Acrocephalus 28 (132): 1-2, 2007
Indeksirana resnica
The Indexed Truth
Biotska raznovrstnost (ali biodiverziteta) je klju~na za `ivljenje na Zemlji. To je preprosta in o~itna resnica. Vsi dokazi ka`ejo na to, da smo pri~a tako imenovanemu {estemu izumiranju vrst na Zemlji. @e leta 1993 je E.O. Wilson, biolog z univerze Harvard, ocenil, da na leto izumre pribli`no 30,000 vrst, ali natan~neje, ~e `elite, tri vrste na uro. Tokratno izumiranje je nekoliko druga~no od prej{njih petih. Peto ob koncu krede je, denimo, najverjetneje povzro~il trk Zemlje z enim ali ve~ bolidi iz vesolja. [esto povzro~ajo pametne gole opice, z drugo besedo, mi. To izumiranje ima nekatere zna~ilnosti. Spremlja ga preobrazba pokrajine, pretirano izkori{~anje drugih vrst, onesna`evanje in naseljevanje tujerodnih vrst. (Eldredge 1998)
Nekoliko te`je kot ugotoviti, da je biotska raznovrstnost pomembna, je defnirati, kaj biodiverziteta sploh je. Razmislek nam da precej presenetljiv rezultat: je vsa biotska spremenljivost od genov do ekosistemov. Sklep, ki iz tega nemudoma izhaja, je, da jo je v celoti zelo te`ko izmeriti. Primerjajte denimo genom neke bakterije in ekosisteme na ravni celine ali oceana. (Purvis & Hector 2000)
Politika je na tem mestu za~ela nekoliko prehitevati znanost. V letu 2001 so ~lanice Evropske unije sprejele, na tako imenovanem Gothenbur{kem vrhu, strategijo trajnostnega razvoja Evropske unije. Eden izmed ciljev te strategije je ekspliciten: »Ustavitev zmanj{evanja biotske raznovrstnosti v EU do leta 2010 in u~inkovito prispevanje k znatnemu zni`anju svetovne ravni zmanj{evanja biodiverzitete do leta 2010« (Komisija evropskih skupnosti 2005). Politika se na tej stopnji ni spra{evala, kako bomo ta upad izmerili. Tukaj je sicer mo`nih kar nekaj stranpoti. Logi~no je, da obstaja zadosti podatkov o velikih, redkih in markantnih `ivalih, vpra{anje pa je, kako dobro predstavljajo cel ekosistem oziroma celotno biotsko raznovrstnost. Nasploh je te`ko poiskati posamezno krovno vrsto (angl. umbrella species), s katero bi merili ugodno ali neugodno stanje vrst v {ir{em smislu. Prav tako le malokatere raziskave se`ejo prek meja ene dr`ave.
Logi~no je tudi, da ima pri merjenju upada biotske raznovrstnosti spremljanje populacije ptic osrednji pomen, tako iz znanstvenih kot prakti~nih in politi~nih razlogov. Politiku je la`e zagovarjati ukrepe za ohranitev slavca ali orla belorepca kot pa nekega neznatnega hro{~a, ki ga poznajo le znanstveniki. Seveda pa ni vedno nujno, da so ptice najprimernej{i znanilci stiske drugih taksonov na nekem obmo~ju. Primer: ^e upada populacija vrtnega strnada, ali je morda problem na njegovem prezimovali{~u v Afriki, morebiti kje na poti ali pa resni~no na gnezdi{~ih? [e en razlog je pomemben pri izboru ptic kot indikatorjev biodiverzitete: pozna jih na tiso~e ljudi, ki so pripravljeni `rtvovati svoj prosti ~as za njihovo spremljanje in za{~ito.
