267. Številka.
Ljubljana, v torek 22. novembra.
XXV. leto, M)2.
SLOVENSKI MM
tub*)«) \nmk dan ave*«r, iaim&i nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeman ca avatro-ogerako daiele aa vse leto 16 gld., aa pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 jrld., za jeden tssflec \ gld. 40 ki. — Za Ljabljano brea pošiljanja na dom ea vse leto 18 gld., aa četrt leta 8 gld. 30 kr., aa jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na meaec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za t nje detel e toliko vec, kolikor pofitnina anala. Za>oananila plačuje ae od cetiriatopna petit-vrato po 6 kr., ce ae oznanilo jedenkrat tiaka, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat£tiaka. Dopisi naj oe izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in npravniktvo je na Kongresnem trgu it. 12. U p ravnili t vn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne atvari.
Pozor!
Kdor ni slep, naj gleda in kdor gleda, mora videti, da se mrači na Slovenskem, da nas ča-"Nfajo Se hudi boji v znamenji narodnega obstanka. Pravec visoke državne politike vsled razmer, kate* rib tu ni muči razkrivati, ni prijazen slovanskemu življu, vrhu tega pa so naši narodni nasprotniki na neveru in na jugu, na desni in na levi, skrbno izkoristili naš, po njili samih zasejani narudui razkol; veseli se svoje žetve in pouosoeje nego kedaj stopa zopet na dan ideja nemškega mosta od Beveruega do jadranskega morja.
Kamorkoli pogledamo, vidimo same nevesele prikazni. Na Koroškem podala sta si nemški liberalec in nacijonalec bratsko roko za križarsko vojsko zoper Slovenatvo io skoro se jima bo, četudi nevficijelno, pridružil nemški klerikalec, kateri še nikdar ni imel srca in razuma za narodne težnje slovenskega katolika. Saj je Nemec! Vladni organi na Koroškem so pa o tej stvari tudi že jušnu dovolj pokazali svoje mnenje. Trdi, hudi časi napočili bo torej za narod naš onostran Karavank in le jeklena narodna navdušenost in skrajna narodna požrtvovalnost vBega sloveuskega naroda zamore rešiti našega koroškega brata gotovega narodnega pogina. Pozor torej! Tudi na Štajerskem se gibljejo. Deželni odbor drzuil se je odkloniti dvajset tisoč slovenskih forintov, namenjenih za eminentno kulturno podjetje, ker so bili vezani na pogoj izvršitve uaj-priprostejše narodne jednakopravuoeti; v narodne šole se Hiter oprezuo, a dosledno usiljuje nemščiua; nemški, našemu jeziku nevešči in nenaklonjeni uradniki ae nastavljajo v čisto ali vsaj po večini slovenske, okraje in nečuvene zapreke su drznejo nego kedaj stavljajo izvršitvi narodue je Inakopravnosti pri javnih uradih. V Istri Še vedno vlada italijanski, avstrijski državni ideii naravnost sovražni živelj na kvar vedno zvestemu in udauemu Slovanu in isti živelj v Trstu in Gorici vedno oblastneje prezira prošnje slovenskih starišev za ustanovitev zakonito zajamčenih jim slovenskih šol. In pri nas na Kranj-
LISTEK.
„Naša kri".
(Narodna jgra v Štirih dejanjih. Češki spisal Ladislav Stro upežn ick y, za slovanski oder priredil IV. (}os triu.)
Najpopularnejšim proizvodom češke dramatične literature ae prišteva narodua igra „Naši furianti", katera se zlasti po tem odlikuje, da je pristna, ne-posuemna slika narodnega življenja. To igro, katera se po vsi pravici imenuje narodua, presadil je zaslužni prelagatelj g. Gestrin na slovenska tla ter jo tako spretno in srečno lokalizira! in našim odnosu jem primerno prikrojil, da mu je na tem čestitati.
Ako je ris, kar se časih trdi, da je tista igra najbolja, katere vsebina bo da najkrajše povedati, potem je wNašo kriu imenovati izvrstno delo, kajti dejanje moči je uavesti z nekaterimi stavki. V Sle-menicah iščejo novega uočuega čuvaja, za katero mestu se poganjata doslužeui vojak Ure zar in siromašni krojač Petan. Brezar ima sicer župana in večino uglednih kmetov na svoji Btrani, toda prvi občinski svetovalec, trdoglavi in oblastni Rupuik je nj< gov sovražnik in podpira kandidaturo Petanovo z vso silo. R'pnik ima hčer Jelico in ta je, kakor umevno, zaljubljena v župana Dobovca jediuega sina Toueta. Rjpuik in župan atu s to zvezo zadovoljna,
skem, v „slovenskih nebesih11 f S koli bo pobijamo na neizmerno žalost naših bratov izven naših deželnih meja, v znamenji verskega fanatizma se dela hote ali nehote zoper narod, razdira se to, kar so naši složni predniki zgradili v znoju svojega obraza in najboljše naše narodne moči zlorabijo se v to, da odmaknejo pozornost naroda od časnih njegovih težav, obetajoč mu za narodnu smrt večno izveličanje. To je najnovejša metoda potujčevanja, ki teži in ovira liki mora vse naše narodno delovanje, ki jemlje vid in posluh za narodno stvar ogromni večini onega stanu, ki je nekdaj prvi stal ob braniku domovinskem in še stoji tam, kjer ga Še ni okužila nova vera nemškega izuma.   Naravna posledica te nove metode je sta gnacija narodnega dela,  pojavljajoča se vedno ža-lostueje in posledica te stagnacije zopet preporod nemške prevlade, katero smo že mislili pokopano na veke vekov.   Že nazadujemo, vidno nazadujemo na vseh ■ pozicijah tudi na Kranjskem. Pri justičnih uradih   slovenski   jezik    nima   več   trdnih tal, zapirajo se mu zopet duri, kjerkoli mogoče, pri politični upravi je že napovedana reformatio in pejus našega jezika in tako daleč bo nas vrgli nazaj, da se kaznuje slovenski, nemščine nevešči župan, ki se drzne odkloniti v  „prenesenom delokrogu" nemški odlok predstojnega glavarstva. Prav v zadnjih dneh pa se je izreklo oficijelno nezadovoljstvo celo zavezi slovenskih   učiteljev ,  ker nosi   v  Bvojem imenu besedo „slovenskih" in ker se razteza na vse slovenske učitelje ne glede na posamezne kronovine. Ne Slovenci, le Kranjci, Štajerci in Primorci bili naj bi naši učitelji.   To  bo nevarna znamenja in gleda mu, kdor ni slep ....
