Izhaja vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna , . K 4'— poluletna . . „ 2‘— četrtletna . . „ 1*— Posamezna št. „ 0*10 GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Št. 8. V Ljubljani, dne 19. januarja 1912. Leto VII. Volitve na Nemškem. Pretečeni' petek, dne 12. januarja, so se izvršile volitve v nemški državni zbor. Končno število poslancev posameznih strank še ni določeno, ker je bilo izmoljenih zadnji petek samo 209 poslancev in bo treba še 190 poslancev v ožjih volitvah izvoliti. Vendar pa so že dosedanje glavne volitve pokazale, kakšna prihodnjost čaka nemško državo. Največ poslancev sta dobili soc. demokracija, 66 poslancev, in pa katoliška stranka Cen-trum, 86 poslancev; liberalci, ki so imeli v prejšnjem državnem zboru 101 poslance, so dobili sedaj komaj štiri. Kaj se učimo iz teh volitev? Liberalci propadajo povsod, tako tudi na Nemškem. Liberalci so bili zmerom stranka gospode, za nižje sloje ljudstva niso imeli nikdar dobre besede, iskali so vedno časti in predpravic; zato pa zmerom bolj ginejo, vsako leto jih je manj in njihovo mesto zavzema soc. demokracija. Vsa velika mesta, katera so imeli nekdaj liberalci v posesti, so prišla v roke soc. demokracije. Dandanašnji nima v politiki glavne besede več meščan, uradnik, pač pa delavec in kmet, iz katerih izhaja tudi meščanska družba. Kdor noče imeti v politiki delavca in kmeta na svoji strani in se noče zavzemati za njihove stanovske potrebe, ta napravi lahko politični testament. Propad liberalcev nas tudi uči, da je polovičarstvo za politično stranko pogubno in kvarno. In liberalec je tak polovičar z dvojnim obrazom, z dvojno dušo. Nasproti vernikom se dela vernega, nasproti brezvercem brezverca; in tako odbije ene in druge. Druga stranka so soc. demokrati. Ti so zelo napredovali: dobili so 66 poslancev in število oddanih soc. demokraških glasov znaša črez 4 miljone. Kaj je vzrok tega napredka? Soc. de-mokraška stranka in propad protestantizma. Soc. demokrati svojo organizacijo vedno bolj iz-popolnujejo, kakor prede pajk svojo mrežo. Za vzdržavanje svoje organizacije so dali samo lani blizu 19 miljonov mark. Komaj da otrok šoli odraste, mora že v organizacijo, katei-e član je celo življenje. Potem pa ta silna agitacija! Vsako nezadovoljnost, vsak nedostatek znajo izrabiti in nezadovoljnosti in zla je dandanes veliko. In kdor bere te mamljive obljube in to krasoto in srečo, katera bo vladala takrat, ko bodo prišli soc. demokrati na baržunaste sedeže, že razsodnega človeka lahko zmotijo, pa ne bodo delavca za sabo potegnile? Soc. demokrati se posebno nmože v krajih, kjer prebivajo protestanti. Vera med protestanti čimdalje bolj gine, protestantski pastorji sami so večjidel liberalci in ne verujejo ničesar več ali ni torej samo ob sebi umevno, da se človek, ki je izgubil vero v posmrtnost, navože na zemljo in oklene sanj socialnih demokratov. Zelo dobro so se držali pri volitvah tudi nemški katoličani; njih politična stranka Cen-trum je dobila 86 poslancev in nekaj črez 2 milijona glasov in to kljub temu, da so se vrgli soc. demokrati in liberalci z vso silo zoper nje. Katoliška stranka je sijajno odbila ta skupni napad svojih nasprotnikov. Kje tiči njena sila? V organizaciji, v časopisju, v delu in katoliških načelih. Organizacija šteje na stotisoče članov in na tisoče društev. Vsak stan je organiziran, vsaka stroka ima svoje društvo, mladina, kmet, delavec, trgovec in meščan, vsak najde v Cen-trumu svojega prijatelja in varuha. Časopisje, katoliška stranka ima najmočnejše politično časopisje, izmed vseh drugih strank in tudi najbolj razširjeno. Neumorna je tudi njena agitacija. V politiki ni odmora, vsak oottnor pomeni izgubo. Moč, pogum in navdušenje pa črpajo nemški katoličani v neusahljivih studencih krščanstva. Samo na ta način morejo kljubovati in odbijati, da gore laži, natolcevanja, oporekanja, ki jih vale nanje njihovi verski in politični nasprotniki. Nauk za nas; neumorno delo in organizacija! Čudna dušna hrana. »Zarja« ponuja našim delavcem čudno dušno hrano. Dolgovezne članke, prestave iz kakih romanov, prinaša o Rimu, o Petrovem novčiču, o milijonih, katere poseduje papež, o borzni igri monsignora Folchija leta 1810., ki je po naročilu Leva XIII. na borzi zapravil več milijonov papeževega denarja. Ne bomo zavračali teh laži, saj