Inseratl se sprejemajo in veljA tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
19	o
14 n ii li n	»i
,,	D n	i,	• i
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
«e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravuištvi administracija) in ekspedicija na Starem trgu b, št. 16.
fJT fllf ÜMÜf1
wLU v uiluLf
Političen list za slovenski narod.
(Hlenlieimova pravda — sliku časa.
Pri kraji je tista igra, ki se je igrala skoro dva meseca na Dunaji, poslušalce in gledalce pa imela vsaj na polovici sveta, '/ogrinjalo je padlo, igralci stopili z odra, občinstvo pa je jelo premišljevati in razgovarjati se med seboj o tej gotovo žalostni igri. In v tem obziru se je občinstvo ločilo v tri stranke; prvi stranki, sestavljeni iz ljudi, ki so na enak način, kakor Ofeulieim, obogateli, iu njihovih privržencev je konec igre po volji, druga stranka, nabrana iz ministerskih privržencev, bi bila rnda videla Ofenheima obsojenega, tretji stranki pa — in ta, mislimo, je največa — se je studila vsa igra brez ozira na konec.
Zadovoljni so tedaj z izidom le prvi, t. j. judovski bogatini, ki imajo na Dunaji vso moč in najbolj razširjene časnike v svojih rokah, ki vsled tega pa tudi tako zvano občno mnenje „delajo" in pritiskajo na merodajne osebe, tako da vse dosežejo, kar služi njihovim namenom. Ti ljudje, po večem judje — tudi 01'enheimov zagovornik dr. Neuda je jud — so spravili svoje geslo „Dobiček delati in bogateti ni prepovedano, tedaj je dovoljeno vse, kar dobiček daje" do veljave, ter s tem spodkopali vso nravno čutje, pravicoljubje, poštenje. Državni pravdnik ie izvrstno slikal dandanašnje sleparstvo, pred kterim ni varno nobeno premoženje. Dostavil bi bil še lahko, da so dandanes poimi o poštenem ravnanji prav po judovskih načelih. „Dobiček, le dobiček, na ka-koršen koli način", — to je načelo vsakega juda od onega, ki kupuje in prodaje staro obleko, do onega, ki dela železnice in prevzame enaka veča podvzetja. Kjer pa kdo dobiček dela, tam mora kdo drug zgubo imeti, kjer kdo obogati, mora kdo drug, ali več drugih obo-
žati, ob vse priti, drugače se ta reč ne dii misliti. Judovski rod je od nekdaj zvit in prebrisan, kjer gre za kak dobiček, njemu je vse dovoljeno, kar ga pelje do cilja.
Ofenheim, dasiravno ne jud po rodu, je vendar jud jio svojih načelih. „Se osel je neumen, če ne je, dokler stoji pred polnimi jaslimi." Blizo tako je zagovarjal svoje početje. „Denar, dobček delati, dokler se da, dokler je kje jemati." To so načela, po kterih se da ob kratkem vsaka dežela izmolzti, vsi prebivalci do nazega sleči. In ravnanje po teh načelih naj bi ne bilo kazni vredno?
Vnanji listi se o koncu Ofenheimove pravde izrazujejo bolj ostro nego bi bilo nam dovoljeno. „Če je to, kar je Ofenheim počenjal, v Avstriji dovoljeno", tako pišejo večidel vsi vnanji listi, „potem ji bo pač malokdo še kaj zaupal. Nihče pa ne bo tako nepreviden, da bi svoje denarje vtikal v kako denarno pod-vzetje, ki bi se snovalo v Avstriji." To je zelo žalostno in se bo britko čutilo takrat, kedar bomo zunaj Avstrije denarja iskali za karkoli si bodi. Iščemo ga pa zmiraj in ga bomo iskali, kajti znano je, da imamo doma vsega preveč, le denarja prt malo. Kako spoštovanje more li kdo imeti do dežele, kjer se reči gode, kakoršnih je ta pravda na kupe razkrila! Ali se ne bo vsak obrnil z nevoljo od tiste dežele, v kteri se vse to sme goditi brez kazni, v kteri se po postavali ne morejo meje staviti takemu vganjanju?
Druga, strogo vladna in birokratična stranka z izidom pravde nikakor ni zadovoljna, pa ne toliko zato, ker Ofenheim ni bil obsojen, kolikor zato, ker je ministerstvo — to se ne da več tajiti — z oproščenjem po njem preganjanega zatoženca dobilo prav občutljivo zaušnico in prišel ves sedanji sistem v nekak svit, v
kterem bi se vrag sam ne hotel kazati. Korupcija ali spridenost, podkupljivost, dobička-željnostin sleparstvo v najviših krogih, v tistih krogih, do kterih se priprost človek z zaupanjem obrača, od kterih pričakuje pravice in nepristranosti, — to je res žalostna prikazen. Če celo ljudje, kterih besedi ne verovati bi moralo biti za-nje že razžaljenje, celo pod prisego ne govore resnice, komu bo priprost človek še zaupali In kak vpliv ima to do priprostih državljanov, kterim bi morali viši krogi biti izgled pravičnosti, poštenosti iu pravicoljubja! Če je v takih krogih vse gnjilo, kdo bo iskal pri nižjih in najnižjih stanovih še spoštovanja resnice, čutja za poštenost, možate besede, zlasti ker v svoji nižji izobraženosti nimajo toliko moralične naslombe, kakor izveden, omikan človek! Birokracija in slepo privrženstvo sedanjega sistema čutita prav dobro, da sta po Ofenheimovi pravdi dobila hud udarec, da je njuni vsegamogočnosti jelo klenkati. Državni tožnik je rekel konec svojega govora: „Pokažite po svoji sodbi, da v Avstriji čast še ni zgubljen a." Porotniki pa niso sodili po želji njegovo, toraj--
Tretja stranka je večina avstrijskih narodov. Tej so že prej lasje po konci stali, ko so med pravdo slišali in brali, kako se z njihovim krvavo zasluženim denarjem ravna, po kakih žepih se zgube od njih z vso silo iz-tirjani davki, kako si oni v potu obraza komaj svoj živež služijo, drugi pa se brez dela maste od njihovih grošev. Zagledali se pred sabo žrelo, v ktero pada njihovo blagostanje, spoznali so, da jim je nemogoče po poštenem potu, s pridnimi rokami napolniti to žrelo, ktero bo, kadar mu ne bodo imeli več kaj metati, požrlo nje same. Spoznali so, da je vse njihovo napenjanje zastonj, kajti čebele, če jih
H a n a n i,
ali
poslednje dni v Jeruzalemu.
