SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlcija [t ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefraukovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. V Ljubljani, v soboto 18. avgusta 1894. Letnik: XXII, Cesarjev rojstni dan. Bogu dušo in vest, Vladarju zvestobo do smrti! Koseski. Po vseh kronovioah mogočne, prostrane Avstrije plapolajo danes črnorumene zastave, povsod razlega se strel topov in topičev, po cerkvah pa se zbirajo avstrijski podaniki, da so pričujoči pri slovesnih sv. mašah, katere se danes — cesarjev rojstni dan — obhajajo za presvetlega vladarja Franca Jožefa 1.1 S čutili udanosti, hvaležnosti in ljubezni tekmujejo vzlasti ta dan zvesti avstrijski narodi, kako bi lepše in iskreneje izrazili svoje neomejeno spoštovanje in svojo pokorščino do vladarja, ki jim od Boga postavljen tako slavno iu blagonosno vlada že dolgih 46 let. Dasi so ločeni narodi avstrijski po veri in narodnosti, po šegah in običajih, dasi so v mnogem si nasprotujoči med seboj, v ljubezni iu udanosti do vladarja so jedini mej seboj 1 Vsi občudujejo osebne vrline neumorno delavnega svojega cesarja, vsi se klanjajo njegovi očetovski skrbi za blagor in razvoj lepe naše Avstrije. Vzlasti pa stopa ta dan uaš narod zaupno in zavestno pred svojega vrhovnega gospodarja Odkar namreč biva pod žezlom habsburškim, biljevsikdar zvesto udan svojemu vladarju in vsa zgodovina slovenska je dolga vrsta neovrgljivih dokazov zvestobe naše do presvetle vladarske rodovine habsburške. S krvjo slovenskih sinov, katero so prelivali za cesarja in državo ob raznih prilikah, zarisana je v zgodovini našega naroda udanost do zakonitega vladarja Zato pa smemo brez samohvale reči: Majhen je naš narod v vrsti druzih avstrijskih narodov, vendar si glede svoje lojalnosti nobenemu drugemu ne da vzeti prvenstva! Zaradi tega pa se Slovenci v krutem boju za svoj obstanek, za pogoje svojega kulturnega napredka vsikdar zaupno obračamo do presvetlega cesarja, prepričani da je tudi nam njegova očetovska skrb in ljubezen zagotovljena. Zato pa se vzlasti danes na cesarjev rojstni dan spominjamo v molitvi dobrotljivega svojega vladarja, proseč milega Boga, naj v blagor Avstrije in v srečo slovenskega naroda še mnogo iet ohrani v duševni in telesni krepkosti presvetlega vladarja Franca Jožefa I.! Celjske vsporedniee. Dne 8. marca t. 1. je naučni minister vitez Ma-deyski v proračunskem odseku državnega zbora na vprašanje slovenskega člana glede slovenskih vspo-rednic na celjski gimnaziji odgovoril: .Razmere, v katerih je vlada vsprejela državno upravo, nalagajo jej gotove dolžnosti in tudi naučni upravi odmerjajo določene meje, v katerih se mora ozirati na posebne momente ter ogibati se vseh ukrepov, ki morejo poostriti narodna nasprotja ali še bolj raznetiti narodne boje v posameznih deželah. Ako se mi glede srednjega šolstva v raznojezičnih deželah izrazijo želje, katere priznava sklep dotičnega deželnega zbora ali pa izvirajo iz soglasja obestranskih zastopnikov v državnem zboru, bodem jih radovoljno podpiral, v kolikor so stvarno utemeljene in dovoljujejo denarua sredstva . . . Gledd slovenskih vspo-rednic v Celju je že gosp. pl. Gautsch izjavil, da se morajo počakati najpreje vspehi slovenskih vspored-nic na državni gimnaziji v Mariboru. Dotična poročila glasč se ugodno in sem pripravljen zaukazati potrebne poizvedbe in na podlagi, tako upam, ugodnih vspehov konkretne predloge staviti legis-lativi." To so bile jasne besede z merodajnega mesta, ki so vzbudile v nemških krogih, posebno med nemškimi nacijonalci strašen vihar. Uprizorili so demonstracijo v Gradcu pričetkom meseca junija. Na ta shod so prišli sami nemški nacijonalci, od levičarskih korifej je bil jedini grof Stiirgh. Govorniki niso presojali tega vprašanja s pedagogiškega, temveč jedino le s političnega stališča, češ, da bi slovenske vsporedniee odprle vrata v nemško trdnjavo ob Savinji in odtod bi se slovenska povodenj razlila gori do Gradca. Dr. Derschatta je celo skušal dokazati, da je koalicija jako nevarna nemškemu življu ob mejah. Konečno je shod vsprejel resolucijo, v kateri vladi napovedujejo odločno opozicijo, ako ustanovi v Celju slovenske paralelke. Ker namreč nemški nacijonalci sami ne morejo prisiliti vlade, da bi se še dalje upirala opravičenim iu vsestranski utemeljenim zahtevam slovenskim, skušajo spraviti nemško levico na noge. „Graška .Tagespost" jim v potu obraza pomaga. 2e pred tedni je naglašala, da bodo Nemci z vsemi sredstvi skušali odvrniti nevarnost, ki preti .nemškemu" Celju in nemški posesti na Spodnjem Štajerskem. Z nemirno vestjo pa je dostavila: „Ko pa bi le zmagala slovenska stvar, potem mora vlada odškodovati Nemce s čisto nemško gimnazijo v Celju in poleg tega še z nemško nižjo realko ravno tam." Dobro, če že hoče imeti nemška gospoda svojo nemško gimnazijo za slabo tretjino ponemčenih Slovencev, zgodi se jej, toda isto pravico naj prizna tudi ogromni večini prebivalstva, ki zahteva iste pravice, in to iz pedagogičnih ozirov ter iz načel narodne jednakopravnosti. LISTEK XIV. občni zbor cecilijanskega društva za Nemško, Avstro-Ogersko in Švico 8. do 9. avgusta v Reznu. Pomladni duh je šinil v krščanske narode. Na vseh poljih klije, poraja in se giblje, dela in prepeva, da je sovražnika — strah I Od liberalizma prevarjeni, duševno iu gmotno izsesani narodi se povračajo h Kristusu, edinemu rešitelju. Dan za dnevom čilamo o novo ustanovljenih društvih, o občnih zberih, o katoliških shodih, o podučevalnih tečanh, katerim nameu je oživljati večno resnična krščanska načela in ljudstvo organizovati zoper pogubonosui liberalizem in brezverski demokratizem. Koncem meseca julija t. 1. je zborovalo v Solnogradu avstrijsko le-onsko društvo, ki marljivo go|i znanost in umetnost v krščanskem duhu; 7. —10. avgusta je na Dunaju taisto društvo vnemalo in poduče*alo skoro 400 krščanskih socijologov, kako treba na podlagi krščauskih načel zboljšati gospodarske, rokodelske iu delavske razmere, gojiti javno društveno življenje itd; v Ljubljani se je ustanovilo velevažno društvo za cerkveno umetnost in prepotrebno društvo za krščansko delavce; v Brnu je nedavno vršil se prvi katoliški češki shod, in 8.—9. t. m. je praznovalo cecilijansko društvo za Nemško, Avstro Ogersko in Švico tristoletui spomin glasbeuih velikanov Palestrine iu Orlanda Lassa obhajajoč ob enem svoj XIV. občni zbor in petindvajsetletnico svojega obstanka. V današnjih mate-rijalističuih, plitvih in obupanih časih mora vsak tak pojav krščanskih idej človeka razveseliti ko zeleneča oaza sredi enomerne puščave. Klici: .Srca kvišku", .povrni se v prvotnost nazaj" odmevajo pri vseh katoliških shodih in zborih kot temeljni ton. Da, v prvotnost, k starim krščanskim načelom povrni se človeštvo, ako se hočeš oteti preteče vesoljne pogube. Znanost, umetnost in društveno življenje naj prešine in vodi Kristusov duh, da se zopet povrnejo stari časi miru, sreče in blagostanja. Kar je leonsko društvo za gojitev znanosti in umetnosti, kar so kurzi za krščansko društvoslovje, to ob enem zastopa in obsega — cecilijansko društvo. Ali niso ravno Cecilijanci iz knjižnic privlekli na dan pozabljenih del Palestrine, Orlanda Lasa in drugih starih skladateljev ? Ali niso Cecilijanci preiskali zgodovine cerkvene glasbe in oživeli pretrgano tradicijo? Ali ne go;e učenci sv. Cecilije prave cerkvene umetnosti? Nadalje, ali ni prava cerkvena glasba apologija katoliške cerkve in najbolje sredstvo pomiriti obupane, razdražene duhove, očistiti č oveške strasti, kakor je že Aristotel to spoznal in učil, vzbuditi versko čute, vliti v človeško sred sveti mir, katerega svet ne more dati ? Ali ni torej ravno sveta cerkv. glasba za današnji nemirni, razdrti in obupani čas — socijalnega pomena? Po tem takem radostnim srcem belježimo v naš časopis XIV. občni zborcecilijanskega društva v Reznu ter opozarjamo naše čitatelje na glavne točke in sklepe tega katoliškega mejnarodnega društva, ki šteje tudi v Slovencih nekatere ude in mnogobrojne somišljenike. V starodavnem Reznu ob modri Donavi, v nekdanji stolici bavarskih vojvod, v mnogoletnem sedežu nemškega državnega zbora (od I. 1633 do 1803), v mestu odlikujočem se z rimskimi in nemškimi, poganskimi in krščanskimi