je vendar znano, da je Lev XIII. bil papež od leta 1878—1903, toraj ni mogel Folchija pooblastiti ne leta 1810, ne če je kaka pomota leta 1910. A ker naši rdečkarji tako radi pišejo o izmišljenih miljonih jirii dajemo nasvet, naj raji o gotovih miljonih pišejo in ni treba tako daljno pot v Rim storiti. Edini dunajski Rot-šild, iskreni prijatelj soc. demokratov ima premoženja — katerega je sam priznal — 11.000 miljonov kron. Ako to premoženje nese le 4 odstotke na leto, znašajo letne obresti 440.000 miljonov kron. Reda je velika in draginja taka, tako zdihujejo sodrugi. Naj bi prisilili Rotšilda, da bi dal 400 milijonov za izboljšanje delavskega stanu, kaj ne koliko bi se pomagalo, koliko družin rešilo lakote! In vendar bi še Rotšildu ostalo 40 miljonov za letno porabo, gotovo za njega - razvajenca, še vedno lepa vsota, da bi mu ne bilo treba nikoli brez večerje spat iti. To naj naj Dunaju predlagajo soc. demokratični poslanci in večina jim bode zagotovljena in delavstvu se bode v resnici bolj pomagalo, kakor z vodenimi članki in bedastimi izmišljotinami o miljonih Vatikana. Pa najbrž tega ne bodo storili. Saj je še v spominu kako so pri zadnjem obhodu na Dunaju razbili in pokradli pri malem branjevcu, a mimo Rotšildovih palač pa mirno šli. Razdejali so klopi po šolah, a niti eno šipe pobili pri judovskih palačah. Pri revoluciji v Parizu so sodrugi cele oddelke mesta razdejali in napravili veliko miljonov‘škode, a francoskemu Rotšildu niso ene šipe pobili pri njegovih palačah. Ko so drle razgrajajoče množice po mestu, so stali pred judovskimi hišami tovariši, ki so odganjali množico od judovskih bogatih stavb. Tako se dela za reveža in ščiti bogatfna — resničnega miljonarja. Dr. Šušteršič — deželni glavar. Naša dežela je dobila novega glavarja v osebi dr. Šušteršiča. Novi deželni glavar je mož, ki je bil tudi krščansko socialnemu delavstvu vedno naklonjen. Vodno se je zavzemal za to, da se politične pravice raztegnejo tudi na delavsko ljudstvo in dober kos zasluge ima za to, da se je vpeljala za državni zbor deloma pa tudi za deželni zbor in za občine splošna volilna pravica. Vse njegovo politično delovanje vodi ljudska, demokratična misel. Posegel je tudi sam v delavske boje; tukaj spomnimo samo na štrajk v Vevčah, v katerega je sam posegel in skušal delavstvu v prid posredovati. Upamo, da bo tudi kot deželni glavar ostal prijatelj in pospeše-vatelj krščansko-socialnega delavstva in njegovih teženj. Strah v La Villette. (Daljo.) Z nekim stražnikom som došel k umorjen-ki, ki jo je stražil zgolj še stražnik in pa Sova. Poročalo se mi je vse, kar se je zgodilo. Predsednik berolinske policije mi je izročil izkaznico, po kateri sem imel pravico posredovati uradno v vsakem slučaju. Ker še ni došel na kraj zločina kak kriminalni komisar, sem obvestil navzoča stražnika, .da prevzamem poizvedbe. Prod vsem preiščem rajnico. Zabodena je morala biti v ha-bet. Dvignili smo mrliča, ga obrnili na stran. Opazil sem nekaj, kar me je prestrašilo. Dognal sem namreč dve rani, iz katerih jo curljala kri. Odrezal sem obleko na hrbtu in dognal, da,je en sunek predrl leva pljuča, drugi pa srce. Zločin se je imi-ral izvesti z dvema bodalcema. Morilec jo objel svojo žrtev in zabodel rajnico v ln-bet. Kol kor sem so spomnil, so našli pred desetimi dnevi tudi pred La Villettom neko mrtvo žensko, ki je bila ravno tako napadena in usmrčena. Enako orožje se je vporabljalo v obeh slučajih! Oba zločina ic morala zato izvesti le ena oseba. Da doženein, kdo da je umoril ti dve ženski, moram pred vsem znati, kdo da sta umorjenki. Obstoja li kaka zvoza med prvim in drugim strašnim zločinom. Ko dozorevajo te misli v meni, nisem miroval, marveč preiskaval sem žepe, $e najdem kaj, kar mi izda, kdo da je umorjenka. Ničesar ne najdem! Vsi žepi prazni, nobenega popirja, nobenega znamenja. \ Je li.rajnica obropana? Nova možnost, ne tako neverjetna. Saj denarno l.stnico bi bila morala imeti umorjenka, kako uro ali kak kinč. A čisto vse je pobral morilec! Kakor se zdi domneva o ropu verjetna, jo le zavrženi. Kdo li naj roparsko mori pred svetlo razsvetljenimi durmi La Villetta, kjer bi bil tako lahko vsak trenutek morilec presenečen? Zim.kam vprašanje, ki sem si ga stavil, ne da dobim drugo možnost. Preiščem cesto, v kolikor mi je to mogočo v svitlobi električne