Poštni Ba plačana v gotovini.
u-	itwwH
IZHAJA VSAK TORBE, ČETRTEK IN SOBOTO.
MKajoM-MirsavMi uimuimuumnmMMivmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmamommmmmmmmmmmm
Cena posamezni Številki Din 1*50,
LIST
■ri^f	■	■■	v	r.	,#■*
*B trgovlo^ lniliiiKlcIlo In obrt.
Naročnina za oeemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za lA leta 45 Din, jBeae&o 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
 .....    ■	IIUIIIIIBMMMMB———■■■■■! W —— || —1 ■ ■■■II———
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XI.
. ■   ------
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v četrtek, dne 17. maja 1928.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 58.
Zakupnina za ležarinske prostore na železnici.
C *. K a«
Zadnji teden meseca aprila je razposlala železniška uprava lastnikom ležarinskih prostorov na železniških postajah in na nakladiščih izven postaj okrožnice, s katerimi jim odpoveduje lani sklenjene zakupne pogodbe ter jih poživlja, da sklenejo na podlagi naredbe, ki jo je izdala Generalna direkcija letos koncem februarja, z železniško upravo nove pogodbe. Izvršilni predpisi, ki jih je k temu izdala ljubljanska oblastna direkcija, gredo daleč preko naredbe generalne direkcije ter interpretirajo prejeta navodila v mnogem oziru zelo fiskalno.
Bistvena razlika med prejšnjo in sedanjo naredbo glede zakupnin za ležarinske prostore obstoja v tem, da se imajo po novi naredbi izjednačiti ne samo zakupne cene za ležarinske prostore v notranjem območju posameznih postaj, marveč tudi za prostore na odprti progi. Pred temi nared-bami je do spomladi leta 1927 železnica precej individualno obravnavala vprašanje najemnin za ležarinske prostore in slično kakor glede dostav-nin za vagone na industrijske tire.
Posledica tega je bila, da so obstojale večstoodstotne razlike med posameznimi podjetji. Tak način tretiranja tega vprašanja je utemeljen v različni prometni vrednosti zemljišč in ga zato ni smatrati za neosnovano ali nedopustno protežiranje posameznih interesentov, 'ker je važnost raznih podjetij za naše gospodarstvo, njihova plačilna zmožnost in njihov blagovni promet tudi zelo različen.
Generalna direkcija pa je postavila sedaj načelo, da se morajo po izjedna-čenju vozarinske tarife za celo železniško omrežje izjednačiti tudi pristojbine za industrijske tire, kakor tudi za zakupnine ležarinskih prostorov za celo državo. Prvo je izvedla že leta 1926, sedaj prihajajo pa skladišča na vrsto. Svojo namero motivira s tem, da so bile 'zakupninfe za ležarinske prostore v območju beograjske direkcije napram najemninam za skladišča v precanskih krajih horendno Visoke in da jih je bilo torej treba znižati, prečanske pa dvigniti na neko srednjo izmero, tako da bo nivo zakupnin za celo državo enoten. Kakor se morda teoretično vidi stvar utemeljena in logična, pa v praksi iz tehtnih razlogov ne moremo odobravati niti načela samega, še manj pa način, kako se izjednačenje izvaja, ker pomeni vsa smer izjednačevanja pristojbin v železniški praksi za naše kraje vedno •e nivelacijo bremen navzgor, kar občutno poostruje naše poslovne prilike in vedno bolj otežava gospodarsko aktivnost pri nas.
J rjlol.^vanju tarife za zakupnino skladišč je treba vpoštevati predvsem sledeča dva momenta in sicer:
1. Različnost cen zemljišč v območju raznih postaj, ker bi morala normalno predstavljati' cena' zemljišč obenem tudi ključ in merilo, po katerem se mora ravnati zakupnina za privatne in logično tudi za železniške skladiščne prostore.
2. Različnost lege iri kakovosti ležarinskih prostorov, ker obstoja velika razlika med vrednostjo skladišč v tem, ali je mogoče nakladanje in razkladanje blaga direktno iz skladišča brez uporabe cestnih vozil ali ne, ali se nahaja na klančini ali je svet suh ali močvirnat, raven, pokrit itd. ali ne. Železniška uprava je medtem pri
donošenju tarife vpoštevala samo zadnje navedeni moment, dočim na prvega ni jemala sploh nikakega ozira, marveč je določila za mnoge postaje celo višjo najemnino za kvadratni meter, kakor znaša kupna cena zemljišča v posameznih postajah. V tem leži kardinalna pogreška nove odredbe, ki je dobila vsled tega za nas popolnoma fiskalen značaj.
Da morem pravilno presoditi vprašanje zakupnin, je treba vpoštevati dejstvo, da so ležarinski prostori namenjeni v prvi vrsti za to, da se pospeši manipulacija pri tovarjenju blaga. Zato so ležarinski prostori v veliki meri v interesu hitre cirkulacije voznih sredstev, rednega in točnega prometa, torej bolj v interesu železnice, kakor pa v interesu strank. Generalna direkcija pa pri svoji naredbi tudi tega momenta ni upoštevala.