spomeniki, z mnogobrojnimi cerkvami in starimi stolpi, s srednjeveškimi hišami, v stolnici sv. Emerana in "VVolfganga, v rojstnem kraju cecilijanske glasbe je zborovalo letos cecilijansko društvo za nemške in avstro-ogerske pokrajine. Prav umestna in srečna misel je bila obhajati petindvajsetletnico cecilijanskega društva tam, kjer mu je tekla zibelka. Ob enem pa je društvo hotelo proslaviti glasbena velikana Palestrina in Orlanda Lassa ob njiju tristoletnici pevajoč nesmrtne njiju skladbe. Zato ni čuda, da so se k tej slavnosti zbrali polnoštevilno čestilci sv. Cecilije (okoli 1000) Videli smo goste iz cele Nemčije, Avstro-Ogerske, Švice, Italije, iz Francoske, Anglije in Amerike, vse v lepi edinosti in dostojni ljubezni. Saj med Cecilijanci celega sveta ni druzega tekmovanja ko gojiti brez sebičnosti najlepšo cerkveno umetnost — cerkveno glasbo in proslavljati čast Božjo. Shod je bil torej mejnaroden in v pravem pomenu katolišk. Izmed Slovanov so se udeležili te slavnosti gg. I. F o e r- Vspehi na mariborski gimnaziji so pokazali, da slovenski dijaki ne zaostajajo za nemškimi tovariši, kajti vsi odličnjaki petega razreda prišli so lansko leto s slovenskih vaporednic. In če se vlada ud&, da napravi v Celju nižjo realko, tudi dobro, toda Slovenci bodo morali tudi za ta zavod zahtevati slovenske vsporednice. A tudi štajerski Slovenci niso držali križem rok. Dne 20. junija t. 1. so se zbrali mnogi slovenski rodoljubi, mej njimi vsi trije državni poslanci, ter so sklenili resolucijo, v kateri odločno protestujejo proti temu, da bi se c. kr. gimnazija v Celju proglasila kot nemška posest. Gimnazija je državni zavod, namenjen prebivalstvu Spodnjega Štajerskega, katero je po ogromni večini slovensko. Po dve tretjini dijakov na tej gimnaziji je Slovencev. Sedaj je gimnazija tako vrejena, da se vsi pred-metje, izvzemši slovenščino, predavajo v nemščini, kar nasprotuje državnim osnovnim zakonom. Slovenski državni poslanci naj torej delujejo na to, da se prej ko mogoče izpolni opravičena zahteva slovenskega naroda ter na gimnaziji osnujejo slovenske paralelke. Jednako resolucijo je sklenilo »Slovensko politično društvo" za Spodnji Štajer na shodu v Mozirju dne 8. julija t. 1. Na obeh shodih se je naglašalo, da se je v prvi vrsti treba boriti za slovenske vsporednice in da odklanjajo čisto slovensko gimnazijo zato, ker bi ostala le obljuba. Vlada vsak trenotek lahko zaukaže slovenske paralelke, za novo gimnazijo pa potrebuje dovoljenja državnega zbora. In na ta način morejo nemški liberalci zavleČi novo gimnazijo — od calendas graecas. Te dni pa so dunajski listi objavili vest, da je slovenska nižja gimnazija v Celju gotova stvar. Dasi je „N. Fr. Pr." nedavno kazala nekaj hinavščine, češ, da Nemci nočejo kratiti pravic drugim narodom in da Slovencem dovolijo slovensko gimnazijo, kliče sedaj vse svoje patrone na pomoč ter roti vlado, naj osnuje slov. gimnazijo kje drugje na Spod. Štajerskem in ne v .nemškem" Celju. Vladi dunajska Židinja kar preti z opozicijo. Torej vedno novi izgovori. Šolski zavod more prospevati le tam; kjer je središče življenja kake pokrajine. In to je za južno-zapadni del Štajerske le Celje, ne pa Ljutomer, kamor bi radi Nemci potisnili slov gimnazijo. Z gimnazijo v Celju se ne ruši nemška posest, katero varovati je baje sklenila koalicija, kajti že davno pred koalicijo je državni zbor sklenil slov. paralelke in minister pl. Gautsch jih je obečal že 1. 1889. Vse grožnje z nemško opozicijo so prazne, kajti vsi slovenski poslanci so se zavezali, da so solidarni v tem vprašanju, ako vis. vlada ne ustreže tej želji, razpade Hohenvvartov klub, ž njim pa gotovo tudi koalicija in nemških liberalcev gloriji mora biti konec. Zmagati mora pravica. Da bi se vlada ozirala na nekatere nemško-nacijonalne kričače iu renegate, tega ne moremo verjeti, dokler je na čelu vis. osrednji vladi mož pravičen in v vsakem oziru pravi ka-valir. A Trezna beseda o ljubezni do domovine. (V «Vlasti> pisal Pohunek.) III. Naj navedemo le nekatere vzglede. Očak Jakob umira daleč od domovine. Kliče k sebi še zadnjič vse svoje sinove, blagoslovi jih in se poslovi od njih. Ko je pa vsem dal blagoslov, spomni se še enkrat svojih krajev, kjer so živeli in umrli njegovi očetje, obeta svojim sinovom, da bode ž njimi Bog in da jim bode dal zopet deželo njih očetov, proti koncu pa zbira svoje zadnje moči ukazujoč sinovom, ko bode umrl, naj ne pokopljejo njegovega trupla v Egiptu, ampak naj je peljejo nazaj v rojstno deželo in tam naj je pokopljejo mej grobovi njegovih očetov (I. Mojz. 49, 29.) In kako ginljivo je brati psalm 136, kjer se slikata žalost in hrepenenje po domovini naroda judovskega v sužnosti babilonski! Ali se ne zdi, kako da vidimo celi narod v britkem žalovanju, ko beremo v onem psalmu: Ob babilonskih rekah ondi smo sedeli ter se jokali, ko smo se spominjali Siona. Na vrbe smo obesili svoje citre. Ker tam so nas popraševali, katere so nas vjete peljali, po pesmih, in kateri so nas bili odpeljali: „Pojte nam katero sionskih pesem." Kako bodemo peli Gospodovo pesem v tuji deželi ? Ako tebe pozabim, o Jeruzalem, bodi pozabljena moja desnica ! Moj jezik naj mi obtiči na nebu, Če se ne spomnim tebe, če mi ni Jeruzalem prvi v moji radosti. Tako so hrepeneli po daljni domovini sinovi v Babilonu; oni pa, ki so bili ostali, ti so žalovali zopet in se jokali nad razdejanjem svetega mesta, nad nesrečo, ki se je tikala vsega naroda. Zato imamo posebno ginljiv dokaz v žalostinkah Jeremije preroka in v njegovi molitvi, v kateri je Boga prosil, da naj se usmili izraelskega ljudstva in pomaga naj mu, da se mu vrne poprejšnje blagostanje. Enako je tožil tudi knez Matatija. A ne samo o tožnem hrepenenju po domovini, o tožbi nad njenim ponižanjem nam govore knjige sv. pisma, ampak tudi o slavnih činih storjenih za narod in domovino; tako se nam na pr. v sv. pismu pripoveduje o slavnih činih in bojih Mojzesovih in tudi o trpljenju, katero je moral nositi izraelski narod. Hvaleč pripoveduje sv. pismo o slavnem Ge-deonu, kako da se je vojskoval zoper sovražnike. Z ne manjšo hvalo govori sv. pismo o kraljici Esteri, kako da je stopila čez prag svojega soproga kralja, dasi ji je smrt pretila, da prosi za svoj narod, kateremu se je bližala doba popolnega pogina in kako je ohranila narod proseč za njega. Dalje pa se še pohvalneje omenjajo v sv. pismu domovinske čednosti, požrtovalnost in junaštvo, kako ga je ska-zala Judita, da bi ohranila svoje rojstno mesto nasproti najhujšemu njegovemu sovražniku. Ko je bil obglavljen Holofern, in ko so ustrašene asirske čete bile premagane od majhnega števila Izraelcev, tu je prišel najvišji duhovnik Joakim z vsemi svojimi duhovniki iz Jeruzalema do Batulije, da bi videli Judito, in ko je prišla do njih, blagoslavljali so jo vsi enoglasno rekoč: »Ti si slava Jeruzalema, ti veselje Izraela ti čast našega ljudstva I Ker ti si moško ravnala in zato bodeš oblagodarjena vekomaj." (Knj. Judite. Da pa ne bi množili primerov odveč, pripomnimo samo še to, da celi dve zadnji knjigi starega zakona pripovedujete o hrabrih činih Makabejskih bratov in njihovega očeta Matatije in da sv. pismo kar naravnost vspodbuja, da bi tudi mi ohranjevali v hvaležnem spominu one, kateri so si pridobili zaslug za domovino in narod; pravi namreč: »Hvalimo sloveče može in naše očake v njih ro-dovinah ; veliko slovečega je Gospod storil v začetku v svojem veličastvu. Oni so gospodovali po svojih deželah, bili so mogočni in z modrostjo previdni možje, iu so ko preroki čast prerokov razglaševali. Vsi ti so si pri rodovih svojega ljudstva čast pridobili in so hvaljeni že v svojih dneh. Njih otroci so ime zapustili, da se njih hvala oznauuje. Njih vnuki so svet delež, in njih rod je v zvezi ostal. Njih otroci zavoljo njih na vekomaj ostanejo, njih rod iu njih slava ne bodeta prešla. Njih trupla so v miru pokopana, in njih ime živi od roda do roda.