luči. Preisk ostane, brezuspešen. Krčevito stisnjeni pesti sta bili prazni, ko sem ju s silo odprl. Stojim pred žrvijo, ki ni zapustila nikake sledi.' Kdo je moril? Se li mi posreči, da rešim to vprašanje? Prišli so nosilci. Moje preiskavanje na licu mesta je končano. Dovolim zato, da odnesejo rajnico v mrtvašnico centralnega pokopališča. V daljavi se izgubi ropot voza, ki je odpeljal mrtvo žensko. Stal sem se še vedno pred vhodom La Villetta, ki jo bil zdaj temen. Le luč žarnic še razsvetljuje temno kri, ki jo vsesava zemlja. Počasi odkorakam in pridem v svoje stanovanje šele, ko se že žari. Moje misli begajo še vodno pred La Villettom, kakor da dobim tako morilca, ki mori v objemu svoje žrtve. Pred vsem obiščem komisarja Maltena, ki zasleduje umor, izvršen pred desetimi dnevi. Izvem ravno to, kar sem sam videl in doživel v minuli noči. Neki stražnik je čul kričati v smeri La Villetta. Podal se je tja in ležala je pred vhodom v elegantno svilnato obleko oblečena žena, ki je bila dvakrat zabodena v hrbet. Pri umorjenki se ni našlo nič, kar bi služilo, da bi se izpoznala rajnica, ki jo ni nihče poznal. To mi je znal poročati komisar Malton. Zahteve ljubljanskega tobačnega delavstva. To sredo je zborovalo organizirano ljubljansko krščansko tobačno delavstvo. Obširna galerija »Ljudskega doma« je bila nabito polna zavednih delavk in delavcev. Vodil je zborovanje predsednik krajne skupine »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze« tovariš Save n z. Prvi je govoril ustanovitelj strokovne organizacije ljubljanskega tobačnega delavstva poslanec DR. KREK ki je izvajal med drugim: Danes ste se zbrali, da zborujete in sklepate o stvareh, ki tičejo Vaše razmere. Vedno, kadar je šlo za kako Vašo stvar, ste imeli Vi prvo besedo. Kakor kaže zgodovina, je bilo to Vaše delo uspešno. Zadnjič ste imeli lep shod, na katerem je poročal poslanec Gostinčar. Izvedel sem, da ste z veseljem sledili izvajanjem posl, Gostinčarja. Poslanec Gostinčar je storil v odseku državnega zbora veliko za delavstvo. Krščansko socialni poslanec Stumpf mi je pripovedoval, kako veliko zaupanje in ugled si je pridobil poslanec Gostinčar v odseku, ko je šlo za zadeve delavstva. Zadel je poslanec Gostinčar pravo stopnjo, da je šlo delo naprej. Zahteval je in tudi izvedel, (la vladaj med državnim delavstvom glede na delavno razmerje in plače enakost. Tisti odsek, ki je o tem razpravljal, je imel veliko sej in poslanec Gostinčar je užival v tem odseku tak ugled, da kadar stvar ni šla radi ovir naprej, se je predsednik odseka oziral na tisti prostor, kjer je sedel tovariš Gostinčar. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Razcepljenost soc. demokracije. Ko so minule lanske državnozborske volitve, so kričali liberalci in soc. demokrati, zdaj smo mi na vrhu. Takrat sem na nekem Vašem shodu naglašal, da se razmere ne bodo tako razvile, kakor oni mislijo in sodijo. Tista stranka, soc. demokracijo mislim, ki je najbolj kričala, je danes razbita na tri, štiri strani. Prave edinosti tudi ni v liberalnih strankah. Zato pa v teli strankah ni prave moči in edinosti. Tistim, ki nočejo videti! resnice. Nam, ki smo složni in edini, je bilo zato toliko ložje, da smo vršili svojo nalogo in dolžnost. O zvezi ljubljanskega tobačnega delavstva z našo stranko in poslanci rečem le to: Zvezani smo mi tako tesno, da nas ne bo nihče raztrgal. (Živahno pritrjevanje.) Tisti, ki so bili včasih tudi med nami, a so krenili nazaj in ki nočejo videti resnice, dokazujejo le, da se nahaja včasih tudi med črnimi vranami kaka bela, da niso vedno vsi polenčki prav vravnani in da imamo v človeški družbi tudi take ljudi, katerih kapadocija (umevanje ali pamet) ni velika. (Živahna veselost.) Boja nasproti tem ljudem ni treba. Kadar bodo hoteli ti ljudje kaj govoriti, jim čisto mirno recite: »V kot!« »Tiho bodite!« Vi imate polne gobce, kadar gre za to, da sejete nemir in sovraštvo, kadar pa gre, da se kaj stori, Vas pa nikjer ni bilo. »Lepo v kot«, to bodi Vaš odgovor tistim, ki nočejo uvideti resnice. (Živahno pritrjevanje.) Glavna zahteva. Kar tiče Vaše glavne zahteve, ki meri na to, da se pomakne Ljubljana v višjo krajno stopnjo, bomo to stvar z vsemi silami podpirali. Vi zahtevajte in sklepajte in vpoštevajte, da kdor ne odneha, zmaga. Izreden slučaj je zato še povečal mojo pozornost. Naprosil sem Maltna, da naj meni prepusti tudi svoj slučaj, kar je zelo rad storil. »Kaj ste dosegli dozdaj?