(Spisal E. Guenot — poslovenil F. Jaroslav.)
(Dalje.)
Sedaj vstopi Nahamani; opazil je bil v celici Esenca in pri priči sprevidel, kaj biva v srcu njegovem. Ni se motil. Čuvši Nahamani, da govore o veri, poprime se te prilike, ter prav ob kratkem dokaže Esencu, da Jezus Kristus je pravi Bog, da v Kristusu se je spolnilo vse ono, kar so bili preroki prerokovali o davno obljubljenem Mesiji, po kterem je svet hrepenel, ter da prav On je ta Mesija. Narisal mu je življenje Zveličarjevo dodavši njegove lastne besede: „Kdo izmed vas more me greha prepričati?" Tudi mu je govoril o neštevilnih čudežih, s kterimi je spričal, da ga je Bog poslal. Govoril je o trpljenji njegovem, o britki smrti na Kalvariji, pa o tem, kako je
tistikrat vsa priroda spoznala ga za svojega Gospoda. Naposled je še omenil, da Zveličar je tretji dan od mrtvih vstal, kar priča nešte-vilo prič, prijateljskih in neprijateljskih, in da je čez štirideset dni v nebesa šel.
„Ali ne misli, da ti pripovedam dogodbe iz davnovekosti", dejal je Nahamani. „Jaz ti pokažem prič, če hočeš, prič pravim, ktere so z lastnimi očmi gledale njegove čudeže. Več kot pet sto prebivalcev mestnih videlo ga je z lica v lice po vstajenji. Jedli in govorili so ž njim, Culi so poslednje nauke, ktere je odhajajoč priporočal. Tudi mi smo gotovi vsak hip preliti kri za sveto vero."
Nahamani malo pomolčavši nadaljuje: „Ilanani, da si ti videl velikansko pozorišče na Duhovo po vnebohodu Gospodovem, da si ti videl, kako so dvanajsteri, preje boječi možje, stopili iz doma, kjer so bili poslednjikrat večerjali z Jezusom, oj, ta vzvišenost ne dii so dopovedati. Nebeški pogum sijal je iz njih! Vedno se hočem spominjati tistega trenutka,
ko je spregovoril Simon Peter, oni priprosti mož, kterega je bil Jezus za vidnega glavarja svojemu kraljestvu postavil, in je tisti dan prevzel dedino Aronovo. Obraz se mu je svetil, vsa postava njegova bila je tako rekoč prerojena. Ni se poznalo poprejšnje ribičevo lice, kajti veličastvo velikega novozaveznega duhovnika kraljevalo mu je na čelu. Mogočno zadi-ral se je glas njegov v srca, in ljudje so kar strmeli, kajti vsak ga je razumel po svojej govorici. S prečudno govornostjo dokazoval je, da Jezus je pravi včlovečeni Mesija, in takoj sprejelo je novo vero tri tisuč ljudi. Tudi jaz sem bil med tistimi, kteri so po drugem govoru aposteljnovem za večera se spreobrnili; bilo nas je že pet tisučev. Tako se je pričela cerkev Jezusova, ktere ude spaja ena vera in odkritosrčna bratovska ljubezen."
Nahamani omeni tudi čudežev, kteri so so godili na besede aposteljnov; omeni, kako sta Ananija in Satira kaznovana bila zato, ker sta hotela nalagati Petra in sv. Duha; omeni, da
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. |(r,
za pol leta . . ö _
i ..... ,,
za četrt leta .	•> jj()
V administraciji velja:
Za celo lelo . . s gt. -tUikt^ /.a pol leta . . V ,y Mjs^i na četrt leta . . Bo&llf^ajp»
V Ljubljani na velja 60 kr. več na
Vredništvo je n> Stolni*»! tffr hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek , četrtek in soboto.
je še toliko in so še tako pridne, vendar ne morejo toliko skup znositi, da bi njim kaj ostalo, ako se je medved blizo njib naselil. Taka misel, tako prepričanje pa jim vzame pogum, duševne in telesne moči otrpnejo, prime se jib mržnja do dela, do truda, češ, saj je vse prizadevanje zastonj! Kdo bo z velikim trudom oves sejal in prideloval, če vidi, da drugi zlato rudo kopljejo in se posmebujejo njemu, ki vse svoje žive dni ne more toliko pridobiti si z obilnim trudom, kakor oni z majhnim trudom v eni sami srečni uri! Ali ne bo šel rajši zlato rudo kopat? Toda kdo bo potem polje obdeloval iu skrbel za druge pridelke, ki so človeku ravno tako za življenje potrebni, kakor državi jedro delajočega ljudstva!
Pravda Ofenheiuiova je bila pohujšljiv javen škandal, čegar vtisk po koneu njenem ni bil nikakor popravljen. To je bila glediščna igra, ktera nikakor ni zadostila razžaljenemu čutju pravice in kteri so — izvzemši po nji zadeto stranko — vsi drugi sikali in ji še sikajo. I'a je bila tudi draga igra, ki bo stala davkoplačevalce čez milijon goldinarjev, kajti stroške obravnave in vsega, kar je ministerstvo zoper Ofenheima včinilo, bo treba plačati iz one blagajirce, v ktero se stekajo davki vsega cesarstva. Tisti, ki te davke plačujejo, smejo pač po vsi pravici prašati: „Kaj je bilo vsega tega treba? Ali niste mogli še v pravem času zapaziti, kaj se godi ? Kako da ste zaprli hlev še le, ko krave ni bilo več v njem? In zdaj, ko ste je iskali, pa ne dobili, po kaki pravici moramo mi plačati stroške, mi. ki nismo ničesar zakrivili? Kako dolgo bomo sploh morali plačevati za vaše pregrehe?"