__(.Dalje sledi) Politični pregled. V L j ubij an i, 18. avgusta. Volitve na Koroškem. Liberalci se že resno boje, da zgube jeden mandat na Koroškem. Pa tudi nemški nacijonalci nimajo sreče. Steinvvender je sam prišel na Koroško, ali kakor se vidi, ni dosti opravil. Časi minevajo, ko je bilo treba le zoper Slovence zabavljati, pa je bil liberalen kandidat zmage gotov. Nemškonarodne »Freie Stimmen" mislijo, da je prestrogo izvajanje šolskega zakona krivo, da ljudje prehajajo v konservativni tabor. Posebno se šolske zamude prestrogo kaznujejo. Ta list torej priporoča, da se naj šolski zakon manj strogo izvaja in se naj uvede zmeren in delaven protisemitizem. To pa seveda liberalcem ni po volji. Protisemitje so najbolj sovraženi v liberalnem taboru in tem naj se izroči Koroško, potem je pač bolje, da jo kar dobč konservativci. Kakor razmere sedaj stojč, bode liberalizem kmalu dogospodaril na Koroškem, naj že potem konservativci ali pa nemški nacijonalci postanejo odločilen faktor. Čehi na Dunaju. Na Dunaju je sedaj 340.000 Čehov, ali vendar nimajo nobene šole s pravico javnosti. To pač dokazuje nemško pravico-ljubje. Nemški listi se boje za nemški značaj Dunaja. »Deutsche Zeitung" vzdihuje, da bodo na Dunaju češke šole, kakor gobe rasle iz tal, ako se le jedni dovoli pravico javnosti. S tem pač nemški list priznava, da je na Dunaju čeških otrok za več, nego za jedno ljudsko šolo. Ta nemški list se tudi pritožuje, da se na Dunaju že sedaj preveč češko goTori. Nemški liberalci in nacijonalci bi menda bili radi, da bi se izdal kak zakon, da se na Dunaju prepove Čehom s ter, stolni kapelnik v Pragi, L. Hudovernik, stolni kapelnik v Mariboru, Fr. Ferjančič, kaplan v Trnovem, Dr. Fr. Sedej, dvorni kaplan na Dunaju, Dr. Jož. P a z m an, profesor v Zagrebu, mnogo Čehov in celo neki lužički Srb. Slavnostni program je obsegal pevske produkcije a capella in društveno zborovanje. Prvi dan 8. t. m. je v veličastnem gotiškem domu imel veliko mašo sam škof regensburški, za cecilijanstvo velezasluženi Ignacij Senestrej, pri kateri se je pela šestglasna maša Palestrinina »Tu es Petrus." Uloge so bile koralne (Missa votiva de St. Trinitate) in po ofertoriju se je pridejal še Orlandov motet „Beatus qui intelligit." Koral se je pel po Haber- 1 o v i metodi precej hitro in gibično, z izrazom in tehniko in s spremljevanjem orgelj. Peli so unisono deški in moški glasovi, kar se je kaj lepo podalo. Ba se je latinski tekst korala umevno in pravilno deklamoval, mi ni treba povdarjati. Ko je škof z mnogobrojno asistenco stopal skozi cerkev v presbiterij, se je veličastno razlegal vokalni »Ecce Sacerdos." Na to je stolni organist jel preludirati obdelujoč glavni motiv Palestrinine maše, ki je imela priti na vrsto. Radovedni smo bili, kako bode regensburški kor predaval in tolmačil klasično mašo Palestrinino. Saj slov^ Regens-buržani kot izvrstni poznavatelji in tolmači Pale-strininega sloga. I nismo se varali. Sedaj milo, sedaj veličastno so se razlegali kot struna čisti gla- sovi mnogobrojnega kora po prostrani katedrali. Vtis je bil velikansk. Zdelo se je da ste si združili cerkvena glasba ic arhitektura k proslavi Najvišega. Kar je cerkvena glasoa izumila lepega, plemenitega in veličastnega v &rcu in glavi svojega prvaka, kneza muzike, se je tu darovalo na oltar. Enemu je dopadal milo proseči Kyrie, drugemu veličastna Gloria, tretjemu ginljivi, čarokrasni Benedictus, četrtemu dramatični Agnus Dei itd. Čuditi se je biio, kako mogo pevci umetno pretkano skladbo s tako lahkoto in natančnostjo predavati. Zdelo se je, da pevci ne poznajo takta, kakor ga res ne poznajo srednjeveški klasiki, in vendar kako lepo in spretno so se zlivali glasovi v prijetno harmonijo! Moč in skrivnost regensburškega kora, predavajočega klasika obstoji v tem, da se naslanja na ritmično dekla-macijo latinskega teksta. Poj kakor govoriš, to mu je glavno pravilo. Akoprav so se glasovi šestglasne maše križali in samostojno postopali, si vendar razumel vsako besedo. Orlandov motet, ki se je pel po ofertoriju, se je jasno razločeval od Palestrinine maše. Brže si spoznal, da je to proizvod drugega genija. Kedo da je dirigoval to Palastrinino mašo, nisem mogel pozvedeti. Reklo se mi je, da diriguje Palestrinine skladbe Ilaller, Orlandove pa Ha-b e r 1. Oba sta fina poznavatelja »starih" in spretna dirigenta. (Dalje sledi) Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. XIV. Prihodnje jutro šel sem k oknu, da bi videl Melhiorja Giojo, a s tolovaji nisem občeval več. Odzdravil sem njihovemu pozdravu ter dejal, da se mi je prepovedalo, razgovarjati se ž njimi. Prišel je aktuvar, ki me je bil zaslišal ter mi skrivnostno naznanil obisk, ki mi bode v veliko veselje. In ko se mu je zdelo, da me je pripravil dovolj, rekel je: »Vaš oče je tu, prosim, pojte z mano.« Šel sem ž njim v pisarno, trese se veselja in poželjenja in trude se, biti jasnega obraza, ki naj bi pomiril mojega očeta. Takoj, ko je zvedel, da so me zaprli, upal je, da je temu povod kako prazno sumničenje, in da me bodo izpustili precej. A ko je moj zapor trajal le predolgo,^ prišel jo bil prosit vlado, naj me kmalu izpusti. Žalostna prevara očetovske ljubezni. Ni si mogel misliti, da sem bil tako predrzen ter se dal v oblast strogej postavi in prisiljena veselost, v kojej sem govoril ž njim, utrdila je v njem misel, da se mi ni bati ničesar hudega. Kratek razgovor, ki se je nama dovolil, razburil me je nepopisljivo, tembolj, ker sem prikrival vsako znamenje razburjenosti. Najtežje pa mi je bilo, skrivati jo, ko jo bilo treba vzeti slovo. v materinščini govoriti. Dobro, d& nimajo moči za take stvari. Bolgarija. Ne ve se, koliko časa bodo mogli vladati možje, ki so sedaj na krmila. Bazpor mej vladno stranko ju vedno vidnejši. Stambolov je dobro vedel, da ljudje, ki so prišli za njim, niso najsposobnejši za vladanje in za vzdržavanje reda. To se je videlo te dni v Plovdivu. V Plovdivu je bil hud poboj mej vladnimi pristaši Prijatelji Busije napali so ruske protivnike. Devet oseb je ranjenih. Policija je pa vse to mirno gledala. Bala se je menda zameriti komu, ko ne vč, kdo se naposled obdrži na krmilu. MeŠčanje so se zoper policijo pritožili pri ministerstvu notranjih stvarij, ki je obljubilo, da prestavi več uradnikov. — Poslednje dni se je mnogo govorilo o tem, da se Cankov povrne v Bolgarijo. Vlada mu pa bajč misli zabraniti prihod na Bolgarsko, ker on de ni izrekel se, da pr znava kneza Ferdinanda. Pa tudi Cankova pristaši sami ne želč, da bi se on povrnil, ker se boje, da bi to uničilo njih vpliv na vlado. Musija in Bolgarija. Po nekaterih ruskih listih se predlaga nov načrt za sporazumljenje mej Rusijo in Bolgarijo. Sedanji knez, ki je omadeževan s krvjo najboljših bolgarskih domoljubov, kakor ruski listi nazivljajo tiste, ki so snovali zarote proti knezu in vladi v Bolgariji, naj bi se odpovedal v korist svojemu sinu Borisu. Begentstro iz treh članov bi moralo skrbeti, da se princ izgoji v bolgarskem duhu v pravega zastopnika bolgarskih koristij 'pod vodstvom njegove Bolgarijo ljubeče matere. V regentstvo bi se pred vsem moral vzeti metropolit Klement. Buski listi si pač mislijo, da bi mej regentstvom bilo ložje napraviti kako zmešnjavo v Bolgariji in narediti konec njeni samostojnosti. Bolgari pa pač predobro poznajo razmere, da bi se dali s takimi predlogi preslepiti. Bazpor mej Busijo in Bolgarijo ne izvira od tod, ker Rusi ne marajo za kneza Ferdinanda, temveč odtod, da niso hoteli priznati zjedinje-nja obeh Bolgariji, ker jim ne ugaja, da se bolgarski živelj okrepča na Balkanu. Kitaj. Vojska je Kitajce močno razdražila proti tujcem sploh. V Shuklungu so napali katoliško iu presbiterijansko cerker in vernike pretepli. V Kantonu so hudo pobili neko Amerikanko, ubili bi jo bili, da je ni spravil neki angleški kapitan na vojno ladijo. Evropci niso več varni življenja na Kitajskem. Japonska vlada bi rada, da se odpravi konzulsko sodstvo na Japonskem. Sedaj inozemce sodijo njih konzuli ne pa domača japonska sodišča. Vlada je že obrnila se do nekaterih evropskih vlastij za odpravo konzulskih sodišč v gotovem roku. Evropski trgovci so na Japonskem zaraditega že v strahu, kajti v pravičnost japonskih sodnikov nimajo dosti zaupanja, posebno ker je nasprotstvo do tujcev v tej deželi precej veliko. V okolnostih, v kakoršnih je bila Italija, bil sem trdno prepričan, da bode Avstrija postopala z vso strogostjo in da bodem obsojen na smrt ali pa v mnogo let ječe. To prepričanje zakrivati svojemu očetu! varati ga trdnim navideznim upanjem, da bodem kmalu oproščen ! ne zjokati se, kadar se ga objame, govoriti mu o materi, o bratih in sestrah, o kojih sem mislil, da jih ne bodem nikdar več videl na zemlji! prositi ga neskrbnim glasom, naj me še pride pogledat, ako more! Nobena reč me ni stala nikdar tacega premagovanja. Popolnoma potolažen se je ločil od mene, jaz pa sem se vrnil v ječo potrtega srca. Ko sem bil sam, upal sem, da me bodo okrepčale solze. Tega krepila pa nisem mogel najti. Ihtel sem sicer silno, a solze ni bilo ni jedne. Občutek, da se jokati ne more, je najhujši izmed najbridkejših bolečin in oh! kolikokrat sem ga skušal! Prijela se me je huda mrzlica in strašno me je bolela glava. Cel dan nisem povžil niti žlice juhe. »Da bi to vendar bila smrtna bolezen«, dejal sem, »ki bi okrajšala mi muke.