Na Koroškem napovedal bo je koncem 19 stoletja javno in očitno boj do noža narodu, čigar jedina pregreha je ta, da hoče ostati narod. Mi prav nič ne dvomimo, da je dala pogum za ta nečuveni korak koroškim Germanom poleg Bplošne političue konstelacije pred vsem tudi zavest, da si je isti narod na Kranjskem dal vezati roke in da vsled tega slovenski Korošec v nas nima več tako trdne moralne in duševne zaslombe, kakor prej.
h vsa stvar se zopet razdere zaradi nočnega čuvaja. Kandidat Petan prilepil je namreč na vaško kapelico list, v katerem se preti vaščanom z gorečim petelinom, če ne volijo Brezarja čuvajem. Repnik zagovarja svoj sum, da je to pismo prilepil Brezar, z vso strastjo in s svojim terorizmom doseže tudi, da oddajo obČ. možje službo čuvaja Petanu. Se predno pa je reč povsem dognana, hiti Repnik iz obč. seje ntreljat zajca, v njegovi odsotnosti pa do-Žene premetena županja, da je pretilnu pismo pisal Petan in zato ga obči uski možje zopet odstavijo ter podele* službo drugemu natecatelju Brezni ju. Repnik je izveu sebe, ko vidi Brezarja okičenega z znaki novega njegovega dostojanstva, občinskim kožuhom in rogom, ter začne strahovit prepir, vsled katerega se razdere zaroka Toueta in Jelico Repnik iu 'upaii se razideta kot sovražnika in ker je orožnik slučajno zapazil, da je nekdo ustrelil zajca, namenjen je župan ovaditi Repnika, zlasti ker ima pričo, čevljarja K ve dr a, prijatelja Brezarjevega. Repuik skuša Kvedra podkupiti, a ko se mu to ne obnese, primoran je ukloniti tilnik ter se pobotati z županom, kateremu je že prej omečila srce Je lica. Repnik iu Dobovec se zopet sprijateljita, Tone in Je-lica so zopet združita, Brezar ostane nočni čuvaj, Petanu pa se odpusti pretilnu pismo, katero sežgeta Brezur iu vrla Ribničauku Metka, ki je je uašla na kapelici.
Divide et impera! Za Korošci pa naj bi prišli Štajerci in Primorci iu naposled Kranjci. Za to kličemo danes: Pozor! Zdramimo se, predno bo prekasno. Isti nož, pod kateri naj gredo najprej Korošci, brusi se tudi za nas in le, ako se združimo v odpor vsi, ki nam še bije v prsib slovensko sreč in proti vsakomur, kdor je nasprotnik našega narodnega obstanka, le tedaj nam je konečna zmaga gotova. V strun tedaj z neplodnim Btrankarstvom in nepotrebnim hlapčevstvom, na dan z narodno požrtvovalnostjo, pokažimo združenim sovražnikom, da so prezgodaj sneli krinko raz obraz, in da nas je združil uprav bojni klic, ki je odmeval dne 13. t. m. po nemškem Celovcu. To upamo in želimo il dna svojega srca, to dalo bode poguma napadenim rojakom in zato kličemo na ves glas v dežsl: Pozor! Narod je v nevarnosti.
Politični razpleti.
Notranje <lei«kle.
V Ljubljani, 22. novembra. Državni zbor. V proračunskem odseku državnega zbora unela se je včeraj popotudne kaj zanimiva debata. Odsek se je bavil b proračunom deželnobrambnega ministarstva. V tej debati postavili bo Be Mladočehi na državnopravno stalile io dr. Herold ju v izvrstnem govoru dokazoval, da je sedanja organizacija deželne hrambe nezakonita, ker bi morala biti taka, kakor je ogerska; deželna hramba morala bi biti po deželah organizovana. Herold je tudi tožil, da se v vojski sistematično germanizira in zahteval, da se izvršujejo določbe o polkovnem jez'ku. (Glej koroški pešpolk št. 7!) in da naj deželnobrambna poveljništva in orož- * ništva dopisujejo avtonomnim občinam v jeziku, navadnem v občini, ne pa v nemščini. Poslanci Exner, Meoger in Heilsberg so zahtevali, da je pri dajatvah za vojsko obirati se kolikor mogoče na male obrto-valce, ter ugovarjali, da se v Cislitvanski dopuščajo ogerski ponudniki, dočim so na Ogerakem cislitvanski ponudniki popolnoma izključeni. Minister VVelsers-heimb skušal ju dokazati, da je sedanja organizacija deželne hrambe zakonita in se izrekel zoper organizacijo po deželah. Določbe o polkovnem jeziku
Kakor vidno iz te črtice, je dejanje igri jako skromno iu vsakdanje, ves dramatični kot.liikt pa tako preprost, da jedva zadostuje za štiri dejanja. Navzlic temu pa je imela igra popoln uspeh in sicer zato, ker nam podaje izvrstno fotografijo kmet-Bkega življenja. Takšni so naši kmetji iu nič drugačni. Trdoglavi, prepirljivi, jezični in zopet dobrosrčni in ginljivo pošteni. Pisatelj nam predstavlja celo kolekcijo zanimivih, raznovrstnih, realistično pogojenih zuačajev in prav to osigura tej igri bodočnost na našem odru. Kako originalen je vender ta bahati iu oholi Repuik, kakov koreujaški poštenjak je žujiaii, kako izborno so izdelani značaji županje, Ribničauku Metke, Stružuika in njega žene, Kvedra in drugih, kako klasični so prizori v krčmi pri zaroki, seja občinskega zastopa in zlasti zadnji prizori, ko se v Repniku borita prirojena ošabnost iu strah pred zaporom. Nekatere podrobnosti so res malo preveč raztegnene, toda karakteristično, resnično in celo tipično je vse, a kar je dejanja premalo, za to odškodijo gledalca široko zannovaui prizori.
Predstava in uprizoritev zaslužita popolno pri • znanje. Tu in tam zastala je sicer beseda, ali iluzije ni to dosti motilo. Vso pozornost obračal je nase g. Borštnik kot Repnik. Ustvaril je izborno, prav njegovemu temperamentu ugajajočo figuro, kakor jih ima že več v bogatem svojem repertoirju.
se vestno izvršujejo (!!), a od službenega jezika, določenega od krone, ni moči odnehati. Minister izjavi, da nima dvojezičnemu napisu na novi Praški v o j a š n ic i n i čes ar ugovarjati, da pa ne more dopustiti samo češkega napisa. — Pri razpravi o zgradbi posebnega poslopja za delegacijo v Budimpešti nasprotovali so predlogi Mlado Čehi iu netrtŠki naeijonalci. Za Mladočebe izjavil je dr. Kaizl, da sedanja državnopravna uredba monarhije ni taka, da bi ji bilo prorokovati dolgega obstanka; prememba je neizogibna in zato ne kaže delati take investicije. Nemški nacijonalci povedali so na usta dra. Bareutherja, da zmatrujo poslopie za delegacijo za vkupno reč obeh državnih polovic, naj torej ogeraka polovica prevzame del treskov. Po kratki debati obveljala je tudi ta točka proračuna z 19 proti 5 glasom. — Glede" pomno-/itve vozov za železnice nastala je tudi daljša debata. Menger je naglašal in dokazoval, da so sedanji vagoni, v katere vodijo strme stopnice, za /.»mi s k c jako nevarne iu topo sodbi znamenitih zdravnikov.