To so popolnoma opravičena vprašanja, na ktera je težko dati odgovor. Po vsem pa, kar se je pokazalo, kdo nam je porok, da kaj enacega ne bomo zopet kmalo doživeli, če bo brezvestna judovska stranka smela pri nas še dalje z veliko žlico jesti, če se ne prevrne sistem, ki izroča avstrijske narode judovskemu molohu, ki se je oblekel v plašč liberalizma ter nataknil krinko brezverstva, da zamore potem izpeljati svoje dobičkarske in za vse druge narode pogubljive namene! Ali boste čakali tako dolgo, da izmolzeno in do uazega slečeno ljudstvo obupajoč pade samo nad tega blagor njegov spodjedajočega črva ter ga iztrebi — s silo? Potem bi pa njegova razkačenost ne zadela le tega črva, timveč tudi vas, ki ste pripustili, da se je vgnjezdil, ter ga še po vseh močeh podpirali. Branite temu, dokler je še mogoče!
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. marcija.
Avstrijske dežele. \n 1)uiiiiji državni zbor obravnava postavo o hišnem davku. S težkim trudom je minister Depretis pridobil večino za sklep, da se zbor spusti v specijaluo debato. O tej postavi bomo še obširnejše spregovorili.
Minister Lasser je sklical okoli 70 svojih privržencev med poslanci k sebi v poseben razgovor, ki je bil pa zelo razburjen ; dr. Herbst, ki je vlado trdo prijel, je odšel še pred koncem razgovora. Namen te skupščine je bil ta, da je hotel minister zvedeti, koliko se more sedanje ministerstvo še na svoje privržence opirati. Kar je zvedel, ni moglo biti posebno tolažljivo za-nj.
O t e n h e i m o v o pravdo pretresajo še zmiraj dunajski in vnanji listi. Najbolj nesramna je „N. fr. Presse", ki piše tako judovsko prevzetno, da se je jela že nekdanjim privržencem svojim gnjusiti. Tako visoko in prevzetno pa vendar še sleparstvo pri nas ne bo smelo glave nositi, kakor misli ta judovski list, kteremu se menda že zopet sanja o darilih, kakoršne je dobival pred „krachom".
Čcsko. „Politik" ponuja o glasovitem „chabrusu" državnemu pravdniku taka pojasnila, da bi ta lahko kar roko stegnil pa bi imel gradiva za enako pravdo, kakor je bila Ofenheimova. „Banka" je sicer ustavoverna — piše „Politik" — a tu gre za 43 milijonov tujega denarja, ki je pokrit z— ???" Ker je vlada na Češkem tako pridno nadzirala, razdirala iu sekvestrirala češke banke, bo gotovo tudi „chabrusu" na prste pogledala.
i\a Odrskem se je novo ministerstvo predstavilo 3. t. m obema zbornicama. Pri tej priliki je Sennyey izrekel, da ostane s svojo stranko še dalje v opoziciji, a da pri tem ne bo spustil blagora dežele izpred oči ter ne stavljal vladi pri težavah sestavljenja pravega ministerstva zaprek. Novi ministerski predsednik baron Wcuckheim ni v svojem govoru povedel nič novega, tudi je bilo novo ministerstvo jako hladno sprejeto.
Vnanje države. !\Ta l'riiwkciii katoliška cerkev še ni zadosti v postave vkovana. Zdaj hočejo napraviti še posebno določbo, po kteri bi se morala vradua pisma škofov do papeža prej pruski vladi dajati v pregled in potrdilo. — Govorica o odstopu Bismarka še ni potihnila, dasiravno bo šel do jeseni na odpust. — Minsterski škof Brinkman bo moral za 6 tednov v ječo.
RnvArNki deželni zbor se je sošel t. t. m. Predložena mu bo v obravnavo nova volitna postava, o kteri se böte menda obe stranki uied sabo pogodili.
\ Švici radikalci propadajo. V okraju Lucernskem so zmagali konservativci; tedaj zopet en okraj več med konservativnimi.
Na Igraneoskem ue morejo nikakor sostaviti ministerstva. Mac Mahon hoče, da bi se naredilo iz manjšine, a Büffet se temu ustavlja, češ, da ne morejo biti poklicani v ministerstvo poslanci, ki so glasovali zoper ustavne postave.
Na Šj»t*iijsk«'in je bil Moriones od poveljuištva odstavljen, boje, ker se Alfons boji, da ne bi si pridobil preveč slave in se ljudstvu prikupil (?) Na ta način bodo Alfonsisti morali še dolgo „zmagovati".
Izvirni dopisi.
Iz tržnške okolice, 28. februarja. Pred nekaj časom je bralno politično društvo za tržaško okolico „Edinost", ktero ima svoj sedež pri sv. Ivauu v Vrdelji, pričelo svojo delalnost. Ker pa društvo nima še svojih prostorov, imelo bo drugi občni zbor v nedeljo, 7. marca, v prostorih rojanske čitalnice, ki je pa zraven rojanske farue cerkve. Kakor da bi odbor celi dan nobene druge ure ne imel proste, sklical je zbor ob 10. uri zjutraj, toraj avno takrat ko se sv. maša prične!! Upamo, da se ni nalašč ravno ta ura odločila, dasi se odbor ne more izgovarjati z nevednostjo, ker odboru so tudi taki, ki bi morali dobro vedeti da ob 10. uri se povsod služba božja opravlja. V prihodnje, prosimo, naj društvo ua to jemlje ozir, da se ne bo zdelo, kakor da bi ljudstvo odvračali od službe božje.