« Neumna, strahopetna želja! Bog je ni vslišal, sedaj ga zahvaljujem za to. In zahvaljujem ga ne le, ker sem čez deset let ječe videl zopet drago svojo rodbino in se smem šteti srečnim, ampak tudi za to, ker trpljenje da človeku moč in upam da zame ni bilo brez koristi. (Dalje sledi.) Cerkveni letopis. Petindvftjaetletnica. Iz Višnje gore, 17. avg. V nedeljo 12. t. m. je prečastiti gospod Jakob Raspotnik obhajal 251etnico svojega župnikovanja, odkar je prišel v našo faro. Mislil je ta dan sam kar na tihem slaviti, ali udani mu farani so ob tej priliki pokazali, kako iskreno da Ijibijo svojega blagega duhovnega očeta. Radi tega so prejšnji večer zažigali še pozno v noč velike kresove. Farna cerkev in župnijski dvorec je bil malo da ne res razsvetljen z umetalnim in bengaličnim ognjem. Veselo pritrkavanje zvonov in gromovito pokanje topičev je odmevalo daleč na okrog. V nedeljo zjutraj, ako si šel po prvi službi mimo župnišča, videl si razne de-putacije, ki so hodile se poklanjat mnogozaslužnemu častilcu. Mej mnogimi poklonili so se mu prvi župani zastopajoč šest občin, na čelu vrli g. Miha Omahen, ki je bil duša vse slavnosti. Ta mu izroči v kratkem in krasnem govoru v imenu cele fare v znamenje presrčne hvaležnosti in ljubezni prekrasni „brevi arium horae aiurnae" in masno knjigo, katera ima na čelu naslednje primerne kitice: Višnjegorci dušnega očeta Petindvajset let Te že častč, Leta znana so, a ne prešteta Vrsta Tvojih činov je zanjž. Ta hvaležnosti spomin rodbinski Veže še tesneje nas s Tebo ; Mašna knjiga, mali dar spominski Naj tolmači vdanost Ti zvesto. Dolgo še daruj za nas daritve, Dolgo kaži k Bogu pravo pot, Ko pa pride ura Ti ločitve, V rajsko knjigo vpiši Te Gospod. Za toli dragoceno darilo in za toliko prisrčnost in neomenjeno iskrenost se g. župnik z ginljivo besedo in rosnim očesom prav toplo zahvali. Dal mili Bog preblagemu gospodu župniku dočakati še častnega dneva svoje zlate maše ! Fiat! Mejnarodni kongres krščanskih arheologov v Spljetu. Kakor smo že poročali, zboroval bode kongres krščanskih arheologov 20., 21. in 22. t. m. O ve-likej važnosti kongresov za znanost sploh nam ni potreba druzega omeniti nego to, da so dandanes učenjaki raznih narodov shajajo, da napredujejo v svojih strokah. Zborovali so na pr. pred kratkim v Rimu zdravniki vseh evropskih držav, v Brusselu sešli se bodo letos katoliški učenjaki i. t. d. Ravno tako potrebno je, da se sestauejo krščanski arheologi različnih cerkva in narodnostij, da se bližje spoznajo, in da se vsak prepriča, koliko se je dosedaj storilo na polju krščanske arheologije po širnem svetu. Dosedaj se je zglasilo za kongres 160 članov, od katerih je skoro polovica inozemcev. Iz Ruske pridejo 4 vseučiliščni profesorji, vsi pravoslavni. Iz Pariza pride protestant, vseučiliščni profesor Berger, iz Nemčije slavni dr. Schnlze i. t. d. Dal Bog, da bi skupno delovanje teh učenjakov pripomoglo tudi k toliko zaželeni jedinosti sv. cerkve. Kongres se bode otvoril s sv. mašo na „con-fessio martyrum" basilike starokrščanskega pokopališča Manastirina v Solunu. Služil jo bode presvetli škof spljetski iu makarski — Nakič. Po koogresu pa bode zahvalna sv. maša v cerkvi sv. Dujma, v kateri je po tradiciji pokopano telo tega svetnika, učenca sv. Petra. Cerkev, katera je bila že na pol v razvalinah, se je tem povodom popravila in ozalj-šala. Za člane kongresa so izdali prof. Dr. Jelič, ravnatelj Bulic in prof. S. Butar knjigo v hrvatskem leziku — „V o d j a po Spljetu in okolici", katera obsega 280 stranij in 25 slik. V njej je kratko pa natančno načrtana vsa zg< dovina Spljeta in Soluna, opisani vsi važni spominki in starine spljet-skega muzeja. Med kongresom se bodo izdajali trije časopisi v latinskem jeziku : „Bihačensis", „Salolitana" in „Spalatensis". Prvi bode prinašal članke o hrvatskih spominkih od 7. stoletja naprej, drugi članke o starosolunskih, tretji o spljetskih spomiukih. Članke bodo spisavali najodličneji domači in ptuji učenjaki. Vsak član kongresa dobi te časopise kakor tudi „Vodjo po Spljetu" brezplačno. Da se bode ta znameniti shod zamogel zvršiti, pripomogli so najodličneji učenjaki vseh narodov in vseh 8tan»v. Naj omenimo samo nekatere: Dalma- tinski Škofje Carev, Nakič, M&rcelič; kardinala Gruscha, Scbonborn, nadškof Kohn; prof. Smičiklas, prof. Ljubic prof. Jagič, volja v Avguštinej« na Dunaju dr. Sedej in mnogo druzih italijanskih, francoskih, angleških, inažarskih in nemških odličnjakov. Izmed Slovencev se bodeta, kolikor nam je do sedaj znano, osebno udeležila zborovanja p. n. gg.: kanouik Janez Sušnik in dr. J. Mantuani, pristav dvorne knjižnice. Sklepamo te vrstice z željo, da se kongres za-vrši s popolnim, vsestranskim vspehom, ne samo v interesu krščanske arheologiške vede, temveč tudi na čast in slavo bratske nam hrvatsko - dalmatinske zemlje, katera naj s tem zborovanjem postane gojišče krščanske arheologiške vede. Koledar za 34. teden leta 1894. Nedelja 19. avg.: 14. nedelja po binkoštih evang. Jezus razlaga božjo previdnost; Joahim oče prebl. D. M. Ponedeljek 20. avg.: Bernard op. cerk. uč. Torek 21, avg.: Ivana Frančiška vdova. Sreda 22. avg.: Timotej, muč. Četrtek 23ega avg.: Filip Ben , spoz. Petek 24. avg.: Jarnei, apost. Sobota 25. avg. Ludovik kralj. Lunin s p r e m i n : Zadnji krajec 24. avg. ob 6. uri 45 m. popoludne. S o 1 n ce izide 20. avg. ob 5. uri 11 m.; zaide ob 6. uri 55 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 18. avgusta. (Slovesno sveto mašo) v spomin cesarjevega rojstnega dne obhajali so daues v ljubljanski stolnici prevzvišeni gospod knezoškof ob obilni asistenciji. Svetega opravila udeležili so se polnoštevilno načelniki raznih civilnih oblastev. Vojaki so imeli posebno sveto mašo na prostem. (Volilni shod.) Jutri teden dne 26. t. m. popoludne po krščanskem nauku bode v Št. Vidu pri Zatičini shod volilcev, na katerem bodeta deželna poslanca gg. dr. Papež in dr. Žitnik poročala o delovanji dež. zbora kranjskega. (Dar.) Tukajšnji lekar in hišni posestnik gospod Gabrijel Piccoli izročil je ljubljanskemu magistratu 100 kron in določil, da jih je na rojstni dan presvitlega cesarja, t. je 18. avgusta letos razdeliti med 10 ubogih rodbin. Magistrat sprejel je to lepo darilo ter ga danes primerno razdelil. (Posvečevanje oltarjev.) Včeraj so prevzvišeni knezoškof v cerkvi Jezusovega Srca v Ljubljani posvetili nova krasna stranska oltarja, posvečena svetemu Vincenciju in Materi božji. (Zahvala.) O priliki svoje zlate maše sem prejel od znancev in prijateljev iz raznih krajev toliko lepih častitek in dobrih voščil, da mi ni mogoče dostojno se zahvaliti vsakemu posebej. Zato tem potom izrazim vsem p. n. voščilcem in prijateljem svojo iskreno zahvalo s ponižno prošnjo, da naj nas veže za naprej nežna vez ljubezni in molitve tako dolgo, da smo in ostanemo na veke združeni v presvetem sercu Jezusovem! — Dr. And. Cebašek, zlatomašnik. (V okrasbo ljubljanske stolne cerkve) podaril je preč. g. prelat kanonik dr. Andrej Čebašek o priliki zlate maše in štiridesetletnice, kar opravlja daritev sv. maše v stolnici, krasen v renesančnem slogu izdelan, bogato pozlačen lestenec. Izdelal ga je prav mojsterski tukajšnji pas&r g. Ivan K r e g a r. Lestenec ima v premeru čez dva metra, visok je nekaj čez tri metre, svečnikov ima štiriindvajset, ter je res pravi kras veličastne stolnice ljubljanske. (Obdarovani invalidi, vojaki in vojaške vdove v cesarjev rojstni dan.) Deželna vlada kranjska je za 1. 