Poljaki klub bavil se je v zadnji seji tudi z versko šolo. Poslanec grof P i ninski designiran je namreč za poročevalca o proračunu naučnega ministerstva in je, vprašan, kako stališče misli zavzeti glede* verske šole, rekel, če bi ta stvar prišla v zbornici v razgovor, da se bode izrekel zoper znani L i ec h te n s t ei u o v predlog, pač pa zahteval, naj vlada skrbi za versko vzgojo otrok toliko, da se zapreči razširjajoče se brezver8tvo. — Polt. Chotkowski izrekel je svoje soglasje s poročevalcem in le dodal zeljo, raj se v ljudski šoli ločijo krščanski otroci od ue-krščauskih.
Organizacija nlžjearstrijskih lIberalcev.
V nedeljo sešli so se na Dunaji zaupni možje liberalne stranke na Nižjeavstnjskem, da se dogovori o primernejši organizaciji. Demokratična stranka bo tega posvetovanja ni udeležila. Uspeh vsega shoda je bil ta, da so navzočuiki volili poseben organizacijski odsek, v katerem pa tudi ni nobenega demokrata. Ali se bo nemškim liberalcem res posrečilo, zopet pridobiti staro svojo pozicijo, je zelo dvomljivo; krščansko-sccijalna Btranka ima v narodu toliko zaslombo, da je nasprotuiki ne morejo uničiti. Pri včerajšnji deželuozborski volitvi na Dunaji zmagal je sicer kandidat združenih liberalcev in demokratov nad protisemitskim kandidatom, a le z majhno večino in s podporo visokih krogov.
Novo ogersko ministerstvo.
V včerajšnji seji ogerskega državnega zbora predstavilo se je narodovim poslancem novo mini aterstvo iu predsednik kabineta, VVekerle, razvil je vladni program, čigar jedro se nam je že sinoči brzojavno naznanilo. Glede* cerkvenopolitičnih vprašanj obljubil je takšno rešitev, kakeršno zahtevajo liberalna in opozicijonalne stranke, pristavil pa je izrecno, in to je naredilo mogočen utis na vse poslušalce, da si varuje krona pravico dotične predloge potrditi ali jih odkloniti. Ta pravica je samo po sebi umevna, ni je bilo treba pos«be omeniti, a prav s tem, da je Wekerle to naglašal, namignil je zbornici, da krona ne mara take rešitve, kakor poslanci. iS tem je vsa situvacija pojašnjena. Če bo vlada predložila tiste predloge, katere zahteva zbornica, jih krona najbrž ne bo potrdila in ministerstvo bo moralo odstopiti. Mogoče je torej jedino še to, da bo vlada izposlovala privoljenje krone za nekatere nevažne cerkvenopolitičoe predloge, ostale pa odložila ad caleudas graecas, če — bodo stranke s tem zadovoljne.
To je bil pravi slovenski kmet, kakor misli in dela, „wie er sich riiuspert und vvie er spuckt." Isto tako moramo pohvaliti g. Verovšeka, ki je prav dobro pogodil župana Dobovca, gospo Borštnikovo, ki je predstav'jala Hibničanko Metko ter govorila baje ribniško narečje, gospodično N igri nov o kot energično in zgovorno županjo, gospdČ. Kozjak o v o, ki je večjo svojo ulogo prav dobro rešila, g. Trnovskega kot poštenega Kvedra ter gg. Perdana in Lovšina. Gg Danilo, Podg rajski in deloma g. Š t u r m igrali so sicer tudi prav dobro, a časih so le preveč karikirali ter motili ensemble. Tako ni dovoljeno igrati v resni igri. Gospodična Slavčeva in gospdč. Pol a k ova sta bili sicer prav ljubki in sta tudi prav dobro igrali, nikakor pa nam nista ugajala kostuma. Taka, kakeršna je bila gospdč. Slavčeva, tako ni slovensko kmetsko dekle nikdar oblečeno, in tudi kit ne nosi tako, da bi jej visele čez hrbet. Lepi lasje so lepa reč, kazati jih pa ni vedno treba. Takisto moramo očitati gospdč. Po lak o v i, da je bila dekoletirana, kakor velikomestna dama. Tako se kmetska dekleta ne nosijo. Omenili smo to, ker želimo, da bi se kaj takega več ne primerilo, zlasti ne, kadar izvira iz m umestne koketnosti.
Ako omenimo končno, da je bila igra skrbno in lepo uprizorjena, zadostili smo svoji dolžnosti in želimo le, da bi se „Naša kri" udomačila na slovenskem odru. i . r
Vitanje ilržare,
Francija in Rusija. Pariški list „SorM čuti se močno vznemirjenega, ker sta stl ruski carević iu velikf kuez Vladimir skoro ob istem času mudila, prvi na Dunaji, drugi v Potsdama. List sls boji, da se skuša Rusija po inicijativi carja približati Nemčiji in Avstriji. Francozi so sicer do zadnjega prepričani o lojalnosti roškega carja, a ker ni pisane pogodbe me) Rusijo iz Francijo, in torej car ni vezan, je vznemirjenost Francozov radi tega nenavadnega obiska umevna. — Po našem mnenji ie ta strah Pariškega lista povsem neosnovan. Mej Rusijo in Nemčijo je nasprotstvo nepremostno.