■k Trni«, 1. marcija. Svečan ima devet misli en dan, pravijo naši kmetje, in res je svečan tudi letos pri nas tak. Po hudem viharju in mrazu smo imeli 24. p. m. dopoldne prav lepo, toplo, proti večeru pa se je naenkrat zasukalo, od juga so se pridrvili sneženi oblaki, burja je jela briti, in 25. zjutraj smo imeli tako vreme, da se nam je zdelo, kakor da bi sc bili preselili v Franc-Jožefuvo deželo. Medlo je od jutra do pozne noči, kar se je dalo in burja je tako divjala, da ni bilo varno iz hiše; marsikterega je vrgla in poškodovala, toraj so morali po nekterih ulicah vrvi napeti, da so se ljudje na nje lovili. Pa tudi snega je padlo toliko, da ga še stari ljudje ne pomnijo toliko. Po ulicah ga je take kupe, da človek komaj hodi. Res je veliko ljudi najetih, da ga spravljajo, in vozov je cele
je gosposka pograbila in zaprla aposteljne, ali prišel je angelj Gospodov rešit jih; omeni naposled, da so aposteljni odbrali sedem dijako-nov za službo cerkveno in za deljenje miloščine.
„Ali je res moral eden dijakonov krute smrti umreti?" vpraša Esenec.
„Res, res", odgovori zdravnik. „Njemu je došla prevelika sreča, da je prvi prelil kri za Kristusa. Mož je bil napolnjen s sv. Duhom, veliki čudeži so se godili na njegove prošnje, in s tem je na vso moč pospeševal razširjanje vere Jezusove. In to je Farizejce razkačilo, vzlasti ude sinagoge osvobodjenib. Morda znaš, da tako vele onim od Pompeja v robstvo od-peljanim, a pozneje osvobodjenim Judom, kteri so za Tiberija iz Rima izgnani, tu v Jeruzalemu ustanovili svojo šolo. Silno so se prepirali s srčnim mladeničem, ali niso mogli do živega njegovej modrosti in sv. Duhu, ki je iz njega govoril. Najeli .so tedaj ljudi, kteri so trdili, da dijakon preklinja Boga in Mojzesa. S tem so nadražili ljudstvo, starešine in pi-
smoznalce, kteri so mladeniča prijeli in tirali pred viši zbor. Tam so zopet podkupili krivih prič, ktere so pričale, da Štefan neprestano zaničuje sveta mesta in postavo, da trdi, da hoče Jezus Nazarejec tempelj razsuti, in obrede, od Mojzesa vpeljane, spremeniti. Pričujoči so pozneje pripovedovali, da se je obraz mladeniča svetil, kot obraz angelov. Izpraševal je dija-kona veliki duhovnik, in Štefan mu je lepo odgovarjal; razložil je, kaj Bog namerava z ljudmi, a vzlasti z izvoljenim narodom; omenil je prerokovanja Mojzesovega zastran Jezusa, pravega Mesije, ter je sklenil z naslednjimi besedami: „Trdovratni in neobrezani na srcih iu ušesih, vi se vedno svetemu Duhu ustavljate, kakor vaši očetje, tako tudi vi! Kterega prerokov niso preganjali vaši očetje? Morili so nje, kteri so prerokovali prihod Pravičnega, kterega izdajalci in ubijalci ste sedaj vi bili; kteri ste postavo prejeli po angelskih rokah, pa je niste nikdar spolnovali." Čuvši te besede Judje so kar z zobmi zaškripali. Štefan pa
polu sv. Duha, ozrl se je proti nebu, rekoč: „Nebesa vidim odprta, in Sina človekovega stati na desnici božjej!" Na to so se Judje še huje zadrli, tiščali si ušesa, planili po njem, vlekli ga iz mesta in pobili s kamenjem. Priče so vrhovno svojo obleko položile k nogam mladeniča Savla, in so kamnjale Štefana pro-sečega: „Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!" Potem je pokleknivši glasno zaklical: „Gospod, ne prištevaj jim tega greha!" Žalostui šli smo pokopavat ga, kajti da-si je veličastno umrl, vendar ga zelo pogrešamo."
„Da, krasno je mož umrl!" vikne Hanani. „Sedaj spoznavam, da takova vera je gotovo prava, toraj božja vera. Ali še nekaj mi povedi. Kako je to, da se je Savel kar nenadoma spreobrnil, ki je bil skoraj najzlobnejši vaš nasprotnik, in je že takrat, ko so Štefana kamnjali, kazal strupeno sovraštvo do Jezusa Kritsusa?"
(Dalje prih.)
rajde, kteri ga v morje vozijo, paše danes, 1. marcija, ga je toliko po ulicah, da je groza. Še glavna ulica korso ni popolnoma prosta, kedaj pa bodo še le stranske in oddaljene? Najbrže takrat, ko ga bode dež spravil. Že več let je bilo spravljanje snega pred zimo po dražbi oddano, pa ker toliko let ni bilo snega, so podvzetuiki lepe denarce v žep spravljali. Letos pa ima magistrat čiščenje na roko, in že unikrat je to čiščenje stalo okoli 8000 gold.; kaj bo pa še le sedaj, ko je snega toliko? 27. p. m. se je vreme zopet zasuknilo, burja je odjenjala in lepo toplo solnce nas je obsijalo, toplomer je naenkrat poskočil na -j- 10 U. Sneg je jel v veliko veselje magi-stratovo zelo kopneti, tako, da so bili precej popoldne nekaj delavcev odpravili; pa preden je bila noč, je bilo že vse drugače, leden veter je potegnil, nebo se je pooblačilo in 28. smo imeli zopet neprijetno vreme s sneženjem in burjo. Danes t. pa imamo celi dan oblačno in neprijetno. Da tako nestanovitno vreme zdravju ne hasne, bo vsakdo lahko sprevidel, zato pa tudi v mestu ljudje tako mrjö, kakor ob časih epidemij. Pa tudi našim kmetovalcem to vreme škoduje. Okoli Trsta začno že meseca februarija vinograde obdelovati, letos pa jim zavoljo mraza to ni bilo mogoče; ako pa toplo vreme nastopi, bodo trte začele poganjati, in kmetje ue bodo mogli vsemu kaj.