1894 razpisanih 12 ustanov iz nabiralnega zaklada patrijotičnega gospejnega podpornega društva v Ljubljani r znesku po 39 gld. 90 kr. povodom denašnjega rojstnega dne na predlog omenjenega gospejnega podpornega društva podelila nastopnim invalidom, in sicer ti so: Jurij P u cel j iz Martinje Vasi; Janez Stare iz Luže; Janez Mulej iz Tupalič; Janez Šušteršič iz Toplic; Janez J e-retič iz Podboršta ; Martin Stok iz Brega; Ant. P u c e I j iz Ribnice; France S k u b i c iz Vel. Stare Vasi; Jarnej Habijančič iz Škocijana; Janez Jordan iz Brezij; Ank. Novak iz Cirij in Janez Zajec iz Dola (pod Ljubljano). — Dalje so vsled sklepa napominanega gospejnega društva prejeli podpore za leto 1894 nastopni invalidi, vojaki in vojaške vdove, in sicer: Anton Blažič iz Sevna; France Dolenc iz 2eleznikov ; France G e r d e n iz Martinje Vasi; Josip Snedec iz Črnomlja in Neža Žitnik iz Vodmata po 10 goldinarjev; dalje Pr. Pevec iz Preske; Ant. Legat iz Ljubljane; Ant. H o m a n e ii Grčarevca; Jos. R a č i 6 iz i Gerkljan; Jos G a s p a r i č iz Jelšovnika; Jak. S m e-rekariz Loga; Alojzij Nabergoj in Jarnej T ros t, oba iz St. Yida nad Vipavo; Rozalija S k v a r č iz Čateža in 'Marija Herbst iz Tople Rebri po p e t goldinarjev. (Iz Cerknice). Dne 18. avgusta, na cesarjev rojstni dau, so imeli vojaki, ki so pri vajah na Rakeku in Uncu, slovesno sveto mašo v šotoru na Rakeku ob 9. uri. V ta namen došel je iz Trsta gospod Auton Jaklič, c. in kr. vojaški dubovnik, ki je izvršil sveto opravilo. Po maši imelo je višje vojaštvo banket. (Požar.j Na dosedaj neznani način nastal je due 15. avgusta t. 1. okoli Lfičetrt na 11. uro po noči ogeuj v kozolcu Franceta Bavdek-a iz Dolenje Slivnice in mu je v malo urah kozolec iu pod z mnogovrstnimi pridelki in premakljivim blagom vred pokončal in tako škode okoli 4000 gld. napravil. Zavarovan je bil poškodovani za 700 gld. (Toča) je včeraj opoldne na Ježici in Črnučah na polju vse razbila, mnogo oken poškodovala grozni vihar pa je podiral kozolce in ograje. V četrtek smo k sv. Roku grede občudovali, kako bujno raste ajda in sedaj je vse v tla pobito. Lansko leto je toča pokončala tukajšnim ljudem prvo, letos pa drugo setev. (Ploha iu toča.) Včeraj mej 12. in 1. uro opoludne padala je mej nastalo ploho, — kakor se nam poroča, kot mali orehi debela toča po Notranjskem, v ljubljanski okolici kakor tudi po našem mestu, ter naredila po polji in vrtih obilo in znatne škode. Največ trpelo je zelje, ajda, fižol in sadje. Da ni padala mej dežjem, pouzročila bi bila še dokaj večjo škodo. (Krščansko-socijalno gibanje v Trstu.) Tržaški „11 Popolo" piše jako navdušeno o ravno vršivšem se socijalnem pouku na Dunaju. Popisujoč vspehe njegove pravi mej drugim: „Uspehe socijaluega pouka bodemo videli v nedaljni bodočnosti in videli jih bomo brez dvojbe tudi v Trstu, če se vrženo seme ne bode moralo bojevati z našo brezbrižnostjo, ki je glede katoliškega gibanja, postala skorej pregovor, z nekim malo podjetnim duhom". — Bog daj, da bi res tudi Trst kmalu vstal oživljen v katoliški ideji. Socijalnega pouka so se udeležili trije vneti in razboriti duhovniki; brez dvojbe poneso sprejeta navodila domov. (Glavni zbor »Zaveze slovenskih učit. društev".) Iz Gorice se nam piše dne 16. avgusta t. I.: Danes je imela tukaj »Zaveza slovenskih učiteljskih društev" svoj šesti glavni zbor v Gorici. Ob 7. uri so zborovali odposlanci društev, ob 10. uri odseki. Ob l.uri so imeli skupen obed, katerega seje udeležilo tudi mnogo neučiteljev. Pri obedu so se govorile razne napitnice, določno se je tudi poudarjala vzajemnost s č. duhovščino. Ob 4. uri je bil glavni zbor in ob 8. uri zvečer ,Beseda" v čitalnici. V petek se deputacija odpelje v Cerkno, kjer se udeleži svete maše v proslavo rojstv. dne Njeg. Vel. Franca Jožefa I., in odkrije spominsko ploščo v rojstni hiši dr. Fr. viteza Močnika. Zdi se, da je »Zaveza" zadovoljna z Gorico in vzame seboj mnogo lepih spominov in spodbudnih vtisov. (Poziv k duhovnim vajam za učiteljice.) Da vstrežemo splošni želji vseh 46 udeleženk lanskih duhovnih vaj, naznanimo, da se bodo te tudi letos v uršulinskem samostanu v Ljubljani, pod vodstvom preč. g. V. Loinger-ja vršile. Začetek bode 2. sep. to je angeljsko nedeljo ob 6. uri zvečer. Splošna radost vseh lanskih udeleženk bi bila, ko bi se dosti novih tovaršic nabralo, katerim bode misel ua duhovne vaje gotovo v trajnem, nepozabnem spominu ostala. Udeleženke naj se oglasijo o pravem času pri č. samostanski prednici M. Antoniji Murgel v Ljubljani. (Nesreča.) Iz Studenca se nam piše: Z verha zvonika podružnice sv. Primoža — studeniške župnije na Dolenjskem — je v torek popoludne ob polupetih padel 50 letni Anton Pavlič iz Spodnjega Tuhinja. Živel je do 7. zvečer. Po zvonikovi strehi je zdrsnil na blizu zvonika stoječo hruško, zato pri padcu iz višave 25 metrov ni bil takoj mrtev. (Dvanajsto potovanje radi slovanske pesni.) Gospod Ljud. Kuba, izdajatelj i v Slovencih znanega dela »Slovanstvo v svojih spevih", vrnivši se iz Pariza, kjer se je*bavil s proučevanjem glasbeno-arheologiških študij, napotil se je v svrho nabiranja slovanskih pesni j na Bolgarsko, in sicer je to njega dvanajsto potovanje radi slovanske pesni. Potovanje mu je s podporo omogočilo avstr. ministerstvo za nauk in petrograjska »Imperatorska Akademija" za nauk. (Vsled nove uredbe pri ^domobranstvu) bode vrhno poveljništvo za slovenske dežele v — Gradcu, in sicer za Štirsko, Koroško in Kranjsko, Trst, Goriško in Gradiško, posamezni poveljniki bodo pa stolovali na pr. v Štokerauu z dopolnilnimi okraji Gradec, Celovec in Trst. Tičoč se dalje domobran-stva hode Predlitavska razdeljena na 92 domobranskih okrajev. V graškem domobranskem okraju so obseženi: Gradec, Ljubno, Maribor, Celje, Celovec, Ljubljana, Trst, Gorica in Pulj. (Izredni občni zbor italijanskega političnega društva za Istro) vršil se je v ponedeljek v Pulju, ter se končal na občno zadovoljnost italijanskih somišljenikov. Znano je namreč, da so pri zadnjem občnem zboru navzoči sklenili, da se v deželnem zboru isterskem ne sme dovoliti hrvatsko - slovenski govoriti. Vsled tega sklepa ni hotel izvoljeni odbor prevzeti časti odborniških mest, kajti je uvidel ne-izpeljivost tega sklepa. Odločili so torej odložiti zborovanje in izvoliti pri prihodnjem zboru novi odbor. Pri izrednem občnem zboru pa predložil je odvetnik Gostantini novi predlog, ki popolnjuje onega pri prvem zborovanju sprejetega v toliko, da ga je smatrati kot „idejal programa" (come idealitd di programa). Ta predlog je bil soglasno sprejet in vsled tega je izjavil prejšnji odbor, da zopet sprejme ponujeno mu čast. In tako je končala ta otročarija isterskih la-honov. (Povozil) je sinoči voz, ki po Ljubljani pobira pisma, v Florijanski ulici nekega delavca Kušarja, ter ga težko ranil. (Državna trtnica v Kostanjevici.) Vsled ukaza c. kr. deželne vlade z dne 6. avgusta je c. kr. ministerstvo za poljedelstvo ukazalo, da naj se tisti vinogradniki, kateri na pomlad leta 1895 amerikan-ske trte iz državne trtnice v Kostanjevici kupiti želijo, pri c. kr. okrajnem glavarstvu na Krškem ustno ali pismeno brez koleka zadnji čas do 1. oktobra 1894 oglasijo. Trte se bodo po razmeri nahajajoče se zaloge, in sicer samo takim naročnikom oddajale, kateri imajo vinograde v krajih, kjer je trtna uš vinograde uničila, po sledečih cenah: a) rezniki Riparije snuvage in selecti-one, Solonis, Rupestris in York-Madeira po tri (3) goldinarje 1000 komadov; b) rezniki Riparije por-talis, Pailleres, Perrier in Jaquez po šest (6) goldinarjev 1000 komadov; c) vkoreničene trte pa brez razločka vrste po deset (10) goldinarjev 1000 komadov. Brezplačno zamorejo se trte izjemno le takrat oddati, če bi se trtni matičnjak iz kakega občinskega ali društvenega zaklada napraviti nameraval in bi bil obstanek tacega podjetja za najmanj 10 let zagotovljen. (Kuga v gobci in na parkljih/ se po uradnih poročilih ni samo razširila po velikih županijah Osek in Požega v Slavoniji, ampak se ie zanpsla tudi v take okraje na Hrvaškem, ki meje na Kranjsko, ter se je morala okužena goveja živina, kakor je uradno dognano, na mostovih pri Metliki in pri Vinici, držečih čez reko Kolpo, zavrniti, da se ni gnala dalje na Kranjsko. Da se tedaj ne