C r ispi v Palennu. V nedeljo govoril je Crispi v Palermu in njegov govor vzbudil je po vsi Evropi senzacijo. Zoper Giolittija ni govoril, ampak z nekega višjega stališča. Priznal je svojo zmoto, storjeno s tem, da je ustopil v Depretisov kabinet, nadeje se, da bode moči oživiti staro desnico Ta nadeja se ni izpolnila. Crispi je dokazoval, da se politične stranke ne snujejo slučajno, ampak na podlagi historičnih zakonov in socijalnih potreb. Italijanske stranke so vedno razpadale, ker je bilo preveč glavarjev, Tudi nova vladna stranka se bo kmalu zdrobila. Finan-cijelna vprašinja ne stvarjajo strank. Dve leti sem se ne govori o drugem, kakor o državnem gospodarstvu. Stranke loči različno umevanje vladne oblasti in vladnega delovanja. — Zvečer priredili so volilci Crispiju banket, pri katerem je Crispi zopet govoril. Hvalil je francosko republiko, glede vnanje politike pa rekel, da se je Italija z Nemčijo in Avstrijo zvezala na vkupni odpor. Italija trpi največ vsled trojne zveze; s trgovinskimi pogodbami se je manj doseglo, kakor bi se bilo moglo, ker nimajo prave podloge. Francija se nadeja, da bo Italijo gospodarski ugonobila in to je bilo pri obnovitvi trojne zveze upoštevati, žal, da se to ni zgodilo. Navzlic temu ni zdvojiti o bodočnosti Italije. Panamska afera. Škandalozna pravda, katera se bo v kratkem začela, obrača nase splošno pozornost. Bankerotovaoa družba za zgradbo Panamskega prekopa stala bo pred sodiščem, tožena, da je zapravila milijon frankov. Odbor, v katerem je bil tudi sloveči Lssseps, pozvan je na dan 24. t. m. pred sodišče. Pravosodni minister ukazal je namreč na svojo odgovornost, da se začne preiskava, in s tem je dregnil v velikansko arsenovo gnezdo. List „La Cocarde" spravila je prva vso reč na dan in imenoma napadla celo vrsto znamenitih državnikov, parlamentarcev in novinarjev. Očitala je celo Freycinetu, da je bil podkupljen, takisto tudi odbornikom, da so si prisvajali denar. Bankir baron Reinach, žid, lansiral je vso stvar io podkupoval politike iu novinarje. Tožen je hil tudi on, a čim je za to izvedel, ustrelil se je, pred smrtjo pa še uničil vse papirje, iz katerih bi bilo razvideti, kdo je bil zapleten v to afero. „La Cocarde" trdi celo, da je bil Reinacb zavratno umorjen in da so mu njegovi papirji bili ukradeni, da se reši čast 192 parlamentarcev in mnogo drugih odličnih mož.
Bismarck — ponarejalec. Govorili smo že o tem, na kakov način je Bismarck provociral francosko nemško vojno, tako namreč, da je neko brzojavko bistveno popravil, da je iz „chamade" napravil „fanfaro". Bismarck se je sicer opravičeval v svojem glasilu, češ, da ie bil primoran siliti na vojno, ker bi za časa „gnjilega miru11 gotovo ne bil mogel Nemčije zjediniti. Navzlic temu, za Nemce gotovo izdatnemu argumentu piše aVoss. Zfg.", da se „redakcija" brzojavke ne da opravičiti. »Germanija* imenuje Bismarcka predrznega ponarejalca, ki je zakrivil hudodelstvo na narodu in na človeštvu. Tudi francoski listi se ba-vijo s to rečjo, dokazujoč, kako so od nekdaj trdili, da so bili izzivaoi. Iz vse te polemike izhaja brez-dvomno, da je Bismark s ponarejeno brzojavko izzval Francijo in tako zjedinil Nemčijo.
Dopisi.
Iz Zagorja 21. novembra. [Izv. dop.] Kakor je že „Slovenski Narod" poročal, obljubili so tamburaši iz Šmartina pri Litiji, da bodo pri nas priredili včeraj zabavni večer s petjem. Mislite si lahko, kako težko smo jih pričakovali, ker do sedaj še nismo imeli prilike čuti v nas tega že tudi na Kranjskem v kratkem tako priljubljenega glasbila.
Pri popoldanjem poštnem vlaku čakali smo gostov. Bilo je na kolodvoru jednajst kočij, a vse so se napolnile dobrodošlih gostov iz Smartina, Litije, Trbovlja in Hrastnika, mnogo moralo jih je pa peš iti v Zagorje. Tudi večerna vlaka pripeljala sta mnogo odlične gospode iz sosednih krajev, po katerih prihodu se je začel vspored s tamburašku koračnico. Burno odobravanje je sledilo že prvi točki, katero se je pa pri vsaki nastopni le še po-vekšalo. Posebno je ugajal venec narjduih pesnij, pri katerem ploskanje kar ni hotelo ponehati. Vspored bil je tudi zelo zanimiv. Vrstili so se tamburaški zbori s samospevi za tenor in mešanimi
u_____._^^jJJ^jjlJJJJJJJJJJJjJJJJJJJjJ^BBIJJ^JI^BBlIfl
zbori, v katerih so nastopile i .bomo izvežbane Šmartinske pevke in pevci iz Šmartina, a vse bilo je točno in z razumom izvedeno. Vsa čast izbornomu pevovodjf g. Bartelu!
Po vsporedu bila je prosta zabava. Občinstva bilo je še po polnoči toliko, da so bili prostrani pfostori g. Medveda do zadnjega kotička zasedeni. Pri prosti zabavi vrstile so se izpitni«« za oapit-nico. Prva veljala je ljubkim petki n jam in vrlim tamburašem Zahvalil se je g Bartl in obljubil, da je vedno pripravljen, novoustanovljenim tamburaškim zborom v Litijskem okraji, v prvi vrati seveda v Zagorji pomagati s prvim poukom. Hvala mu lepa! Izmej več druzih napitnic omenjam naj le še ono obče priljubljenega gospoda okrajnega glavarja Litijskega. Napil je slogi prebivalcev iz Smartina in Zagorja. Poudarjal je posebno, da velja pri njem vedno le geslo „ Vsakemu svoje", bodisi Nemcu, bodisi Slovencu. Besedam gospoda glavarja sledilo je živahno odobravanje.
Ko bo ob polu 2 uri odšli gostje iz Štajerske, ostali smo še v živahni zabavi do tretje ure, ob koji bo se dobrodošli goBtje iz Save, Litije iu Smartina poslovili. I/i prehitro nam j« minil večer in noč, tako dobro smo se zabavali. Vrlim Šmartinča« nom pa, posebno gospodu pevovodji, srčna zahvala za izborno igranje in petje. Da bi se še mnogokrat v Zagorji videli na takove večere! Hvala obilo došlim gostom, hvala pa tudi gosp. Medvedu, kateri se je mnogo trudil, da smo imeli včeraj tako lep večer.
Domače stvari.
— (Na j višje dar ilo.) Nj. vel. cesar podaril je 800 gld. iz svoje zasebne blagajnice prebivalcem občine Vinica, ki so trpeli hudo škodo po toči.
— (Osobne vesti.) Naučni minister potrdil je za daljnih pet let profesorja na Ljubljanski višji realki g. Ivana Franke ta in nadinženerja g. Jožefa Leinmllllerja v Novem mestu v častni službi konservatorjev za drugo sekcijo v vojvodini Kranjski. — Profesor farmakologije in farmakogno-zije na vseučilišči v lnomostu g. dr. Jožef Maller imenovan je profesorjem za ista predmeta na vse-učilišči v Gr adci.