Glavarja tržaških bogatinov, barona Ua-yerja, so 25. p. m. v najhujem snegu in viharju pokopali. Pa vkljub grdemu vremenu je bil pogreb sijajen in tudi gledalcev po ulicah ni manjkalo. Ljudje pravijo, daje zapustil nad IG milijonov. Bil je neoženjen, njegov glavni dedič je njegov vnuk in prokurator g. Reinelt. Pa mnogim je volil veliko. Spomnil se je vsih, kteri so pri njem služili, sorodnikov iu znancev, in je le na ta način razdelil okoli 5 milijonov. Mestna ubožnicadobi 100.000 gld., trgovska zbornica 100.000 gld., kterih obresti se imajo vsako leto razdeliti med družine propadlih trgovcev, kteri so pa dobri Avstrijanci Pri pokopu in na osmino se ima razdeliti mec tržaške reveže 12 000 gld. Tudi za revne du hovne tržaške škofije je zapustil 2000 gld Za šole ali pa kake šolske štipendije ni nič volil
Te dni so prinesli trž. časniki novico, da je ministerstvo določilo, da s koncem tekočega šolskega leta tržaška moška preparandija neba Vzrok ui naveden nobeden. Najbrže si bo magistrat na svoje stroške napravil novo prepa-randijo; žensko preparandijo že ima, in potem bo še moško imel. Tako vlada sama nasprotnikom prepušča čedalje veči delokrog in jim zmiraj močnejše orožje v roke daje.
Domače novice.
V Ljubljani, 6. marcija.
(Deželne vlade načelnik vit. Widmann) je bil nagloma poklican k ministerstvu ter je še 3. t. m. na Dunaj. Zakaj ga je ministerstvo poklicalo, tega ne vemo.
(O ljubljanski realki) zvemo čudne reči „Slov. Narod" pripoveduje prav zanimivo po vest, kako je deželnega šolskega nadzornika Pirkerja sin, ki bi bil imel dobiti v nem škem jeziku zasluženo dvojko, to dvojko „po pravil" in tako splezal med prve. Mi pa naj povemo, kako se zatira tam slovenski jezik čegar podučevanje bi menda najrajše čisto od pravili. V paralelkah niže realke je namreč slovenski jezik obligaten predmet — za tiste ki se ga hočejo učiti. Ker bi pa menda vod stvo (ali pa morda dr. Vrečko?) rajše videlo, da bi nobeden učenec ne hodil k poduku iz slovenščine, je ukazalo, da mora vsak učenec,
ki hoče slovenski poduk obiskovati, prinesti od svojih starišev ali varuha pisano dovoljenje ali željo, da bi se sin učil tudi slovenščine, sicer se je „ex offo" ne sme učiti. Prašamo : Ali se ne pravi to podpirati lenobo učencev, ki so veseli, da dobe zopet par prostih ur, za ktere se jim ni treba pripravljati? Koliko le jih bo, ki svojim starišem sploh povedo, da se tako pismo od njih zahteva, in ki ne bodo rajše molčali ter se tako oprostili poduka v slovenščini, čeravno bi bila starišev želja, da bi se ga vdeleževali. Mi ne najdemo prave besede, s ktero bi tako ravnanje obsodili, kakor zasluži. Mislimo, da se bo ta reč vendar pri deželnem šolskem svetu preiskovala.
(Slovensko gledišče.) Zopet večer, o kterem z veseljem poročamo. Burka „Denar --sveta vladar" je ena starejših nemških izdel-tov, se prav zanimivo razvija in ima mnogo komičnih prizorov. Naloga „Klepetca" je g. Kajzel izvirno komično igral in jo osolil še z nekterimi prav dobrimi kupleti; sploh se sme reči, da kedar se 011 prikaže na odru, je vse gledišče polno smeha in zidane volje. Gospod Nolli, da-si je splošno njegovo igranje bilo značaju naloge primerno, je vendar tu pa tam malo preveč „cincal"; pozabiti ue bi bil mel, da igra starega moža, ki v svojih udih nima več one gibčnosti, kakor nam jo je go pod Nolli kazal. Tudi njegova oprava se z drugimi ni vjemala, bila je menda še iz pre teklega veka. Kar je imel gosp. Nolli preveč, tega smo pri gospodični Ledarjevi živo pogrešali, namreč živahnosti, toplote; preveč pa je kazala nagnjenja do smeha, kteri se je je menda po občinstvu prijel. Več resnobnosti in zamišljenja v nalogo, pa bo šlo. — Gospo-dičue Podkrajškove „Klara" je bila po vsem taka, kakoršuo si je pisatelj igre misliti mo-el; bolj pohvaliti je menda ne moremo. Gospod Šušteršič je imel manjšo nalogo, a izvršil jo je dobro, ravno tako vsi drugi igralci, še-petalca ne izvzemši, ki je spominu nekterih predstavljavcev vrlo ua pomoč prihajal, — le ne gospodu Sclimidu, kajti ta se svoje naloge vselej dobro nauči, zato je pa ua odru tudi vselej kakor doma. — Če še pristavimo, da je vojaška godba čas pred in med igro vrlo izpolnovala in da je bilo gledišče lepo polno, izrazimo le misli s tem večerom popolnoma zadovoljnega občinstva. Drevi se bo pela prvikrat opereta „Mesečuica", pred to pa bo „Perziški shawi" in „Steklenica čaja", dve jako mični veseli igri.
Razne reči.