»Pti~ji« indikatorji morajo tako v grobem izpolnjevati dva kriterija: odsevati morajo spremembe v naravi in dati osnovo za logi~no razlago teh sprememb, prav tako pa morajo biti prakti~no izvedljivi na transnacionalni ravni celih kontinentov. Ne i{~emo natan~nih razlag za dvig ali upad posameznih vrst, ampak {irok vpogled v populacijska dogajanja, izra`en s preprosto {tevilko, »indeksom«. Ni druge mo`nosti, da tak{ne indikatorje spremljajo prostovoljci, sicer bi bilo spremljanje predrago. Obenem pa to pomeni, da mora biti metoda spremljanja
Uvodnik / Editorial
preprosta in robustna. Tu lahko bolj ali manj zanemarimo zahtevne populacijske raziskave, ki jih lahko opravljajo samo strokovnjaki profesionalci, kar pa nikakor ne negira njihovega pomena na nekaterih drugih podro~jih. (Gregory 2006)
Zahtevne naloge razvoja bioindikatorjev, ki bodo v bistvu premo{~ali vrzel med znanostjo in politiko, se je lotil Evropski svet za cenzus ptic (EBCC; European Bird Census Council). Kot najbolj{a mo`na re{itev so se pokazali sestavljeni pti~ji indeksi. Klju~na zadeva pri teh indeksih pa je izbor vrst. Generalisti, kot sta {~inkavec in ~rnoglavka, nam lahko poka`ejo obraten trend in zakrijejo sicer{nje propadanje specialistov (pojav se imenuje biotska homogenizacija). Redke vrste, kot denimo ~igra, lahko do`ivljajo preporod zaradi uspe{nih, ozko usmerjenih interventnih akcij. Oboji nam kaj malo povedo o splo{nem stanju okolja in narave. Nasprotna primera sta denimo belohrbti detel in poljski {krjanec, vsak s svojimi specif~nimi zahtevami. Pri sestavljenih indikatorjih je tako klju~en izbor vrst, s katerim dolo~amo, katero okolje nas pravzaprav zanima. V tem segmentu so sestavljeni pti~ji indikatorji (in s tem indeksi) podobni borznim indeksom. (Gregory et al. 2003 & 2005)
V okviru Evropskega sveta za cenzus ptic (EBCC) so tako spro`ili projekt Panevropska shema monitoringa pogostih ptic (PECBMS), ki zdru`uje vso heterogeno paleto metodologij po posameznih dr`avah in omogo~a tudi enotno statisti~no obdelavo. Za nekatere dr`ave so `e na voljo ve~desetletni podatki. V na~rtu je tudi podobna shema za ogro`ene vrste in IBA-je. Prvi rezultati denimo ka`ejo, da so populacije gozdnih ptic v Evropi v plitkem upadu – ptice kmetijske krajine pa so po dolgem upadanju zdaj stabilne.
In kje smo pri spremljanju populacij ptic v Sloveniji? Povsem na za~etku. [e pred nedavnim je na zemljevidu Evrope zijala bela lisa namesto Slovenije. V letu 2007 pa smo se na Dru{tvu za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije lotili prvega transektnega popisa 46 tetrad (kvadrat 2x2 km) v prete`no kmetijski krajini, v naslednjih letih pa imamo namen popis raz{iriti na ozemlje celotne dr`ave. [ele spremljanje v recimo 10 letih pa nam bo dalo prvi osnovni in kvantitativni vpogled, v katero smer so obrnjeni trendi populacij na{ih ptic. Odve~ je pripomniti, kako pomemben je tak{en podatek. Naj ta uvodnik izzveni tudi kot povabilo k udele`bi v tem velikem in pomembnem projektu.
Primo` Kmecl
Literatura
Eldredge, N. (1998): Life in the Balance. Humanity and the Biodiversity Crisis. -
Princeton University Press, Princeton. Gregory, R.D. (2006): Birds as biodiversity indicators for Europe. - Signifcance 9:
106-110. Gregory, R.D., Noble, D., Field, R., Marchant, J., Raven, M. & Gibbons, D.W.
(2003): Using birds as indicators of biodiversity. - Ornis Hungarica 12/13: 11-24. Gregory, R.D., Van Strien, A., Vori{ek, P. , Gmelig Meyling, A.W., Noble, D.G.,
Foppen, P.B.R. & Gibbons, D.W. (2005): Developing indicators for European birds.
- Phil. Trans. R. Soc. B 360: 269-288. Komisija evropskih skupnosti (2005): Sporo~ilo komisije svetu in evropskemu
parlamentu o pregledu strategije trajnostnega razvoja - Izhodi{~a za ukrepanje.
COM(2005) 658 kon~., Bruselj. Purvis, A. & Hector, A. (2000): Getting the measure of biodiversity. - Nature 405:
212-219. [http://www.bio.ic.ac.uk/research/apurvis/pubs/Purvis2000Nature.pdf]