« vprašam Maltna. »Nič! Mrlič je ležal tri dni v mrtvašnici, a nihče ga ni poznal. Slike rajnice smo razposlali na vse strani, a dobili nismo nobenega obvestila Nihče ni bil javljen, da se pogreša. Le to smo dognali, da je morala biti rajnica omožena, na lisi, ki$mo jo našli na prstu in ki jo je povzročil poročni prstan.« »Liso lahko povzroči tudi kak drug prstan«, sem odgovoril, ker se mi ni zdela lisa dovolj utemeljena trditev. »Gotovo!« odgovori Malten. A kljub temu se mi zdi, da je v obeh slučajih žrtev kaka omožena ženska.« »Kako li morete to utemeljevati?« »Prva kakor tudi drugi žrtev ne spadata trajnim obiskovalcem La Villetta. Zdi se mi, da pripadata boljšim slojem. Mlade dame ne zahajajo v La Villette, pač pa večkrat omožene ženske s svojimi ljubimci, ker sodijo, da jih mož tam ne bo iskal.« (Dalje prih.) Skrb za stanovanja. Poleg Vaše glavne zahteve je pa potrebno, da se zavzamete tudi za stanovanjsko vprašanje. Mi smo imeli »Delavsko stavbno društvo«, a ker je društvo osnovano na podlagi pravil z neomejeno zavezo, bi se bila morala pravila zelo izpremeniti, da bi bilo društvo deležno tistih podpor, ki jih obeta država. Nasvetoval sem zato, da naj se ustanovi novo društvo. Društvo se je ustanovilo z omejeno zavezo. Kolikor poznam razmere, drugo že še gre kolikor toliko, edino delavska stanovanja so pa večinoma strašna, res grda, nezdrava. Ta stvar se mora pričeti, da ne bo šla vsa podpora v druge dežele ' in da prav nazadnje vržejo kak groš v južne kraje. Priporočam, da naj se kmalu zato skl.če shod tobačnega delavstva, na katerem naj poroča dr. Adlešič o tej stvari. Mlademu delavstvu. Starejšim delavkam in delavcem priporočam, naj pouče mlajše, kakšne razmere da so vladale v ljubljanski tobačni tvornici, ko še delavstvo ni bilo organizirano. Še ni dolgo let, ko so vladale v ljubljanski tobačni' tvornici jako žalostne razmere, ko je zdihovalo delavstvo v jako težavnih razmerah. Kako pametno je bilo, da nismo šli s soc. demokracijo, le en zgled. Soc. demokracija je naglašala, ko je šlo za vre-ditev pokojninskega vprašanja tobačnemu delavstvu, da počakajmo splošne postave o delavskem starostnem zavarovanju. Mi smo zahtevali, da naj se vrede pokojnine tobačnemu delavstvu ne glede na to, kar stori državni zbor za drugo delavstvo in res so se pokojnine vre-dile, dasi je hotela soc. demokracija, da delavstvo čakaj splošne delavske starostne zavarovalne postave. Če bi bili čakali, bi bili morebiti dočakali to postavo Vaših vnukov vnuki, ker je upanja silno malo, da državni zbor vpelje nujno potrebno delavsko starostno zavarovanje. Delavsko časopisje. V Vašem ožjem krogu obračajte vso skrb Vašemu delavskemu časopisju »Glasniku« in »Naši Moči«. Dolžnost vsakega delavca in delavke, ki je naš, je, da je naročen tudi na »Našo Moč«. Stranki ni na tem ležeče, da mora delavstvo imeti delavski list, če ni delavstvu za to, ga pa ne*bo. Ne bi videl rad, da bi kak naš delavec ali delavka ne bil naročen na »Našo Moč«. Cela delavska stvar se mora vzeti skup. Zato vsi skupaj v organizacijo, skupno pa veži delavstvo naše delavsko časopisje. Ko priporočam tisto časopisje, ki Vas razume, tisto časopisje, ki je z Vami, želim, da podpirajte le tisto časopisje, ki drži z Vami. Tista organizacija je za nič, ki ne zna ločiti med svojimi sovražniki in prijatelji. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Ljubljano v XII. krajno stopnjo. Marija Blejec utemeljuje zahtevo, da naj se uvrsti ljubljansko tobačno delavstvo v XII. krajno stopnjo, kar je zdaj glavna zahteva ljubljanskega tobačnega delavstva. O ostalih delavskih zahtevah in pritožbah so poročali: Alojzij Čatar, Anton No.vak, Marija Pliberšek, Ivanka Debevec, Ana Češnovar, Marija Andlo-vec, Mici Rojec, Albina Erjavec, Marija Frece, Terezija Kaplja, Uršula Katavar, Marija Baraga, Dragotina Lavrin, Fani Čamernik, Ivanka Rojc, Alojzij Ocepek, Terezija Bučar, Fani Zalokar, Marija Ilovar, Marija Merne, Marija Krušič, Marija Arhar, Josipina Sever, občinski svetnik Tomaž Novak in Ljudmila Bahar, na kar zaključi predsednik Savenz lepo uspelo zborovanje. Obširnejše o govorili navedenih poročevalk in poročevalcev na tem shodu poroča »Glasnik«, ki izide zato že ta mesec. \ XXX Spomenica. O zahtevah ljubljanskega tobačnega delavstva se sestavi z ozirom na poročila in sklepe sredinega shoda takoj spomenica in se dopošlje pristojnim oblastim. Kar ni prav, pa ni. Ob zadnjih zaupnih sestankih smo doznali neko stvar, ki jo najodloč-nejše grajamo in zahtevamo, da se nikdai vet ne ohnovi. Mi imamo delovni red za c. kr. tobačne tvornice. Sicer ni v vsakem oziru popo-len in ne more se trditi, da je moderen. Obsega celih 45 paragrafov na 25 straneh, kar je veliko preveč. Všeč nam pa je § 17. ki določa: »Delavcem je dano na voljo želje ali pritožbe v primerni obliki razodeti svojim predstojnikom.