—	Narodna čitalnica kamniška napravi dne 7. marca „Besedo" s programom a) Sanje, čveterospev. b) Vesela igra Svitoslav Zajček v 1. dejanji, c) Tombola. Med in po tomboli igranje na dvoje citre in pevanje narodnih pesmi. Začetek ob \8 uri. — Uljudno vabi vse p. n. društvenike	Odbor.
—	Iz Vipave se nam piše: Pri nas razsaja vročinska bolezen. V trgu in okolici Vrhpoljski jih leži mnogo bolnih; in ni ga dneva skoraj, da bi ne bil kdo previden s sv zakramenti. V rajski naši dolini je toliko snegii, da ga že 12 let ni bilo toliko. -- Gorje siro makom!
—	\V i 1 h e 1 m o v antiartritični in antirevmatični čaj za čiščenje krvi, ki ga izdeluje Franc Wilhelm lekar v Neunkirchenu, in ki je naglo znan po stal, je pripraven, kakor so izrekli tudi stro kovnjaki, za zdravenje v jeseni, pozimi, spomladi in poleti, da se ž njim temeljito čisti kri po vseh bolezničnih ostankih brez razločka
za vsako starost, vsaki spol. Tisočerna ozdravljenja, ki so se dosegla ž njim vsako leto za putko, hromostjo, bolečinami čutnic, kit in členov, mu varujejo ime gotovega zdravila v omenjenih bolečinah, ravno tako pri izpustkih a koži, spolnih boleznih, če so tudi že zastarane, trdovratnih boleznih, ker to zdravilo, ki se od znotraj rabi ali pije, ves organizem sčisti. Za hemoroidne bolezni in za osebe, ki trpe na zabasanji, za bolezni na jetrih in za zlatenico je prav zaklad po tem čaju na roko dan, le da mora biti ta čaj pravi čaj, da se judje ne dajo slepariti po ponarejenem, za kterega se denar tje meče. Pravi, po ukazu zdravnika narejeni Wilhelmov antiartritični iu antirevmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva le paket po 1 gld. (za kolek in zavitek posebej še 10 kr.) s podukom o rabi vred od izdelovalca gospoda F ranča Wilhelm a, lekarja v Neunkirchenu, ali pa po njegovih zalogah, ki se naznanjajo po ozuanilih le v večih časnikih natisnjenih.
— Slovanski elementi v Venet-ščini. To je knjižica v 8° str. 153, poseben odtisek iz Letopisa Matice slov. za 1. 1875, II. del, ki ga je po I. v Letopisu lanskem spisal duhoviti Davorin Trstenjak, ter posvetil „Piis manibus amici dilectissimi Ge-orgii C a f". Pridjal je tej razpravi spisovatelj članek o Antenoru, vodji jadranskih Venetov, ki je bil namenjen za Prešernov Album, ker se knjiga ta odlaga ad graecas ca-lendas, in b) članek učenega prof. C o u t z e n a o Venetih in njegove knjige „Die Wanderungen der Kelten", kteri prikladi spisek znatno priporočate. Naj se vzlasti nemški nekteri pisatelji upirajo, kolikor hočejo; slovanskost Venetov, za ktero je neutrudni Terstenjak, dasipo množili tokavah, nabral tolikanj dokazov, naposled obvelja, in svest si tega pripo-ročuje najnovejše delo svoje kritičnim pozna-teljem jeziko- in starinoslovja z besedami znanega učenega moža: „Vituperetis, modo corrigatis".
Št. 342. D. Š. S.
Na slavno urednijo „Slovenec"
v Ljubljani.
Število 22 čislanega lista od 22. februarja 1.1. zapopade neki dopis iz Selc ddo. IG. febr. o dogotkih pri eksekutivni iztirjatvi glob zarad šolskih zamud v Selški dolini.
Nanašaje se na člen II postave od 15. okt. 1868 Drž. zak. 142 se počastujem Slavno vredništvo prositi, da naj v najbližnji list čislanega časopisa sprejme sledeči popravek, ki se opira 11a uradske pozvedbe zarad tega narejene.
Pri ljudski šoli v Selcah je nastalo lansko leto toliko šolskih zamud, kolikor jih skorej nikjer drugod ni bilo; starši kteri so bili krivi, da so njih otroci šolo zamujali, so se bili večkrat poklicali pred okrajno šolsko oblastnijo, iu ako niso mogli opravičiti šolskih zamud svojih otrok so se obsodili v globe, po postavi za to določene, ter je to uradsko postopanje zadelo samo starše všolanih otrok iz tistih krajev, iz kterih otroci nimajo čez eno uro daleč v šolo hoditi. Ker so se pa branili, globe plačati, se je morala napraviti mobilarna ekse-kucija po okrajnem glavarstvu.
Ker ni nobenega primernega uspeha imela niti rubežeu, niti preložitev po tem naravnane cenitve in dražbe in tudi ne ustmeni poziv c. kr. okrajnega glavarja, ki je nekega uradnega dne v Škofjiloki župana opomnil, da naj dotične eksekute poduči in z lepo primora da globe plačajo, se je bil določil 4. dan februarja
trga leta za omenjeno dalje eksekutivno postopanje.
Ko se je pa opazilo, da se zoper plačevanje imenjenih glob in zoper vrščenje sekucije pripravlja upor po pravi podobi, je moralo okrajno glavarstvo, da se na eni strani odvrne posilnost, katere se je bilo zares bati, in da na drugi strani, nevaren upor ne doseže še više stopnje — okrajnemu tajniku, kteremuje bila naročena eksekutivna cenitev in dražba, pridružiti žandarsko pomoč po tem ko se je bilo že poprej previdoma za ta slučaj, ko bi ne bilo moč na mestu izvršiti eksekutivne dražbe, naravnalo, da se bodo v tem slučaju rubljene stvari prepeljale v Škotjoloko in tam cenile in prodale.