zanese kuga v gobcu in na parkljih na Kranjsko, zato na podstavi § 5. občnega zakona o živinski kugi dotlej, dokler se kaj druzega ne ukrene, brezpogojno prepoveduje deželna vlada kranjska uvažati in prevažati, oviroma goniti govejo živino, ovce, koze in pre-šiče iz velikih županij Zagreb, Osek, Reka, Modruš in Požega v Hrvaško - Slavonski na Kranjsko in skozi Kranjsko. Glede uvažanja prežvekovalcev in prešičev iz neokuženih velikih županij Hrvaško-Slavonske dalje ukazuje deželna vlada, da se sme uvažanje goditi samo po železnici in v postajah, v katerih more živino ogledati uradni živinski zdravnik, pri čemer se omenja, da je, če se najde tudi samo jedna okužena glava, zavrniti ves živinski transport, izvzemši v Ljubljani, kjer se ne sme bolna in okužena živina pripeljati t klavnico, toda samo v ta namen, da se takoj pobije. (Razpisana je služba) sodnijskega sluge pri pri okrajnem sodišču v Mokronogu. Prošnje je vložiti do 12. septembra pri predsedništvu okrožnega sodišča v Novem Mestu. (Priprave za volitve na Goriškem.) Iz Gorice, dne 16. avgusta. Za šolskih počitnic je v mestu redno mrtvo, a danes je bilo izredno živahno gi- banje po Gorici. Ob 10. uri so „Pri zvezdi" veleposestniki goriškega glavarstva se zbirali, da bi postavili kandidata za deželnega poslanca. Shod je otvoril dr. Anton Gregorčič. Naznanil je veleposestnikom, katerih je došlo nad 80, namen shoda, in da „Sloga" se je posvetovala o tej volitvi, a prepustila veleposestnikom samim, da si postavijo kandidata. Vsi so bili te misli, da si izbero poslanca izmed veleposestnikov. Pogovora so se udeležili A. pl. Monari-Neufeld, Ant. Klančič, Cotič, Toplihar iu drugi. Za kandidata so se imenovali razni gospodje, a vsi so a* zedinili za Antona Klančič a, župana v Podgori pri Gorici. On je jako spoštovana oseba in delaven že sedaj, tako v domači občini, kakor v okrajnem šolskem svetu, cestnem odboru in pri narodnih društvih. Nasprotnika menda nima med Slovenci na Goriškem, Z8to upamo, da bo tudi dne 28. t. m. soglasno voljen deželnim poslancem. — Ob 11. uri je „Sloga" imela izredni občni zbor tudi v v sokolski dvorani »Pri zvezdi". Nad 40 udov je bilo zbranih, ko je predsednik ob 11. uri otvoril zborovanje in predstavil c. kr. vladnega komisarja Bogom. Princig a. Društveni predsednik dr. A. Gregorčič je povedal, da odbor politiškega društva »Sloga" se je tudi posvetoval o kandidaturi deželnega poslanca, katerega imajo voliti dne 27. t. m. kmetske občine goriške okolice. Pravi, da ime kandidata je že objavilo občno mnenje ljudstva; odbor je zadovoljen s tem kandidatom, vendar je imenovanje kandidata prepustil današnjemu občnemu zboru. Na to je predsednik sam opisoval dosedanje javno delovanje kandidata iu je konečno pozival »Slogarje", da se oglase. Gg. Anton Bolko in Anton Monari pl. Neu-feid sta priporočala kandidatom vč. g. Bi. Grčo, župnika v Šempasu. Pri glasovanju so se vsi navzoči izrekli za tega kandidata. Po glasovanju se oglasi za besedo župnik BI. Grča. Zahvali se „SIogi" za izkazano zaupanje. Izjavi, da sprejme ponudeno kandidaturo. Pojasni razloge, radi katerih ga morda ne bodo volili posamezni volilci. Govori o dolžnostih deželnega poslanca, delovati za blaginjo naroda, dežele in volilcev in zatrdi, da se bo trudil v slogi s slovenskimi poslanci vestno spolnovati dolžnosti dež. poslanca, ako bo izvoljen. (Nova maša.) Na Robu pri Vel. Lašičah opravil bode dne 16. septembra t. 1. ondotui rojak č. gospod Frančišek Udovič, brat Kapistran iz reda Benediktincev v Št. Pavlu na Koroškem, — prvo daritev sv. maše. (Cesarska pesem.) Vsled raznih, zadnja leta v stari napev cesarske pesmi ..Bog obvaruj Bog ohrani" samovoljno vpletenih variacij, po katerih se je zatem ta več ali manj popačena pesem v šoli in drugod pela, odredil je ravnokar c. kr. deželni šolski svet kranjski, da se imenovana pesem sme in mora pri dotičnih šolskih slovesnostih iu drugih prilikah peti odslej Ie po starem izvirnem napevu. Le-ta pesem dobiva se sedaj v besedilu in napevu v Rud. Mi-ličevi tiskarni v Ljubljani, komad po 4 kr., 100 komadov pa za znižano ceno 3 gld. (V Opatijo) je dospelo letos topličarjev iu tujih gostov 7301, v Krapinske Toplice 1488, v Rogatec 2076, ua Vrbsko jezero 4252 in v Karlove Vari na Češkem celo 31.363 gostov, in je torej poslednje mesto najbolj obiskovano od topličarjev in tujcev na vsem svetu I (Grozen zločin v Trstu) zgodil se je kakor se nam poroča v nedeljo predpoludne med 11. in lž. uro v predmestju v bližavi sv. Ivana. Neznan zločinec ubil je s kladvom neko ženo Hrovatin, v času, ko je pripravljala kosilo za družino. V hiši ta čas ni bilo, razuu 16mesečnega njenega otroka, žive duše. Sosedje pripovedujejo, da so ubito se ob 11. uri videli, ko je govorila z nekim človekom, ki jo je po nečem popraševal. Uboj je tem misterijoz-neji, v kolikor se zna, da ni bil to roparski uboj, kajti mož ubite žene je konstatoval, pnsedši domov, da čisto nič ne primanjkuje čeprav je bilo v gotovini do 300 gld. denarja. Policija marljivo preiskuje zadevo in upati je le, da se ista kmalu razjasni. (Semnji po Slovenskem) od 20.—25. avgusta: Na Kranjskem: 21. v Metliki 24., v Postojni, St. Jerneju, Kočevju, Loki in Kamniku. 25. vAmbrusu za blago in živino. — Na Štajerskem: 20. v Kostriv-nici, pri sv. Juriju na Pesnici, 24. pri sv. Duhu na Stari Gori, na Laškem, v Mureku, Središču, Rogatcu, Slov. Bstrici. — Na Koroškem : 21. v Blaj-bergu, 24. v Labodu. — Na Primorskem : 24. v Boljuncu. Telegrami. Cesarjev rojstveni dan. Dunft), 18- avgusta. Povodom cesarjevega rojstnega dne jo bila vojaška budnica z godbp. Schmelška parada se je zaradi deževnega vremena odpovedala. Vojaške službe božje v Votivni cerkvi so se udeležili nadvojvodi Karol Ludovik in Rainer ter generali. V cerkvi sv. Štefana je bila slovesna §lužba božja, pri kateri so bili ministri in 4rugi odličnjaki. Na Ogerskem in v vseh pokrajinah se je cesarjev rojstveni dan slovesno praznoval. Časopisi priobčujejo naudu-šene slavnostne članke. Praga, 18. avgusta. Deželni odbor je sklenil včeraj odposlati povodom rojstveuega dne cesarjevega častitko na cesarjevo kabinetno pisarno. Več korporacij je poslalo de-putacije k namestniku, da sporoči njih ča-stitke na Najvišje mesto. Praga, 18. avgusta. Včeraj, na predvečer cesarjevega rojstnega dne zaradi izjemnega stanja ni bilo navadne vojaške se-renade. Zbralo se je pa bilo vendar več rokodelskih pomočnikov in učencev, ki so se pa razšli na poziv policije. Pet oseb so zaradi upiranja zaprli, od katerih so pa dve izpustili. Ob desetih so že bile vse ulice prazne. Trst, 18. avgusta. Včeraj zvečer so bile kot na predvečer cesarjevega rojstnega dne vse ulico polne ljudij, ki so navdušeno klicali „Eviva" in „Živio". Hiše so bile razsvetljene. Bila je bakljnda, katere se je udeležilo mnogo društev. Pred namestništvom se je pela cesarska pesem. Kolera. Dunaj, 18. avgusta. Poslednjih 24. ur jih je v 16 galiških okrajih 123 zbolelo in 68 umrlo in v 6 bukovinskih okrajih 18 zbolelo in 10 umrlo za kolero. Gradec, 18. avgusta. Poročilo tržaških listov, da se je v Celju pokazala kolera, ni resnično. V Celju še dosedaj ni nobeden zbolel za kako koleri podobno boleznijo. Celjski župan je že preskrbe), da se popravi tržaško poročilo. Riga, 18. avgusta Tukaj se je uradno konštatovala kolera. Dosedaj jih je deset zbolelo. London, 18. avgusta. V predmestju Battersea je jeden umrl za kolero. Storile so se razne priprave proti razširjenju te bolezni. Anarhisti. Pariz, 18. avgusta. Zasledili so dve zaroti proti ministerskemu predsedniku. Trije anarhisti v Barceloni bili so odločeni, da iz-vrše dinamitni atentat na Dupuya v Vernet-les-Bainsu. Spanjska policija je o tem obvestila francosko. V Franciji se je pa snovala druga zarota, katere udeleženci so pa tudi že znani- Berlin, 18. avgusta. Pri jednem zaprtem anarhistu našli so v stanovanju dve nena-polnjene granati, o katerih se ne ve, kje ste narejeni. Pri več anarhistih so našli kompro-rnitujoča pisma. Anarhisti so se shajali na nekem vrtu blizu osrednjega pokopališča. Washington, 18. avgusta. Senat je potrdil zakon, s katerim se prepoveduje tu- jim anarhistom žavah. bivanje v Zjedinjenih dr- Lima, 17. avgusta. Predsednik Caceres je poslal podkrepljenje v severne