— (Slovensko gledališče.) Jutri (sredo) bode sedem na juta slovenska predstava v deželnem gledališči. Pela se bode prvikrat na slovenskem odru Offenbachova sicer že stareja opereta »Svatba pri s v e t i 1 n ica hM, ki pa ima jako lepo in melodijozno glasbo iu je mlajši generaciji manj ali več nova in nepoznana. Pred opereto predstavljala se bode znana dobra veseloigra v 2 dejanjih „Išče se odgoj ni k". Nadejati se nam je torej zopet prav zanimivega gledališkega večera.
— (čitalnica Ljubljanska.) Ker ne je zadnji društveni večer tako dobro obnesel, sklenil je odbor vsled želje mnogobrojnih druStvenikov, da napravi društvo pred adventom Še četrti večer z običajnim programom. Ta večer se bo vršil v četrtek 2 4. dan t. in Začetek ob osmih. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, bodi to naznanilo društveuikom ob jednein obvestilo. K mnogobrojni udeležbi vabi vse društvenike najprijaznejše
odbor.
— (S a m o s I o v e n s k i napis) dal Bi je napraviti gosp. Fer line, občeznani gostilničar „pri Zvezdi". Omenjajoč pohvalno ta vidni dokaz narodnega mišljenja, stavljamo g. Ferlinca narodnim trgovcem in krčmarjem za vzgled ter priporočamo najtopleje njegovo kot izborno znano gostilno.
— (Poročil) se je v nedeljo gosp. Milan Kozak, znani narodni mesar v Ljubljani, z gospodično Minko Šušteršičevo (Bobenčkovo) z Gline.   Čestitamo t
— (Olepšanje mesta.) Gosp, Fr. Ks. Souvana hiša v Šelenburgovih ulicah, kjer sta prej bila mnogo let Ljubljaueka čitalnica in „Dram. društvo", ki je tam prirejalo javne gledališke predstave, se je zdaj prav krasno prenovila. Fasada poslopja je, akopram jednolična vender elegantna in se ujema dobro z bližnjimi poslopji. Posebno lepe so v prenovljeni hiši prodajalnice, mej njimi tudi znana nekdanja čitalniška trafika, kjer Be prodajajo sedeži za Blovenske gledališke predstave. Še-lenburgove ulice so se na ta način prav izdatno olepšale.
— (Stavba dolenjskih železnic) jako izvrstno napreduje, posebno v obližji Ljubljanskega mesta. Prerov ua Karlo vški cesti je skoraj dokon-
čan io v malih dneh, če vreme ne boda preveč nagajalo, bode gotova železniška steza za Karlovško cesto. Vsak dan je do 50 kaznencev na delu, ki odkopavajo Golovec in na 30 malih vozeh prepelje se v par minutah zemlja, kamenje in šuta, ker ima tir železnice tu velik padec do železniške stavbe pod »zelenim hribom". Tu se je svet že visoko nasul tako, da je okrog kolodvora pod zelenim hribom ravno tako visok, kakor dolenjska cesta. Tudi od-kopani deli Golovca podzidaii so se jako solidno s kamenjem. Spomladi že, deloma v jeseni pa se bodo nastali rovi kaj lepo nasadili z zelenjem razne vrste in z raznimi drevesci, da bodo vzdržavali zemljo in se bode tako olepšala proga. Železniške relse vozijo dolenjski vozniki in v kratkem došla bode tudi mašina, ki bode po dovršeuih oddelkih proti Kočevji prepeljavala razno blago. Ni tedaj dvomiti, da se bode proga proti Kočevji otvorila že prihodnjo jesen. ^
— (Azijo pri carinskih plačilih.) Po dogovoru obeh finančnih ministrov določil se je ažijo za taka carinska plačila, ki se plačujejo v srebru namestu v zlatu, za mesec december na 19 odstotkov.
— (Včerajšnji veliki semenj sv. Elizabete) je bil izredno dobro obiskan, a gotovo bi bilo prišlo še več ljudstva, da ni v nedeljo snežilo. Na živinski semenj prignalo se je G54 konj in volov, 421 krav in 50 telet, skupaj torej 1125 glav. Kup čija z živino ni bila posebno živahna, ker so zunanji kupci izostali. Živahno se je trgovalo m Ma-rijnem trgu z gorenjskim suknom, s koci, preprogami in z jopicami. Tudi starinarBki trg ju bit navzlic slabeniu vremenu zelo dobro obiskan.
— (Umrl je) dne 21, t. m. v Zagorji ob Savi umirovljeni c. kr. davkar g. Matija Ivanetič, star 84 let Pokojnik je bil občečislan radi njegove prijaznosti in ljubezni do ubozib. Naj v miru počiva!
— (Iz narodnih društev,) »Narodna čitalnica v Novem mestu" imela bo svoj redni občni zbor dne 10. decembra t. I. ob 8. uri zvečer v svoji bralni sobi. Vspored: Nagovor predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo knjižničarja, volitev novega odbora, posamezni nasveti.
— (Škarlatica in legar) se razširjata po nekaterih občinah na Kranjskem. Za štcarla-tico zbolelo je v Brdskem okraji v raznih vaBeh 26 otrok, izmej katerih jih je umrlo 5. V Sapu pri Šmarji zbolelo je 7 oseb za legarjem in sta umrli 2 osobi v jedni hiši. V Borovnici zbolelo je 9 osob za legarjem, izmej katerih je umrla jedna.
— (Koroški deželni predsednik S c h in i d t - Z a b i e r o w ) imenuje, vozeč se v službenih zadevah po deželi, člane družbe sv. Cirila in Metoda „Het/.er". Tako izrazil se je n. pr. v Pliberku, kazoč ni „rogovileže" slovenske Srnihelj-čane. Upamo, da bodo naši poslanci storili svojo dolžnost.
— (V sodni zapor zaradi— neznanja nemščine.) Iz Svinca (Eberstein) na Koroškem piše se nam: Tukajšnji c. kr. okrajni sodnik Pichs je dne 11. t. m. dal na 24 ur v zapor kmeta Jožefa Kolmana p. d. Kranjca iz Brankovca, ker ho ni mogel nemški zagovarjati, ker ni zmožen nemškega jezika in je prosil za tolmača, katerega pa se mu ni hotelo dati. Imel je seboj sicer svojega sina, ki je zmožen obeh jezikov, da bi bil tolmačil mej očetom in sodnikom, pa sodnik Pichs mu tega ni hotel dovoliti. Na to je kmet rekel, da Be drugače ne more sporazumeti, vzel klobuk ter hotel oditi. Sodnik pa je nad njim kakor besen zarenčal: ,warte, icb werde dich scbon deutsch lehreu", ter ga dal 24 ur utakniti v luknjo. Drugi dan, ko ga je prišel sluga iskat, da ga dovede pred sodnika, mu je pa tudi ta (sluga namreč) pod nosom pori bal s tem, da ga je vprašal: „no, hast du jetzt schon deutsch erlernt" ? Mi zabeležimo ta nečuveni slučaj brez vsakega komentara, ker mu komentara treba ni. Besedo imajo sedaj naši poslanci.