« Io se lepo čita, ampak ne izpolnuje se pa ne povsod. V tvornici imamo nekaj predstojnikov, ne vsi, ki se obnašajo tako, kakor da bi delovni red ne določal, da so dolžni sprejemati delovske želje in pritožbe. Previdni in pametni predstojniki tudi v ljubljanski tobačni tvornici radi sprejemajo delovske želje in pritožbe, so pa tudi, ki tega ne razumejo in ne znajo. Zgodilo se je ce o, da je neki oddelkovodja nagnal delavce, ki so se nekaj pritožili, češ pojdite k poslancem v zadevi, ki bi jo bil lahko popolnoma sam vredil. Oblika je bila glede na poslance žaljiva. Mi tako postopanje najodločnejše obsojamo in pričakujemo, da tvornično ravnateljstvo vse podrejeno mu nadzorstveno osobje, tudi uradnike, opozori na § 11, 1 odstavek delovnega reda. Veliko ne-volje in jeze bi se lahko preprečilo, če ta delavstvu ugodni paragraf ukroti preveliko čustveno razburjenje kakega gospoda in našemu urad-ništvu ne bo potrebno proučavati predpise de-, lovnega reda in učiti nadzorno osobje prepisani bon ton. Temeljna in dejanska plača. Če vzameš v roko tisto razpredelnico, ki obsega temeljne plače tobačnega delavstva, si misliš, da dobi res delavstvo vsaj tiste plače, ki so navedene v teh lepih razpredelnicah. Ako pa greš med tobačno delavstvo in vprašaš to delavko, onega delavca, pa ti bo malone vsak v tvoje veliko začudenje povedal, da ne zasluži toliko, kolikor določajo predpisi o temeljnih plačah. Nam se to n kakor ne zdi prav. Ne dolžimo domačega uradni-štva, ker znamo, da se glede na plače mora ozirati domače ravnateljstvo na določila glavnega ravnateljstva. Pač pa pričakujemo, da se tudi krajno ravnateljstvo odločno zavzemi za to, da dobi vse delavstvo vsaj tiste temeljne plače, ki so označene v predpisani razpredelnici ob vre-ditvi delovskih plač leta 1911. Moško delavstvo v ljubljanski tobačni tvornici osobito tisto, ki pripada splošni manipulaciji ali kakor se sploh pravi: algemajnu, je plačano pod psom. Delavci, oženjeni možje, ti tu na teden zaslužijo niti celih 16 K 50 v! Pomislite! Niti 5 K ne pride delavcu na dan, delavcu, ki ie oženjen, ki ima rodbino in otroke. Res, reveži so delavci splošne manipulacije, za katero soc. demokracija ni še prav nič storila. Ko smo čuli pritožbe teh revežev na zaupnih sestankih in na shodu, so se nam smilili vs.m, delavkam, in delavcem. Za nje se mora kaj storiti, da se izboljša njih res bedno stanje. Saj mora delavec z 2 K 30 v na dan ob sedanji draginji res obupati. Ko bi ne bili soc. demokrati,s svojo spomenico pred leti povzročili, da je bila potisnjena Ljubljana v tako nizek plačilen razred, bi ti reveži zaslužili vsaj 2 K 81 v na dan, kar seveda tudi ne odgovarja sedanji draginji, a bilo bi vsaj nekaj več. Naša organizacija se odločno per-tegne za te reveže, poslanci naše stranke so že tudi obljubili, da store za nje, kar bo le mogoče. Mi ne odnehamo, dokler tem revežem ne izvo-jujemo boljših plač. Delavec, delavka! Če imaš kako pritožbo, ali kaj, kar ti ni prav, se oglasi ob sredah zvečer takoj po končanem tvorniškem delu v društveni sobi pri Ivrčonu. Naša organizacija in naše delavsko časopisje sprejema vsako sredo do šeste ure zvečer tu delavske želje in pritožbe; da se tako ojači zveza med delavstvom in delavskim časopisjem. Jugoslovanska Strokovna Zveza. Obvestilo skupinam in plačilnicam J. S. Z. P. n. skupine in plačilnice Jugoslovanske Strokovne Zveze se vljudno naprošajo, da imajo v januarju, gotovo pa do konca februarja svoje občne zbore. Na zborovanjih naj se določijo zastopniki na glavni občni zbor, ki se bo vršil koncem februarja, ali začetkom marca. Vsak občni zbor naj se naznani vsej osem dni poprej Centrali, da ga javimo pristojnim oblastem. Vsi morebitni