pokrajine. Pokrajina Trujilo je v rokah vstašev, kateri imajo 1000 oboroženih mož. ali jim manjka streliva. Vodja vstašev Šolar so baje misli podati. V boju pri Oroci dne 11. t. m. jo bilo 70 vstašev mrtvih in ranjenih Vladne čete zgubile so 50 mož. Neki ekvadorski parnik jo 15. dne t. m. peruškim vstašem pripeljal 60 mož in nekaj streliva, katerega so kupili od ekvadorske države. Zemun, 18. avgusta. V Bolgarijo namenjena ladija se je razbila pri železnih vratih. Blago in moštvo se je potopilo. Monakovo, 18. avgusta. Umrl je instalater Islbacher, v katerega delavnici se je vnel benzin. vsled poškodovanj, ki jih je tedaj dobil. Drugim osmim poškodovancem se zdravje boljša. Dunaj, 18. avgusta. Včeraj je bil jako slovesen mrtvaški sprevod generala princa Croya. Truplo se je prepeljalo v Gars, kjer se danes položi v rodbinsko rakev. London, 18. avgusta. Gorenja zbornica je vsprejela zakon o šotski lokalni upravi v nekoliko premenjeni obliki. Ponarejena črna svila. takoj spoznas ponsredbo. Prava, čisto barvana svila se t.ikoj »kodra, bitro ugasne in pusti malo pepela prav svetlorujave barve. — Ponarejena svila pa, ki se bitro umaže in zlomi, počasi gori, posebno pa dalje tle nekatere niti, ie je blagč zelo barvano, in pusti črnorujav pepel, ki se ne skodra, ampak zvije. Oe stareš pepel prave svil«, postane lirah, ponarejene svile pa ne. Svilarnioa O. HENNEBERG (e. in kr. dvorni založnik), Zttrioh razpošilja rada vzorce prave svile vsakemu in pošilja po naročilu blago v hišo poštnine in carine prosto. Pisma veljajo 10 krajcarjev, dopisnice 5 krajcarjev v Švico. 13 (7—4) 5 Umrli h«: 16. avgusta. Franc Kravos, tkalec, 28 let, Ulice na Grad štev. 12, šen. Tuj «1. 16. avgusta. Pri tUonu : Plowitz, Mathes, Kaiser z Dunaja. — Mitzky iz Maribora. — Fischer iz Budimpešte. — Stern iz Brna. — Krelja iz Trsta. — Hočevar iz Siska. — Brunnetti iz Gorice. — Schaper iz Lipsije. — Gamilovič iz Petrinje. — Lenarčič z Vrhnike. — Mikuličič z Reke. — Cicin iz Pulja. — Kunstek iz Ptuja. Pri Maliiu: Peroš, Gorup, Turek, Wopelka. Hirsch, Czepek, Thaler, Spielmann, Geiringer, Hirschfeld, Trebitsch, Schvvab. Lehmann z Dunaja. — Papini iz Ankone. — Lustig iz Berolina. — Maulwurf iz Barča — Perpar iz Trsta. — Vozelka z Reke. — Remic h Postojine. — Creyat iz Varaž-dina. — Rehak iz Prage. — Ulm iz Pulja. — Tomšič iz Ilir. Bistrice. — Hentke iz Gradca. Pri bavarskem dvoru: Ervin Fabrici pl. SUd\valden. — Terč iz Seebach-a. — Gaberčič iz Tolmina. — Koller z Dunaja. Pri Juinem kolodvoru : Suppe iz Opatije. — Ja-remczyszyn, Petraucich iz Trsta. — Stagl z Dunaja. — Go-ljevšček iz Gorice. — Thomas iz Urfahr a. Pri avstrijskem caru: Supančič iz Krškega. — Bloch z Dunaja. — Ruper od Sv. Križa. — Fachauer iz Vel. Ka-niže. — Vitas, Gaycr iz Trsla. — Manhart iz Spitala. Vremensko sporudlo. Cas opazovanja 17 u IJUl n pop. «. zveč. Stanje zrokomura t mm 734 1 732-4 734 7 toplomeru po Celzija 16*6' 15 8 12-4 Ve ter sl. zupad sl. svzh. sl. zapad 42-6 dež Tržne cene v Ljubljani dne 18. avgust*. gl kr Pšenica, m. st. . . 6! 30 Rež, „ . . . 4 60 Ječmen, „ . . . 4 50 Oves, „ . . . 5 75 Ajda, ,. . . . 6 50 Proso, , . . . 5 — Koruza, „ . . . 6 — Krompir, „ . . , 2 14 Leča, hktl. . . 11 _ Grah, ..... 12 — Fižol...... 8 — Maslo, kgr. , . — 92 Mast, „ . . — 6* Speh svež, „ . . — 58 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje ..... Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec . . . . Golob..... Seuo, 100 kgr. . . Slama, 100 „. . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „ gl kr. 64 75 2* 10 64 64 64 36 40 17 78 42 80 * ^ m Zahvala. 424 1 Srednja temperatura 14'9 za 4-l° pod normalom. Zahvala prijateljem in znancem, kateri so o bolezni in o smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne matere, posestnice Elizabete Beijde kazali svoje sočutje, prečastitemu duhovniku, Litij-čanom in Hotičanom /a zadnje spremstvo, posebno pa gg. pevcem za ganljivo petje na grobu, sploh vsem izrekamo podpisanci najsrčnejšo zahvalo. V Spod. Hotiču pri Litiji, 12. avgusta 1894. Najprisrčnejša hvala bodi preč g. župniku in g. učitelju. Fani Svetek roj. Bajde. Eksekutivne dražbe. Nikolaja Petračiča iz Draščic posestvo (4896 gld.) dne 1. sept. (druga) v Metliki. Fr. Lešnjaka iz Raven pri Topolu zemljišče s pri-tiklinami (1687 gld.) dnč 3. okt. in 5. novembra (preložitev) v Ložu. Marije R o j š e k iz Sapa zemljišče (610 gld.) dne o. sept. in 6. okt. v Ljubljani. Marije M i h e 1 i č (zapuščina) iz Handlern posestvo s pritiklinaini (545 gld., 30 gld. in 32 gld) dne 12. sept. in 17. okt. v Kočevju. Fr. Kalana iz Zabreznice zemljišče (preložitev) dnš 7. aept. in 10. okt. v Radovljici. Mihe in Marije M a j e r 1 e i z Dola zemljišča (386 gld. 50 kr.) dne 14. sept. in 17. okt. (ponovitev) v Črnomlju. Jan. D e č m a n a iz Zavrstnika (terjatev 220 gld.) posestvo (560 gld.) dne 7. sept. in 9. okt. v Litiji. Franceta Kalana iz Trboj (terjatev 74 gld.) posestva (4599 gld.) in zemljiška pristojstva (110 gld.) dne 10. sept. in 8. okt. Kranju. Ant. Mizgurja iz Ilir. Bistrice (terjatev 194 gld.) posestvo (920 gld.) dne 28. sept. in 29. okt. v Ilir. Bistrici. Marije Klemen iz Buča zemljišča (2209 gld., 2 0 gl j. in 30 gld.) dne 28. avg. in 28. sept. v Kamniku. Jak. Zakrajška iz Vel. LaSič zemljišča dnč 14. sept. in 19. okt. (preložitev) v Vel. Laščah. Mart. Junkarja z Rake zemljišča (80 gld., 70 gld. in 49 gld) dne 5. sept. in 6. okt. na Krškem. Frančiške Slave iz Knežaka zemljišče (200 gld.) dnž 3. sept. in 5. okt. v Ilir. Bistrici. Velika levovska loterija. — 2024 dobitkov. Glavni dobitki 60.000,10.000,5.000 * v gotovini le z 10% odbitka._ Levovske srečke 4. 1 gld. priporoča „MERCUR" menjalnična delniška družba 390 1 na Dunaju, Wollzeile 10. 418 5 Zahvala. Štejem si v prijetno dolžnost izrekati zavarovalnemu društvu Zjedinjenih držav v Novem Torku ) pri kojem se je bil umrli moj soprog gosp. Kajetan Schnablegger še le pred štirimi leti zavaroval za 20.000 gld. a. v., beri dvajset tisoč goldinarjev avstr. volj., najtoplejšo zahvalo za hitro in točno izplačan je zavarovanega kapitala ter priporočati to društvo vsakomur kar najbolj mogočo. V Trbižu, dno 11. avgusta 1894. Vdova Krnil! j a Scliiistblegger, j__vck-puSestir.CH. *) Glavni zastop za Kranjsko pri Alfredu Ledenik-u v Ljubljani, Mastni trg 25 425 l-i dldvoRat Q c- 426 3-1 drjffifit Supan otvoril je pisarno na cBregu št. 13 (cfllagerjeva Hiša). France Pavšner krojač v Ljubljani naznanja preč. duhovščini in sl. občinstvu, da se je preselil v Dijaške ulice št. 9. Ob jednem se prav toplo priporoča v izdelovanje talarjev, sukenj, h&velok in razne obleke 182 26-21 ter zagotavlja trajno delo in uljudno postrežbo. Dolenjsko vino! le pristno blago, ponuja v množini od 56 litrov naprej, vsem tistim, ki so prijatelji pravi in zdravi trtni kapljici, po primerno nizki ceni FR. PAULIN, posestnik in cerkveni ključar v Šent-Rupertu, želez, postaja Trebnje. 422 3-2 i Tovarna cerkvene oprave. Fremovana 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdeloval-nica paratncntov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc lirilckner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor : pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela mašna obleka v najpravilnejši ohbki. 54 26—15 Cerkveni paramenti. 3 ». ® M «-.. m B * 0 % S • H \ K Ako hoče prečast. duhovščina in sl. občinstvo kupovati prav dobro in trajno izdelano tapetarsko pohištvo naj se obrne do ta p e tnik a in dekoraterja Adoifa Klarer-ja v Ljubljani, Florijanske ulice št. 22, kateri prevzema vsa v to stroko spadajoča naročila in je natančno izvršuje. Zanesljivim naročnikom dovoli tudi plačevanje na obroke. 