V	kraju, kjer se je imela sekucija vršiti, so se bile zbrale ženske, ter so sprejele komisijo z psovkami; možev večidel ni bilo doma, stvari, ki so bile poprej od občinskega služab nika zarobljene, so bile večidel skrite; pritiskajoče in hrumeče ljudstvo se je večkrat opomnilo, da naj se razmakne, in to se je le zarad uazoče žandarske pomoči naposled zgodilo ukaje in šundraje.
Omenjena mobilarna sekucija se je vsled dotičnega protokola izvršila pri 15 strankah ter je 11 strank denar vložilo, da zaleže za globo in za eksekutivne stroške; od 4 strank se je pa peljalo nekaj neznatnih, v protokolu zaznamovanih reči na enem vozu v Skofjoloko
Ko je komisija prišla k hiši nekega ekse kuta, je ena ženska, katera je iz hiše prišla hišna vrata zaprla ter je začela zraven pr potoku prati, na večkratno pozivanje še le vrata odpre, in so se v pričo nje prenesle zarobljene stvari.
V	stanišču nekega upornika iz Selc se je bil hišni posestnik, ki se je brezoblastno vtika v službeno opravilo komisije in je po tem ovirati hotel uradsko delovanje, prejel in okrajni sodniji v školjoloki izročil.
To je resnični dogodek in po tem takem se iz narejenih pozvedeb kaže, da sosebno to ni res kar stoji v omenjenem dopisu, da so žandarji gole bajonete nastavali v žensko za rad njenega upora in da je neka ženska 0( enega žandarja dobila eno po ustih.
V	Ljubljani 1. marca 1875.
za c. kr. dvornega svetnika: Podpisa*)
Ne znam brati.
Stavec.
Tržna cena:
Tržna eenn preteklega tedna:
M o r n i k
. |
v Ljubljani	2.60 1.80 1.50 1.05 1.60 t.50 1.66 "2 00
v Kranji	2.65 1.75 — 1.00j — — 1/.0	—
v Loki	2,65 1.70 — 1.00 — 1.50 1.70	-
vNovomestu	2.65 1.85 1.75 0.95 1.90 1.60 2.00	2.15 v Sodražci i 2.85 — j 1.85 1.00 1.90 l.flOj 1.85, —
v Mariboru	2.25 2 05 1.95 1.10 1.60, 1.40. 1,90, —
v Ptuju	2.15: 1.70, 1.50, 1.00 1.38 1 23 1.55;
v Celji	2 50 2 00 1.20 1.30 1.60 1.50 1.60	-
v Celovcu	2.84| 2.13 1.40 l.00 1.36 — —	—
v Trstu	3.15 — 1 1.92 1.33 1.85 — —	—
v Zagrebu	2.30 1.60 1 40 — 1.50 — —	—
v Varaždinu	2.05 1.55 1.50 0.95 1 30 1.00 1.00 —
na Dunaju	2.80 — 1.85 1.20 1-80 - —	—
v Peštu	2.70 1.60| 1.60 1,10 2.00 — —	—
v Pragi	2.75 2 30 1.80 1 00 — — —	—
r Gradcu	2.70 2.00 1.60 1.14 1.70 — —	-
Dennrstvene cene. 5. marcija.
Državni fondi.	; Denar, i Klago.
5°/0 avstrijska papirna renta . .	70 70 71.—
6 "/o renta v srebru..............75.95 75.05
Srečke (loži) 1854. 1..............104.50 ,105 —
„ „ 1860. 1.. celi.....111.75 illl.25
„ „ 1860. 1., petinke . . .	114.75 115.25 Premijski listi 1864. 1., . . . . . .127.— 127.50 Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5°/,................93.— 94.—
Kranjske | koroške in primorske po 5°„	86.50 —.—
Ogerske po 5%................78.75 67,—
Hrvaške in slavonske po 5°/0 . . . .	79 50 80.—
Sedmograške po 5% ......i 76 90 77 40
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke........ 057.— 182.—
Unionske banke................99.25 99.50
Kreditne akcije................217.50 217.75
Nižoavstr. eskomptne družbo ....	180.— 182.—
Anglo-avstr. banke.......127.— 127.25
Srečke (loži).
Kreditne po 100 gld. a. v. .	164.— 165.—
Tržaške „ 100 ., k. d. .	109.— 109.50
„ 50 „ „ .. .	53 60 54.-
Budenske „ 40 gld. a. v. .	25.50 | 25.50
Salmove „ 40 „ „ „ .	3.1.— 33.50
Palfti-jeve „ 40 „ „ „ .	: 27.— i 28.-
Clary-jeve „ 40 ,. „ ,. .	26.50 27.50
St. Genois „ 40 „ „ „ .	26.50 i 27.—
Windischgratz-ove „ 20 „ ., „ .	20 50; 21.40
Waldstein-ove „ 40 ,, ,, „	—.— —.— Srebro in zlato.
Ces. cekini . . ......5.24— < 5.25 —
Napoleonsd'or......... 8.89 18.90—
Srebro
105.15 105.25
Evrope
ker je od prvih medicinskih avtoritet
Valod Nj. Vol. Najvišegu povelja /opi'1' poimre-jenjo zuvurvuno. Dunaj marca 1871.
S privoljenjem c. 1. dvorno
sklepa na Diinaji 7. doc. lKr*.
Umrli so:
3.	šusca. Marija Rozmanek. fabr. delavca otrok, !• ur, vsled zgodnjega poroda. — Viljelm Peč, vpokojen vradnik, 611., za prisadom. —Jože Hudabivnik, blagajnik, 78 1., za srčnim oslali-Ijenjem.
4.	šnaca. Katarina Marinčc, železničnega stre-žaja vdova, 57 1., za krvotokom.