— (Pacifikacija koroških Slovencev) v smislu sklepov aParteitaga" se že pričenja. Iz Kotmarevesi poroča se nam namreč senzačna vest, da pride danes, dne 22. t. m., c. kr. okrajni glavar Celovški, Mac-Nevin, ki je, kakor znano, prisustvo val »Parteitagu*, sam v tamošnjo šolo, kamor so povabljeni tudi vsi stariši, jerobi itd., in uodo le-ti vprašani, kak učni jezik da hočejo imeti v šoli? (Kaj pomeni tak j izpraševanje, to itak vsakdo ve.) Čudno je le to, da so naši nasprotniki vedeli že danes teden, da pride okrajni glavar vprašat starifie otrok v šolo, dočim je občinski urad
izvedel o tem Šele 20. t. m. Začel ae je vsled tega od nasprotne strani strašansk lov na stariše, iu nemškutarji tekajo kot volkovi po celi občini naokoli, da bi nalovili kolikor mogo'e veliko število gimpeljev za svoje namene. A tudi slovenski stariši ne držo križem rok in uverjena naj bo gospoda, da bodo storili svojo narodno dolžnost in povedali okrajnemu glavarju v obraz, kako da mislijo o gospodi, s katerimi se je družil on dne 13. t. m. Ž vi ne gremo v grobi
— (Koroškega učitelja bojni klic) Znani organ koroških slavožrcev, kateremu je urednik renegat Doberuig, prinesel je v jedni poslednjih številk v pozdrav koroškemu strankarskemu shodu pesem iz peresa učitelja Hugoua Morota iz Šrao-horja, katera je drastičen dokaz, kako se sme pisati — zoper Slovence. V tej pesmi imenuje se slovenska narodna ideja strupen zmaj, katerega je treba uničiti. Vernichtung muss ihm w e r d e n , dem Draehenvvurm, d e r w i e -d' r u m V7 a C h s e n w i 11! Zor m al men muss der Karntner i h n , d as nierket, z e r -malmen, ja! e h v o r er g r o s s g e w orden. To ie dosloven citat iz tega pamfleta! — Sedaj naj pa še kdo reče, da na Koroškem ne vlada narodna jednakopravuost I Le tako naprej — sodni dan ne bo izostal!
— (Železniška proga Itogatec-Sla-tina.) Pod vodstvom viteza Beiksa šla je te dni iz Celjskega okraja posebnu deputacija v Gradec prosit, naj se čim prej zgradi železniška proga Rogatec Slatina. Deželni odbor Štajerski je zahteval, naj za to progo zlože iu terene nt. 200 000 gld. Doslej podpisali so interesenti plavinskih delnic za 170.000 gld., a ker se bode dobil tudi ostali del zahtevane Bvote brez posebne težave, bo je nadejati, da se bo ta potrebna proga kmalu začela graditi.
— (Samomor.) V nedeljo zjutraj skočila je v Jurdoku na slovenskem Štajerju v Saviujo dvajsetletna hči posestnika Šarca, najlepša dekle v vasi, in aicer zaradi nesrečne ljubezni. V posebnem pismu, katero je pisala pokojnica svojim roditeljem, pravi, da ji ni več živeti, odkar jo je zapustil ljubimec, sin nekega mlinarja v okolici. Truplo potegnili bo šele popoludne iz Savinje.
— (Razpisane si u ž be. ) Mesto finančnega koncipista za Kranjsko z dohodki X čin. razreda je izpraznjeno. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje v štirih tednih pri predsedstvu c. kr. finančnega vodstva v Ljubljani. — Pri višjem todišči v G rad c i izpraznjeno je mesto svetovalca. Prošnje je oddati pri predsedstvu višjega deželnega sodišča do 3. dne meseca decembra. — Na troraz-redni ljudski šoli v Višnji gori izpraznjeno je tretje učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld. Prošnje do dne 10 decembra pri okrajnem šolskem svetu v Litiji. — Na trorazrednici v Kneza k u razpisano je tretje učiteljsko mesto z dohodki četrtega plačilnega razreda. Prošnje do 3 decembra pri okrajnem šolskem svetu v Postojim'.
Rabite vest L
* (Za G u n d u 1 i ć e v s p o m e n i k,) ki se bode postavil v Dubrovniku, daroval je srbski kralj Aleksander vsoto 500 frankov.
* (Pravoslovna fakulteta v Sofiji) se je otvorila na tamošnji visoki šoli doe 15. t. m. Navzoč je bil rektor Agura in 60 dijakov. Rektor poudarjal je v svojem govoru, da se je zopet storil važeu korak naprej v utrjenje nezavisnosti Bolgarije.
* ((.J u v de Ma u p us sa nt.) Zdravje Blavnega francoskega pisatelja se ie izdatno zboljšalo. OjaČtl se je v poBledniem času vedno bolj in zdravniki se nadejajo da bode zdaj skoro ozdravel popolnoma.
* (Iz davne preteklosti.) Ko je cesar Jožef opuHtil francosko gledališče na Dunaji iu je nadomestil z nemškim, pritožil se mu je radi tega francoski veleposlanik, češ, da odslej ne bo več mogel hoditi v gledališče. Cesar Jožef ga je zavrnil, rekši: „ Posnemaj te mojega poslanika v Parizu iu naučite se jezika naroda, mej katerim živite." Ali bi ne kazalo, da bi se tudi takozvani kranjski Nemci ravnali po tem sovetu?
* (Nesreča na morji.) Parobrod »Štefanija-ogerske družbe »Adria" in Dubrovniške družbe parobrod „Arrigo" zadela sta blizu Molfette v spodnji Italiji drug na druzega. Parobrod »Štefanija" potopil se je v petih minutah, tako da se je kapitan in 14 mornarjev komaj rešilo. Pogrešajo so Še drugi kapitan, drugi strojevodja in šest mornarjev, ki so bržkone utonili. Štiri mornarje rešili so ribiči. Skoda se ceni na 260,000 gld. Potovalcev ni bilo na potopljenem parobrodu. Družba »Adria" dala je takoj zapleniti parobrod „Arrigo", ki je zakrivil nesrečo.