predlogi za glavni občni zbor naj se takoj po zborovanju pošljejo centrali v Ljubljano, da more načelstvo že poprej pred glavnim občnim zborom uviditi namen in njih pomen. Agitirajte za nove člane in članice. Agitirajte za »Našo Moč«, ki je naše delavsko glasilo. Nasprotniki se boje Jugoslovanske Strokovne Zveze, ker v nji vidijo svojega sovražnika. Hočemo reči: karje za delavstvo koristno, je za nasprotnika uničevalno. Naprej na delo. — Načelstvo J. S. Z. Jugoslovanska Strokovna Zveza na štajerskem. Dne 3. januarja na praznik sv. Treh Kraljev, se je ustanovila v Bušah skupina Jugos o-vanske Strokovne Zveze. Na shodu je poročal odposlanec J. S. Z. Vekoslav Zajc \z Skal. V ognjevitih besedah je priporočal naso J. s. z. tei odločno razkrinkal ničvredno hinavsko soc. demokracijo. V odbor so izvoljeni č. g. kaplan L Ilc, predsednik; Avgust Čebela, podpredsednik; J Jug, tajnik; L. Hlep, namestnik; Štefan Er-hartič blagajnik; F. Timar, namestnik; odbornika sta Blaž Hertal in F. Erhatič; nadzornika pa Andrej Jurej in Anton Novak. K Zvezi se je priglasilo okoli 30 članov. — Dne 14. januarja se je pa v Šoštanju ustanovila J .S. Z. samo za dekleta. V poljudnih besedah je priporočal vsem dekletom J. S. Z. Zajc iz Škal. Tudi ta dan je pristopilo precej zavednih deklet v to zvezo. V odbor je izvoljena zaupnica g. Pavla Ravlen. Dal Bog, da bi se kmalu razširila J. S. Z. po vsi Avstriji. Skupina Javornik. Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze za Javornik—Koroško Belo priredi v nedeljo, dne 21. t. m. popoldne ob pol 4. uri pri Vodičarju na Javorniku društveni shod. Vabljeni ste vsi člani in prijatelji društva. .Udeležite se v obilnem številu, ker pridejo važne zadeve na razgovor. Skupina Selo—Moste ima v nedeljo zvečer pri Joškotu občni zboi;. Volitve v c. kr. obrtno sodišče v Ljubljani in ljubljanski okolici. V nedeljo, dne 28. januarja se vrše volitve v c. kr. obrtno sodišče v Ljubljani. Volivni odbor je za to volitev postavil izmed delavskih in pomočniških vrst sledeče kandidate, ki naj jih somišljeniki na svoje glasovnice razločno napišejo. I. RAZRED. Skupina delavcev in veleobrti. Prisedniki: Žnidaršič Anton, ključavničar v Ljubljani. Čemažar Franc, papirne tovarne delavec v Vevčih. Premk Valentin, strojnik v Ljubljani. Kos Franc, delavec ljubljanske predilnice v Ljubljani. Namestniki : Pečan Josip, usnjar v Ljubljani. Krušič Karel, livar v Ljubljani. Kot p rise d n i k v z klic n ega sodišča: Jeriha Anton, tovarniški delavec v Vevčah. II. RAZRED. Skupina malih obrti. Prisedniki: Jereb Valentin, kamnosek, Veliki stradon 7, Ljubljana. Štrus Ivan, krojač, Komenskega ulica št. 12, Ljubljana. Šušteršič Franc, tesar pri g. Pustu v Ljubljani. Ravnikar Ivan, pečar, Selo 19. Kremžar Ivan, klepar, Št. Vid nad Ljubljano. Namestniki : Kavčič Andrej, pasar pri g. Kregarju v Ljubljani. £Tmmelreich Franc, krojač v Ljubljani. Mozetič Jakob, zidar pri g. Ogrinu v Ljubljani. Kotprisednik v z k 1 i c n e g a so d i š č a : Lotrič Andrej, ključavničar v Ljubljani. Opozarjamo delavstvo na to, da se dobe vse informacije glede teh volitev v četrtek in petek ■pred volitvami v Rokodelskem domu v Ljubljani. Obvestila Prometne Zveze. Umrli so: Emilija Feigl, Line. Aiton Koza, Florisdorf. Marijana Wicwiera, Bielitz. Doroteja Gampmayer, Stainach. Jurij Konig, Dunaj, S. ž. Sebastijan Aicliner, Line. Emilija Račka, Obernic. Roman Haller, Štajer. Roza Karpišek, Dunaj, Z. Ž. Morgan Calodorovic, Tuzla. Franc Steiner, Steyr. Lahka bodi jim zemlja. Za mesec februar je plačati 11 smrtnih slučajev, skupaj 1 K 20 vin. Železničarji podori V nedeljo, dne 21. januarja bo popoldne ob 3. uri javni železničarski shod društva Prometne zveze na Grosupljem pri gospodu Košaku. Poročala bodeta gospoda državna poslanca Evgen Jarc in Josip Gostinčar. Ker bo ta shod zelo pomenljiv za železničarje, se vljudno vabijo vsi železniški uslužbenci dolenjskih prog kakor tudi vsi tovariši in prijatelji', da se udeležijo tega shoda polnoštevilno. Agitirajte med seboj za obilno udeležbo! Občni ;zbor skupine Ljubljana. V soboto, dne 3. februarja sklicuje skupina Prometne zveze Ljubljana občni zbor, ki se bode vršil v prostorih Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12, zvečer ob pol 8. uri. Dnevni red. Poročilo računskega pregleda in delovanja za leto 1911. Volitev