Reči
v Ljubljani v Novomestu v Kranji v Loki v Sodražici
v Mariboru
---
v Celju v Ptuju
Masla funt	0.60 0.50	—	0.50	0.50	— — —
Špeha „	0.34 0.3C,	—	—	0.30	0.36 0.36 0.32
Leče mernik	3.00 -	—	-_	—	— — —
Krompirju „	1.20 1.10	-	1.00	1.00	1.10 1.00 0 90
Fižola „	2.80 2.40	-	-	2.20	- — —
Sena cent 1.30 1.20	1.40	1.25	—	1.80 1.00:2.00
Sem. detelja,,	— i —	—	—	—	— —• [ —
Prešiči cent	22.0 —	—	—	—	— | — | —
Govedine funt	0.28 0.26	—	—	—	0.25 0.26j 0.24
Teletine ,.	0.24 0.28	—	—	—	0.28 0.26| 0.24
Jajc za 10 kr. 5 4	—	5 4 j	— j — I —
Naznanilo.
V „Vaterlandu" od 22. dec. p. 1., kakor tudi v „Kartnerblatt-u" od 14. jan. 1875 je bilo natisnjeno svarilo do p. n. duhovščine, ki je o meni krivo poročalo. Ta kriva poročila so mojo čast žalila. Prodaja cerkvenega lepotičja je pri manjih upravnih stroških moje stransko opravilo, tedaj sem v stanu vse ceneje prodajati, kakor gosp. Gianni. To je moja zadnja beseda. Jaz pričakujem razsodbe c. kr. kazenske sodnije v Celovcu, kjer je ta reč že v obravnavi.
S poštovanjem
Moric Schotten,
(21 — 1)	v Mattersdorfu.
TrlracrHlIčn« U«-i»Hrii«- reue
5. marcija.
Papirna renta 71 50. — Srebrna renta 75.90. — I8601etno državno posojilo 111 25. — Bankine akcije 961 — Kreditne akcije 218.75. — London 11135.— Srebrn 105 25. — Ces. kr. cekini 5.24'/,. — 20Napoleon 8.90.
bilo z naj bolj i m uspehom upotrebljevauo.
Ta čaj čisti celi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, dele celega truplja in odvrne iz njega po notranjem upotrebljevanji vse nečiste za bolezen nabrane reči; tudi je učinek gotovo nstrajajoč.
Temeljito 07.dra\ l.jenje protina, revma-tisma, otročjih žil in zastaranili trdovratnih bolezni, vedno gnoječih se ran, kakor vseh spušajev pri spolnih boleznih in po koži, n azolov po telesu ali po licu, liaajev, sifilitičnih ran.
Poseltfin ugoden vzpeli je imel ta čaj pii zagnji-tenji jeter in vranice, enako pri zlati žili, zlatenici, silnem holenji po čutnicah, kitali in udih, potem pri tišanji v želodcu, vetrovih, zaporu, vodnih nadlogah, močenji, moškem oslabljenji, toku pri žeiuili itd.
Holezili, kakor brainorji, žlezni otok, ozdravijo naglo in temeljito, ako se pije čaj nepreueli-ijivo, kajti on ie hladeče sredstvo, ki raztopi in žene scavnico Celi kup spričeval, pripoznavalnih iu pohvalnih pisem, ki se tirjsne zastonj dopofiiljajo, spričuje resničnost zgorej navedenih razlogov.
V dokaz rešenega navedemo tukaj vrsto pri -poznavalnih pitjem:
Gospodu Kranju Wilhelmu, lekarju v Nennkirclien u.
Klad no pri Pragi (Ceska) 4. sept. 1874.
Vživavši nekoliko časa Vaš \Vilhelmov anti-artritični, antirevmatični kri čistilni čaj, se Vam zahvaljujem za pomoč po njem.
Z velikim spoštovanjem Adalbert Gorber, usnjar.
Gospodu Kranju Wilhelmu, lekar ju v Neunkirchen-u,
Grubišpolje (Belovarslti komitat), poeta Daruvar, 8. sept. 1874.
Prosim, dami pošljete vnovič Skrinjico Vašega Wilhelmovega antiartiitičnega antirevmatičnega kri čistilnega čaja, kar najprej mogoče, s poštnim povzetjem pod gori navedenim naslovom. Pomaga vrlo celo pii boloznih na koži, ki so sililitičnega vira.
J o ž o Malih, okrajni zdravnik.
Gospodu Kranju \Yilbclmu, lekarju v Neunkirchen-u Niirnberg, 22. sept. 1874.
Ker mi je prijatelj na Dunaii pravil o Vašem izvrstnem čaju, sem ga prosil, da Hi mi preskrbal ga paket, katerega s^m porabil do zadnjega in sem ž njim že dozdai zelo zadovoljen, ker imam že več. let trdovratno bolečino v želodcu, se bom še dalje ozdravil. Prosim Vas tedaj, pošljite mi še štiri pakete. S poštovanjem.
Andrej Deiuzer, (Ig_2)	vratni pisar v Niirnbergu.
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo.
Pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodne fabrikacije Wilhelmovega antiartritičnega antirevmatičnega čaja za čiščenji' krvi v Neun-kirchen pri Dunaji ali v mojih časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po pred pisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezikih 1. gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. občinstva se pravi Wilhel-mov antiartritični antirevmatični čaj za čiičenje krvi tudi dobiva: v Ljubl jani pri Peter Lasniku ; v Postojni, pri Jožefu Kupferschmidu; v Celji, pri Baumbachu lekarju, Franc Rauscherji, lekarju in Kaiol Krisperju; v Gorici pri Franzonič-u lekarju; v Celovcu pri C. Clementschitschu; v M a r i b o r u Alois Quangestu; v Prassbergu pri Tribucu : v N o-v e m mestu pri Dom. Ricoli-u ; v B I a k u pri Matevž Fiirstu; v Varaždinn pri dr. A. Halterju lekarju.
Pravi
VVilhelmov
antiartritični aulircrmntični caj za čiščenje krvi.
(Čisti krv zoper protin in revmatizem)
je kot
zimsko zdravljenje
edino jotovo zdravilno krv Sisteče sredstvo,
Mesta :
Pšenice Rži
Ječmena Ovsa
Turšice Ajde Prosa Soršice