* (Portugalski d i n a m i t a r d i.) V nedeljo priredil je v L zboni grof Folgosa veliko slavnost, katere sta se udeležila tudi kralj in kraljica. Mej slavnostjo eksplodirala je na vrtu diua-mitna bomba, na srečo pa v hipu, ko ni bilo nikogar v bližini.
* (Izseljevanje v Ameriko.) Komisija, katera nadzoruje izseljevmje v Združene države, odredila je, da ne sme nihče več stopiti na ameriška tla, kdor se ne izkaže, da je telesno zdrav, da ima plačano vožnjo v kateri si bodi kraj in 10 dolarjev gotovega denarja. Proti tej naredbi prote-stovale so razne družbe, katere prevažajo izBeljeuce, a zaman. Koj prvi dan, ko je stopila naredba v veljavo, zavrnila jo komisija 200 izseljencev, katere mora dotična pomorska družba brezplačno prepeljati v Evropo nazaj.
* (Evropejci v drugih delih sveta.) Neki član Lvmiskega geogratičnega društva je iz-rafianil, da je I. 1800 živelo kakiti 9 milijonov Evropejcev v drugih delih sveta, leta 181)0 pa jih je bilo že nad 90 milijonov.
* (Klin s klinom.) Neki angleški list priobčil je nastopno zanimivo črtico: K nekemu, z delom preobloženemu urednku pride tuj človek in se mu predstavi kot čevljar A. Ko je sed^l na najboljši stol v redakciji, začel je svoj govor: „Vaš list je zboljšanja nujno potreben. Prvič morate pri-DSŠati več in boljših domačih stvarij; razne stvari so pretesno tiskane; telegrami niso vsi originalni, treba jih jo več In tudi boljši papir bi lahko naročili. Kar pišete ne ugaja vsem ; sploh pa je premalo berila; židovsko vprašanje sodite popolnoma krivo, o Mac-Kmlevevem zakonu pa res ne veste nič. Vse to sem vam povedal, ker želim vašemu listu obilo uspeha. Naročen sicer nisem nanj, a ker je list, javno podjetje, ga smem kritikovati. Tudi jaz sem hvaležen za vsak dober avet .-..*< Z delom preobloženi urednik odslovil je kritika s prijaznimi besedami in mu še siuodko ponudit Drttgl dan, ko se je Čevljar sukal po delavnici, obišče ga urednik: I,Prišel nem, da Vas opozorim na nekatere nedostatke. Usnje, katero jemljete za čevlje, je slabo, podplati pretanki, jiete premalo trdne. Vrb tega ste nesramno dragi. Ker vam želim dobrega uspeha,
povem vam to kot j»rijatelj.....H.   Še predno je
mogel urednik končati svoj govor, bil je že pred vratmi, kamor so ga spremili celi čevlji, kladiva itd., čevljar pa se je rotil, da ne pusti nikdar več časnikarskega idijota čez prag.
Književnost.
— Slovenski koledarji. V zalogi „Narodne tiskarne" izšel je Hedaj tudi jako ukusno natisneni stenski koledar, kateri se dobiva po 25 kr. v „Narodni tiskarni" in pri vseh slovenskih knjigotržcih. Ojiozarjajoč na ta novi koledar, (»menjamo še, da izide začetkom prihodnjega tedna skladni koledar v tisti obliki kakor lani, le lepše m prikladnejše uravnan. Za Miklavževo darilo pridnim dijakom je najprimernejši .1) jaški koledar", kateri je z bogato vseb.no izšel začetkom šolskega leta in Btane ukusno vezan samo HO kr.
— „Argo", Zeitschrift liir krainiBche Lan-deskunde ima v št. 5 naštejmo vsebino: I)ie Gradišča in Krain (I)as Gradišče von St. Michael bei Hrenovic) — Metternich umi Gentz aut dem Lai-bacher Congresse. (Spisal P. pl. Radič ) Kleinere Mittbeilungen.
Telegrami .,Slovenskemu Narodu":
Dunaj 22. novembra. Srbska vlada izročila po svojem poslaniku ministru notranjih reči j posebno noto, v kateri prosi, naj se sedaj veljavna trgovinska pogodba srbsko-avstrijska podaljša, ker sedaj za novo trgovinsko pogodbo ni moči dobiti privoljenja skupščine.
Tesin 22. novembra. Pri včerajšnji vo-litvi izvoljen je bil državnim poslancem nemški liberalec dr. Kluckv. Na mesto ubeglega poslanca Nedelle kandidira znani Ttlrk.
Berolm 22. novembra. Cesar otvoril državni zbor. V prestolnem govoru izrekel upanje, da se bodo gospodarske razmere zboljšale, ker je letošnja žetev bila povoljna in se je posrečilo dobiti nova kupo vališ ca nemškim proizvodom. Prvi pogoj za to pa je mir, čigar ohranitev je cesarju in njegovim zaveznikom najbolj pri srcu. Razmerje z drugimi državami je dobro in ker je upati, da bodo Nemčijo podpirali pri skupnih ciljih izdatno kakor doslej zavezniki, smeti se je nadejati, da Nemčije ne bo nihče motil, ko se trudi uresničiti svoje gospodarske in politične idejale. Razvoj vojaštva v drugih državah sili Nemčijo, da skuša z izdatnimi sredstvi popolniti iu dovršiti organizacijo vojske. Cesar napovedal vojno predlogo. Sredstva se bodo dobila po primernem obdavčenju piva, žganja in brzne trgovine.
— 75.000 goldinarjev je glavni dobitek velike r»Okrajcarshe loto rij s. Opozarjamo nafte čestite čitatelje, (lit je žrebanje nepreklicno 1. decembra.
štev. i?. Deželno gledališče v Ljubljani,  or. pr. 494.
V sredo, dne 23. novembra 1892.
Prvikrat!
Svatba pri svetilnicah.
Opereta v jednem dejanju. Glasba Jak. OfTenbacha. Poslovenil Fran Gerbii'.   Režiser g. Josip Nolli.   Kapelnik goap. Fran Gerbić.
I*r«?<l opereto:
Išče a© o&gojsadlK.
Veseloigra v dveb dejanjih.   Po francoskem izvirniku: „On demandc un gouverneur" poslovenil Val. Mandelc. Režiser gospod Ignacij Borfitnik.
Začetek točno ob
,8 uri, konec ob 10. uri zvečer.
l>r:uii(ii irno <li'u.štv<>.
Pri predstavi svira godba slavnega domačega pešpolka bar. Kuhn fit. 17.