novega odbora. Govor in poročilo gospoda poslanca Josipa Gostinčarja in zastopnika vodstva Prometne zveze. Vsi gospodje člani in članice, kakor prijatelji in tovariši se vljudno vabijo na gotovo udeležbo. Agitirajte med Prijatelji in sotovariši za obilno udeležbo. Pripeljite seboj tudi svoje soproge. — Na obilno udeležbo vljudno vabi odbor. Čipkarski tečaj v Idriji in „Zarja“. Kakor čujemo, se je nedavno zaletela soc. dem. »Zarja« v naš čipkarski tečaj m trdila med drugim tudi to, da je neka uradniška oseba dobila celih 30 K podpore, med tem ko »ubogi« rudarski otroci tega niso bili deležni'. Mi smo sicer vajeni poslušati in čitati take klobasarije kakoršnih drugodi najhujša domišljija ne zmore! Da pa čitatelji spoznajo kake kapacitete v nasprotnih listih okoli sebe otepajo, bomo slučaj pojasnili. — Da se vzbudi v učenkah veselje do pouka, daje ravnateljstvo na Dunaju od časa do časa večje vsote na razpolago, ki se med učenke čipkarskega tečaja razdele. V ta namen sestavi šolsko vodstvo ob navzočnosti člana čipkarskega komiteja seznam vseh učenk, ki so podpore vredne in potrebne; za podlago se vzame šolski katalog: tiste učenke ki redno hodijo, dobe največ, ako so enkrat zamudile dobe manj, ako dvakrat še manj, ako jih trikrat ni bilo, pa nič. Razne »bolezni« se ne upoštevajo, ker šolsko vodstvo nima časa po hišah povpraševati, zakaj ni bilo učenk v šolo. Tako sestavljen seznam se predloži na Dunaj, kjer ga pregledajo, in denar nakažejo, katerega šolsko vodstvo med učenke razdeli in pravilnost te delitve dva člana čipkarskega komiteja s svojim podpisom potrdita ter sta pri razdelitvi tudi navzoča. Letos se je v ta namen razdelilo 722 K med približno 25 učenk, ki so dobile od 1 do 8 K. Cela ta, vsota je popolnoma prostovolen nezaslužen dar, katerega se razdeli komur se hoče in kadar se hoče in nima nihče pravice kaj zabavljati, ako bi se tudi res dalo med urad. šolarke take vsote kakor »Zarja« trdi, kar je pa seveda navadna laž. Da se tudi uradniški otroci upoštevajo, je samo pravilno in pravično, ker podporo, ako so pridni, prav tako zaslužijo kakor rudarski; sta-riši sami pa v današnjih časih velikokrat težje izhajajo kakor marsikatera delavska družina, kar v Idriji dan za dnem opazujemo posebno sedaj, ko bodo nekateri dobili celo primeroma boljšo doklado kakor uradnik X. čin. razreda. Naši idrijski delavci, posebno kar jih je okoli »Zarje«, pa naj si zapomnijo, da so davno minili tisti Kristanovi časi, ko sta »Naprej« in »Sloven. Narod« pisarila o revnih proletarcih, ubogi Idriji in podobne oslarije ter je bil samo delavec kaj vreden, uradnik, meščan, obrtnik in drugi so bili pa ničle. In da se nesramnost in nehvaležnost gotovih ljudi še bolj spozna, še pristavim,, da se je razun zgoraj omenjenih 722 K, tudi med čipkarice razdelilo z Dunaja prostovoljno darovanih 1000 K, od katerih je dobila večina 10 K, tri so dobile po 15 K, ena 20 K; za zahvalo je pa moralo ob razdelitvi od nekaterih slišati šolsko vodstvo besede in opazke, ki so le v »Zarji« mogoče. Za 1722 pr o s t o v o 1 j no podarjenih kron slišiš zabavljanje po listih, mesto hvale; a tako se je godilo v naši »ubogi« Idriji samo v tem slučaju, navedli bi jih pa lahko celo vrsto podobnih, ker imajo druga podporna društva enake slučaje kakor čipkarski tečaj. Nič čudnega, da je naš K., ko je videl v mestnem uradu nad sto prošenj za razne »podpore«, vsklik-nil, da bo v Idriji kmalu več revežev kakor drugih ljudi! Lisjakovo pismo. Gospod urednik! Pravijo, da je potrpežljivost božja mast. Mora že tako biti, ker drugače si ne moreni tolmačiti, da so moji tovariši v »Naši Moči« kar naenkrat tako tihi postali. Da bi bilo na mah yse v redu in tako, kot bi moralo biti, ta vendar ni verjetno, kajti komaj sem CILJ | onikrat v Ljubljano prišel, takoj sem zvedel za nekaj, kar ni in ni prav. Ko izstopim iz vlaka, zagledam pri izhodu tistega gospoda vratarja, ki so ga zadnjič sociji nekaj krtačili zaradi pometaric, dasiravno je veren liberalno - soci-alnodemokratični sodrug. Takih ljudi se jaz najrajše ogibljem, zato sem sklenil, da se splazjm tam pri lampistariji vun na cesto. Sklenil, storil. Pred lampistarijo sem obstal in poslušal, kako sta se dva delavca prepirala, da je 40 več kakor pa 48. Nagovarjala sta se z Jaka in Franci. Firbčen ,kaj neki imata, sem enega vprašal, čemu