389 5—5 Zahtevajte edino le „Kaclicrliit'S ker je najhitreje in naj goto veje moreče sredstvo za vničevanje vsakovrstnih mrčesov. Kaj hi moglo jasneje govoriti za nedosežno moč in dobrolo. kakor njega ogromna razširjenost, ker se ,.ZACHERLIN-a" proda vsaj dvanajstkrat toliko, kakor vsacega druzega sredstva. atS" Zahtevajte vselej le zapečateno steklenico in le tako z imenom „ZA.CHERL". Vso drugo je ničvredno posnemanje. Steklenice veljajo: 15, 30,50 kr., 1 gld., 2 gld., razprševalec „ZACHER-LIN-a" 30 kr. "Vm 170 (12—10) a Pristni „ZACHERLIN" prodajajo v LJubljani: Krisper Anton Luckmann Ivan, Klauer J., Jeglič & Lesko-vic, Lassnik Peter, Perdan Ivan, Wenccl H. L., Terdina Josip, Fabian Ivan, Karinger Karol, Knstner Mihael, Kordin Josip, Lavrič M., Lonček Alojzij, PlaninSek Karol, SchifTcr Viktor, Suppan M. E., Schussnig & We- ber, Spoljarič J., ■lebačin Ivan, Lekarna Tmk(5-czy, Ječminek Anton, Reitz Jernej, Scharabon A. Dobi se tudi v vseh večjih krajih na Kranjskem. »Za Ji jZ| 1X1 JZl JA ^Z^ JV— J^L kb jL JK JJL 'A" 'A' 'A1 "A' 'A' 'A" W IJr s * « #1 # # i." #1 # # MATIJA HORVAT, ti čevljarski mojster, m v LJubljani, sv. Petra cesta št. 32, fjjjl priporoma sc prečast. duhovščini in sl. občinstvu v L^ obila naročanja raznovrstnega fe katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivo trpežnega fi^ blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše oblike. 16 12—8 [itf Franc Ivan Kwizda, c. in kr. »vstr.-oger. in kr. rumunski dvomi založnik. j&e; nr* Že nad 30 let z najboljšim vspehom v rabi v mnog Ji dvornih __ hlevih, v znameni-tejših zasebnih ln vojaJklh hlevih, okrepčaj« pred ln oj&čuje po velikih naporih, pri lz-pahnenju, otrpnelostl itd. ter ojači konja za izredno težko vožnjo in tek. Kwizdov restitucijski fluid c. in kr. pri v. voda za umivanje konj. Steklenica velja I gld. 40 kr. V. Glavna zaloga: Okrožna lekarna, Korneuburg p. Dunaju. Pri nakupovanju pa/.i naj se na varstveno znamko ter zahteva 135 20-9 Kwizdov restitucijski fluid- Dobiva se v vseli lekarnah ln droguerijah. v Ljubljani PreSeioer tig v j 7i Potna in okrepčevalna sredstva Pravo francosko žganje. Za notr. in vnanjo rabo. Stekl. 40 in 60 kr. Dunajske želodčne kapljice Domače bolečine tolažeče in okreočujoče sredstvo. 1 stekl. 10 kr., 12 st. 1 gl. Indicon, novo, sig. učink proti kurjim očesom in bradavicami. Stekl.30kr. lekarna pri orlu Svobode nasl. Za čiščenje zob In ust: Menthol, ustna voda 40 kr. dto zobni prašek 30 kr. dto zobna pasta 20 kr. Obvezlla, lastni Izdelek, najoeneJSe. priporoča nastopne Specijalitete za poletje. Kot toaletne predmete: Pariški toal. poudre, rudeč, bel, rumen 10 kr., Skatl. 25 kr. Amerikans. vazelina po 10, 15, 20 kr. Crčme celeste, prirejeno po francoskem receptu, po 10 kr. 375 26-7 Obrtniki in trgovci, člani konservativnega obr tnega društva v Ljubljani, priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele: JBonear Pranee pleskar v Ljubljani, Rimska cesta. Blaznik L. v Ljubljani, Stari Trg štv. 12. Zaloga najraznovrstnejšega W galanterij skegra blaga. Boueon Andrej stolar v Ljubljani. Dunajska cesta štv. 7. priporoča največjo svojo zalogo najrazno vrstnejših stolov natančno In trajno iz najboljSe tvarine Izdelanih. Čamernik Ignacij lciiinnosek v Ljubljani, Poljske ulice št. 49. Cerne Jožef urar v Ljubljani. Sv Petra cesta 2. Cermelj Jernej trgovina z južnim sadjem i zeleujadjo v Ljubljani, Semeniško poslopje. Dolenee Oroslav svečar v Ljubljani, Gledališke ulice priporoča pristne čebelno - voščene sveče voščene zvitke in mčd. Zaloga pristnega IV brinja ln brinjevoa. Vse po najnižji oeni. Dostal Karol tapetnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 31. Brata Eber 1 slikarja napisov, ■tavblnaka ln pohlitvena pleskarja, tovarna za oljnate barve, lak in pokost, Ljubljana, Frančiškanske nlice štv. 4 P. n. občinstvo opozarjava posebno na izdelke, katere sva razstavila na obrtnijski razstavi v deželnem muzeji „Kudolfinom". Fajdiga Filip mixar v Ljubliani, Slonove ulice. Fajdiga Ivan mokar v Ljubljani, Kriievniški trg, Rlijala na Vrhniki priporoča in ima vedno v zalogi vsakovrstno moko in otrobe po prav nizki ceni. Hinterleehner Karol čevljar T Ljubljani, Francovo nabreije 23. Jager Janez mesar v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes mostu. Kovač France čevljar v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Kozak Josip mesar v Ljubljani, Semeniško poslopje. KregarIv an pasar in srebrar v Ljubljani, Poljanska cesta štv. 8. opozarja preč. duhovščino in cerkv. predstojništva na Izvrstno urejeno delalnico, v kateri izdeljuje vsakovrstno cerkveno posodo in orodje iz najzanesljivejše kovine, zlata in srebra po najnižji ceni. Matkovič Dragotin brivec v Ljubljani, Pred škofijo. Mate Avgust čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2. Mihelie M. ščetar in zaloga krtač v Ljubljani Florjanske ulioe štv. 40. Šelenburgove ulioe. Ozelj Gabrijel tapetnik v Ljubljani. Tržaška cesta. Paušner Frane krojač v Ljubljani, Dijaške ulice. Pauer Friderik pekar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 50. Perko Frane sobni slikar v Ljubljeni, Florijanske ulice. Petrie Fr. trgovina z manufnkturnlm blagom v Ljubljani, Špitslske ulice. Plehan Valentin izdelovatelj voščenih svež iu Iectar v Ljubljani, sv. Petra cesta Rebek Josip ključar v Ljubljani, Frsncovo nabreije, jaloga ključev iz aluminija vseh elektrotehničnih priprav hišnih telegrafov itd. Sever Primož mizar za lilšno opravo v Ljubljani, Gradaške ulice štv. 22. Sehmelzer Bertr. stolar v Ljubljani, ob St. Jakobskem mostu. Šega Jakob jermenar v Ljubljani, Poljanska cesta. Šerik Ivan krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Škrabee M. klepar v Ljubljani, Kongresni trg Šturm Franc krojač v Ljubljani, na Bregu štev. 14. Tome France pozlatil r v Ljubliani, Streliške ulice Tomšič Luka vrtnar v Ljubljani, Poljanske ulice Uran & Večaj pečarja v Ljubljani, Igriške ulice. Velkavrh Fr. jermenar v Ljubljaui, Sv. Petra cesta. Virk Sebastijan čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta. Zor man Alojzij mokar v Ljubljani, Florijanske ulice. Zalaznik Jakob slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari Trg štev. 21, priporoča B*" štirikrat »a dnu sveže, ukusno, zdravo in slastno slaščičarsko ln pekarsko peolvo. Zadnikar Henrik pasdr in srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17. izdeluje iz najboljše tvarine najraznovrstnejšo oerkveno posodo in orodje po najnižji oeni Popravi in prenovi stare predmete. Najboljši in najcenejši vir nakupovanja kmetijskih strojev in orodja Strojev za vinarstvo vsakovrstnih Kesulk pralnih strojev ovijalnikov, zravnalnlkov perila patentovanih m 1 i ii o v za domačo uporabo, na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri (92-18) Avgustu Kolb 5 tovarna strojev Dunaj, II., JPa«ettistrasse 29—31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — J amčenje. m" Hu8trovanl ceniki zastonj in franko. __ Usojam si prečast. duhovščini in p. n. občinstvu naznanjati, da sem prevzel in popolnoma preuredil poprej Regalljevo mizarsko delavnico v Ljubljani na sv. Petra cesti št. 21. V delo sprejemam vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, pohištveno robo, stavbena dela, cerkvena dela i. dr. Priporočevaje se za obila naročila zagotavljam točno postrežbo in solidno pa ceno delo ter beležim z odličnim spoštovanjem 413 3_3 Franc Biirger. 19 1 w 1 1 § « I ca i SO ;*; jtj * I a X F. P.Vidic & Co. v Ljubljani 266 25-ie priporočajo po ii»jui^ji ceni: Mosaik (chamotni) tlak za cerkve. Pripoznalua spričevala od že napravljen h tlakauj so na razpolago. Lončene peci vsake barve. Zarezane strešnike, ^llfčt nejše kritje. Roman in Fortland cement. Cevi iz kamenine ZJlSsrgl Nasade za dimnike. Drainage ceviza 8Ušenje močvirnih zemljišč. podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno podobar sko in pozlatar sko delalnico v kalerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastoih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah. V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja. Naročila na krlževa pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40—26 Št. 100/pr. Razpis. 410 3-3 V deželni blaznici na Studencu poleg Ljubljane izpraznjena je služba hišnega zdravnika s katero je združena plača 800 gld., pravica do 6 v pokojnino nevštevuih petletnic po 50 gld, prosto stanovanje, kurjava in svečava. Prošnje za to služoo naj se pošljejo Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju i; najmanjseza dobitki. K a I a n t n a izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarnična delniška družba M E R € C RM INollzeilg it. 10 Dunaj, linahilfaritrasse 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in Inaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti 1 gf* naloženih glavnic.