Ustopnlna:
Parterni sedeži I. do III. vrste 90 kr. IV. do VIII. 70 kr. IX. do XI. vrste lit) kr. — Balkonski sedeži I. vrste JO kr. II. vrste CO kr. in III. vrste 50 kr. — Galerijski sedeži 40 kr. Ustopnina v lože tiO kr. — Parterna stojišča 40 kr. Dijaške ustopnice .'tO kr. — Galerijska stojiSCa 20 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici.
Prihodnja predstava bode v soboto dne 20. novembra.
Blagajnica ae odpre ob 7. ari zvečer
JLolerlJue Krerke 19. novembra.
Na Dunaji: 15, 71, 58, 3, 43. V Gradci:       45,       3,     74,     28, 53
Umrli no t UaOljttiil*
19. novembra : Viktor Vodnik, firevljarjev sin, 6 dni, 1 »elavske bifie ob Dunajski cesti št. —, triamus. — Marija Škof, mesarjeva hči, 2 meseca, Krakovske ulice St. 6, hudi kašelj. — Martin Rome, delavec, 64 let, je utonil v Gra-diišici.
20, novembra: Marija Fink, polic, agenta vdova, 48 let, Florjansko ulice št. 15, jetika.
V deželui bolnici:
18. novembra: Tomaž Spacap&n, delavec, 43 let, carcinoma cardiae.
19. novembra: Jakob Martinazzi, delavec, 44 let, tetunuB.
MeteorologiČno poročilo.
9	C;is o pati o vati j a	■Stanje barometra v mm.	Tem-perntura	Vetrovi	Natio	l Mo-krma v mm.
21. nov. j	7. zjutraj I 743 .r> mm. 2. popoi. 1 lA'.i 7 mm. 9. zvečer j 746'1 ■■.		— 1-2" C 1 «° C 0-4« C	si. se v. si. jzh. t>l. /.ali.	d.jas. ! jasno obl.	i 0 00 »a.
Srednja temperatura 0*3", xh 2-7° pod normatom.
ID vo.3^.aJi33s:SL borza
dne 22. novembra t. 1.
včeraj
gld. 97-65
n 97 40
> 115 —
„ 100-40
. 990 —
n 31670
. 119-80
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Pilata renta......
5°/0 marčna renta , . . Akcije narodne banke . . Kreditne akcije ....
Lordon .......
Srebro.......
Napol........
C. kr. cekini.....
NemSke marke .... 4" „ državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke i a 1. 1864
Ogerska zlata renta 47.,......
Ogerska papirna renta 5°/0.....
Dunava rep. srečke 5° 0 ... 100 gld Zemlj, obč. avstr. 4',,° u zlati zaBt. listi .
Kreditne srečke......100 gld
Rndolfove srećke...... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 B Tramway-drait velj. 170 gld. a. v.....
569 58-80 250 gld. 100 „
danes
- gld. 97 85
- , 97 55
- „ 114 80
- . 100 45
- w 986 —
- . 316 25
- „ 119-80
"   ; ~9-55
- , 568
- „ 58 82«/, 140 gld. 75 ar. 188   .   — .
113 100 124 118 191 23 151 236
05 35 75
75 50 20
Holnlftko In podporno društvo po« nioeuih uradnike" s« Kranjsko oznanja tužno vest o preminul.<nti svojega ustanovuika in Člana, gospoda
Josipa Maschke-ja
pom. uradnika tukajšnjega c. kr. okr. glavarstva.
Pogreb blagega rajnika bode v sredo, dno 23. t. m., ob 31/,- uri popoludne iz hiše žalosti, Valvazorjev trg it. 5. (1287)
V Ljubljani, dne 22. novembra 1892.
Globoko užaljenim srcem javljamo vsem so* rudnikom, prijateljem in znancem preži, lostno vest, da je po neskončni modrosti Vsemogočnega ras preljub)jeni in nepozabni oče, oziroma tast in stari oče, gospod
c. kr. đavkar v pokoji,
po kratki a mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 84. letu svoje starosti, danes ob poln 10. uri dopoludne mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dražega rajnkega preneslo se bode v sredo dne 23. t m. iz hi Se žalosti na pokopališče sv. Petra in Pavla.
Svete zadnSne mašo brale se bodo v mnogih cerkvah.
Dragi ranjki priporoča se v blag spomin in molitev. (1288)
Zagorje, dnu 21. novembra 1892.
Fra« Ivanetle, c in kr. voj. kapelan, Makao Ivanetle, učitelj, Julf) Ivanetle, trgovee, sinovi. — Marija Ivanetle ouiožena Muller, l.«»opol«liiia Ivanetle nnožena vtoiflli g, hčeri. — Ivan Muller.. Ljudevit vVolfllnff, zeta. — Marija, Leopoldlna, Ivan, Pav« lina, Terezija, Viktor, Adela in Berta Muller t Walter in Leon vVolHlng, unuk i.
Sveže doftlo!
zabela za Julie
dobiva se pri Ivanu l.ucltmnuu-u. (1099)
■r
MAG GI
JEVA
Stenski koledar
cena 25 kr.
Skladni koledar
cena 60 kr.
Dobivata se v
.Narodni Tiskarni'
in pri knjigotržcih.
i Predzadnji
50krajcarska loterija. | teden!
(1207-10)
QlQuv3ai dobite-«
gid. 75.000 gio-
Srečke po SO l*r. priporoča J.C.1VIAYER.
f.briks-zeichen.
.... ,,DITMAR-JEVE NOVOSTI ZA SEZONO 1892/93
na novo dokazujejo, da je spopolnitev petrolejskih svetilk storila korak naprej, koji napredek v izredno visoki meri odgovarja novodobnim pomnoženim zahtevam glede razsvetljave.
DITMAR-SVETILKE so si po svojih
^ s#r ukusnih oblikah
izvrstni izvršitvi W veliki svetilnosti pri   čudovito   nizkih cenah osvojile   svetovno tržišče."
«h»—
R.
lestenci in viseče svetilke.
NAMI/.NE SVETILKE STENSKE SVETILKE LAMPICE
svetilniče!
svetilk k s stojalom
IN ČIPKASTIM OKRILJEM.
F A VOR1T-SV ETILK E
Z OKROGLIM PLAMENOM.
palilnik ima svetilno moč 4 do 157 sveč. 1»
II ivittn na UUI1MJ1
C. KR. DEŽELNO PRIV.
TOVARNA ZA SVETILKE IN KOVINSKO ROBO
lil. ER0BERGS1RASSE »I 25, 27 IN SCHVVALBENGASSE 2. 3. 4.
DITMAR-SVETILKE
IMA V ZALOGI VSAKA BOLJŠA TRGOVINA S
SVETILKAMI. (ii74-r.)
LuiMjatelj i« oiiKuvorc;! urednik: Josip Nolli.
l.iiitr.hiut: iu tiuk .Narodne Tisi arue".
50
EH