se pričkata, vsaj je 48 vendar več kakor pa 40. Rekel mi je: tebi se pa že pozna, da nisi napreden Ljubljančan, marveč si odkod s hribov doma. Pri nas je 40 več kakor 48, in da boše verjel, pa me poslušaj. Midva tle z mojim kameratom snaživa in naliva lampe pri menjalnikih in semaforjih, eden ima 40 luči, drugi pa 48, in vendar dobi prvi celih 6 kilo gramov, drugi pa samo 5 in 8 desetink kilograma petroleja na dan, torej je 40 več kakor 48. To je očividna pomota, sem pripomnil jaz, a oba sta hkrati rekla, da to ni mogoče, ker je tudi na tabli tako zapisano in tisti', ki je tam zapisal, je s samo nezmotljivostjo prosvitljena »lampa«, pred katero mora imeti ves »ajzen-ponerksindel in pakaž« neomejen rešpekt. Tako namreč dotičnik rad zmerja uslužbence, ne meneč se za to, da ko bi bilo kaj pravice na svetu, bi bil on ravno tako revše, kakor smo vsi drugi. Da je pa tako oblasten in ošaben, pa ni odvisno od njegovih zaslug, ampak od slepote drugih. No, zdaj pa razumemo — adijo. Šel sem dalje proti mestu in gredoč sem si mislil, čemu imajo neki ti reveži »Našo Moč«, če je spričo takih slučajev ne znajo porabiti. Lisjak. ' □ delavstvo [j p Tobač n v#’,, —TTLiiiVc na JUS:—-—' 7 i krono, . cn vinarji—-— ^ininvstvd* —■ i nnnnnnnrinnnnnnnL Jg-arin prizadevanj, najti sredstvo za izboljšanje kave, ki odgovarja vsem zahtevam okusa in izdatnosti dosežejo vedno le one gospodinje, ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkih ali v zavitkih, označenih ,,s kavinim mlinčkom". One so izbrale najbolje, kajti pridatek za kavo „s kavinim mlinčkom" je najjed-natejši, najokusnejši in najizdatnejši izdelek te vrste, ker je :pravi Franck.: Tovarna v Zagrebu. Denarni promet 1.1910 čez 83 milijonov K. Lastna glavnica ■ K 503.575*98. ■ registr. zadruga z neomenjeno zavezo Miklošičeva cesta8 pritličje v lastni hiši nasproti hotela,Union' za franc, cerkvijo prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure pop.terjih m. fj Q/ brez obrestuje gšt j /O kakega po odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4a50 na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo mi pntov denar, ne da bi se njih ohrestovanje kaj prekinilo. Za nalananie po pošti so nošino-hranilpične položnice na razpolago. Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobi, posest, in-trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, veleposest, v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blag. „Ljudske posojil.“; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Budniku. J) “I ■v c&m&ri/co "Materi belijo potovali na/ se obme/e nSi/rtonJTiMfietelZcz v J^itAfluni trtblo&vonsJce ulice20. ‘SSa/u>urst>ta^,ty asnila t)a/b se l>rex/dciAu>. ♦ Priporočamo domačo trgovino z oblekami X Maček&Komp. j Franca Josipa cesta st. 3. Založniki c. kr. priv. južne železnice. Solidna postrežba! Znižane cene! ♦ ♦ s Bogata zaloga ženskih ročnih del In zraven spadajočih potrebščin. P Mpršfll LJUBLJANA M. . 1I1C1 Mestni trg št. 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd. Predtiskan|e In vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. cvGtljični salon p.Traiičo Z, vrtnarija Iržašha c. 14 izdeluje šopke, vence, trakove z napisi. Tovarniška zaloga vencev, prepariranih in umetnlb rastlin in cvetljic. Zunanja naročila i obratno pošlo. Brzojavi: Bajec, Ljubljana Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo naj večjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Novosti v konfekciji za dame. I. VECCHIET urar in draguljar, Ljubljana Šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte. Sprejema popravila, izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, dija-mante in druge bfsere. — Zaloga precizij-skih žepnih ur. — Postrežba točna in solidna. .4 pnaaaanannanaanaanaa a o ES a a n n Dežnike in solnčnike domačega izdelka | najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu D n O n Incin U limon tovarna dežnikov. Ljubi ana Pred Skof jo St.lS. uUSIP V mr, — Stari tro St 4. - Prešer ova ulica St. 4. Popravila se izvršujejo točno in ceno. a ananaaaannaaooannaaancrazsnnaanaancnna sodarski mojster Ljubliana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko cfldflV Prevzema tudi vsa v zalogo vsakovrstnih 3UUUV. njegovo atroio spadajoča dela po najnižjih oenab. S^Jldno delo. Točna postrežba. iv. Btijsenis, <*» trg