lega ob terensko in ®nnično občudovanja vredni železnici ern—L6tschberg—Simplon, ki ima dietne zveze z italijansko Švico, Italijo ^ Preko naše države z Orijentom na j0' strani, s švicarskimi mesti, Franci-je’ Anglijo in Nemčijo na drugi strani, , naravnost krasna. Še lepše pa so po-l2on'ns^e S''* žične vloge za Din 120.—, rolete, zaves« itd. B. Jagodič dr. Sedaj Vojašniški trg L 1835 Plačilna natakarica z večletno prakso želi premeniti mesto s 1. ali 15. julijem. Naslov v upravi »Večernika«. 1839 Otvoritev mesnice. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Tomšičevem drevoredu št. 35 mesnico. Prodajal bom vedno sveže in prvovrstno meso. Cenj. občinstvu se najvljudneje pri-poročam Radi Jožef. 1836 Nabavljalna zadruga v Mariboru, Rotovški trg 2, sprejme blagajničarko za svojo gostilno. Prednost irr.ajo iz-vežbane v delikatesi. 1832 ovir na prodaj! levno od 10.—11. ure. Grajski kino. 1831 Trgovskega učenca ali učenko z dobro šolsko izobrazbo sprejme K. Wesiak, Cankareva ulica 2. 1748 Singer šivalni stroj poceni prodam. Studenci, Kralja Petra cesta 90. 1821 Pi odajalko, zmožno slovenščine in nemščine, prvovrstno moč, sprejmem. Pismene ponudbe z referencami in zahtevami pod »Zmožna« na upravo »Večernika«. 1790 Nastavljamo v vsakem kraju provlzijske zastopnike zavarovalne stroke. Ponudbe pod »Lep zaslužek« na upravo. 1755 Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbacho-va .1. 14. 1566 Kopalna čepice od Din 8,— naprej. Eksportna hiša »Luna«, Maribor, Aleksandrova* cesta. 1719 Kovčke za potovanje vsake velikosti in vrste, ročne tori -ce, aktovke, listnice, nogometne žoge. nahrbtnike, športne pasove itd. v največji izbiri in po najnižji ceni dobite pri Ivanu Krf vosu, Aleksandrova c sta 13- 1389 Tapetniškega vajenca z dobro šolsko izobrazbo sprejme K. Wesiak, Cankarjeva ulica 2. 1747 mv % -'ovk IT. SOKLIČ) V*. Maribor S/J) sastopniki se sprejmeta AH že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo. da izgleda^o kot novi? Sobo in črkoslikanle, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Avte In motorno kolo s prikolico v prav dobrem stanju ceneno na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 3 1823 Kopalne obleke od Din 45.— naprej. Eksportna hiš? »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta- Hitro popravilo ur, ceneno in točno z 1—Sletnlu1 famstvom pri tvrdki A. Sto* lec, Maribor, Jurčičeva ulic* št- 8. Po stenske In stoječe ur* se pride na dom._____________XVJ Sami se prepričajte, kako ceneno dobite aktovke, kovčkt' torbice, listnice, usnjate kovčke, koV' Čke za potovanje, preobleke, goblU* torbice, kovčke za kopanje, neceser* itd. v novo otvorjeni torbarski delav' nici. Kopališka ulica 2. Vsa ta dela s® izdelujejo v lastni delavnici. Popr*' vila se izvršujejo garantirano dobfd-točno in po nainlžjl ceni. Se priporne® Karlo Josip, torbar, Maribor, Kopa**' ška ulica 2, Scherbaumov paviljon. bsdala Konzorcij .Jutra, v Ljubljani; Predstavnik izdajatelja In urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DCTO. t Mariboru