V	največji meri se poslužuje ležarinskih prostorov naša lesna trgovina. Les se mora, kakor znano, dovažati pri nas v mnogih relacijah na velike razdalje do nakladalnih postaj. Tako na primer na postaji Kočevje na razdalje do 30 km, na postajo Rakek celo preko 40 km iz čabarske doline, istotako tudi na postajo Kranj z Jezerskega in od drugod po skrajno slabih cestah. Pa tudi na druge postaje, kakor je Novomesto, Rajhen-burg, Stična, Straža-Toplice, Rogatec in Prevalje, se dovaža blago iz gozdov na razdaljo preko 20 km. Tako oddaljene lesne industrije morajo imeU v bližini železnic svoja manipulacijska skladišča, bodisi na privatnem svetu, ali pa na železniškem, da zamorejo svoja naročila promptno izvršiti ter da morejo v časih skrajšanih nakladalnih rokov naložiti blago na vagone, ne da bi bile primorane plačevati stojnino. Pa tudi v časih, ko velja normalni 24-umi nakladalni rok, so skladišča v teh krajih tvrdkam absolutno potrebna, ker železniška uprava, kakor znano, ne jamči, da bo dostavila ob določenem času interesentu naročene vagone. V izvozni sezoni dobiva lesna trgovina po cele mesece komaj 20% naročenih vagonov dnevno na razpolago za nakladanje lesa, tvrdke morajo čakati po teden na vagone, in če tvrdke ne bi imele ležarinskih prostorov na železnici, sploh ne bi mogle normalno obratovati.
Položaj glede ležarinskih prostorov na raznih postajah je različen. Železnica ne razpolaga na vseh postajah z enako površino ležarinskih prostorov, mnogo postaj leži tudi terensko tako neugodno, da nima sploh nikakih skladiščnih prostorov za privatnike, kakor na primer Maribor, Rakek itd.
V	splošnem je na večini postaj dovolj prostora za ležarinske prostore krajevnih interesentov, le na nekaterih postajah je povpraševanje po ležarin-skih prostorih večje, kakor pa je razpoložljiva površina. Te postaje je po novi uredbi ljubljanska direkcija uvrstila v tretjo tarifno skupino in je pristojbina zanje višja kakor je bila po prejšnji tarifi. Sem spadajo postaje: Bohinjska Bela, Bled-Jezero, Brezno, Ribnica, Brežice, Celje, Črnomel j, Kočevje, Kranj, Metlika, Ortnek, Prevalje, Radovljica, Rakek, Rimske Toplice, Rogatec, Sevnica, Slovenjgradec, Slovenske Konjice, Straža - Toplice, Škofja Loka, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Topolščica, Št. Peter v Savinjski dolini, Tržič, Velike Lašče, Vuhred-Marenberg in Zidani most. Na teh postajah se morajo zato s strankami sklepati nove pogodbe in morajo
stranke plačevati zopet 2% takso od zakupne pogodbe, nadalje koleke za vloge in vse priloge in vsako leto pogodbo obnoviti. Poprej so se sklepale pogodbe z odpovednim rokom na nedoločen čas in železnica je bila vedno v stanju, ako stranka ni celega prostora izkoristila, odnosno ako so se drugi interesenti potegovali zanje, da je pogodbo odpovedala in prostor razdelila nato med več interesentov.
(Konec prihodnjič.)
KOLIKO UVOZNE CARINE SMO PLAČALI LETA 1927?
Po statistiki, ki jo je ravnokar izdala Generalna direkcija carin, se je v letu 1927 ubralo na skupnih uvoznih carinskih dohodkih Din 1621*6 milijona napram 1654-9 milijona v letu 1926, a 15791 milijona v letu 1925, 1150-4 v letu 1924 in 10790 milijona dinarjev v letu 1923.
Od pobrane uvozne carine je lani odpadlo (v oklepajih podatki za leto 1926 in 1925): na carinarnico v Beogradu 371-2 (395 9, 4091) milijona dinarjev, na carinarnico v Zagrebu 321-7 (347-3, 338-9), na carinarnico v Ljubljani 138*0 (136*5, 121*0), na carinarnico v Mariboru 119*8 (112*8, 95*8), na carinarnico v Novem Sadu 93’4 (88-0, 87-3), na carinarnico v Subotici 82-4 (73 9, 71-8), na carinarnico v Sarajevu 61-6 (57-9, 68-5), na carinarnico v Skopiju 55-3 (67-6, 62-4), na carinarnico na Sušaku 36-6 (29-6, 23-6) itd. Iz gornjega je razvidno, da se stalno dvigajo carinski dohodki carinarnic v Ljubljani, Mariboru in zlasti pa carinarnica na Sušaku, dočim kažejo dohodki carinarnic v Beogradu, Zagrebu in Skoplju nazadujočo tendenco.
*	* *
KAJ ZAHTEVAJO TRAFIKANTI?
Udruženje tobačnih trafikantov iz Zagreba, kojemu se je pridružilo tudi Udruženje tobačnih trafikantov iz Slovenije, je ta teden obiskalo po daputacijah vse merodajne faktorje s prošnjo, da pri vladi podpirajo težnje trafikantov, ki vsebujejo v glavnem naslednje zahteve: 1. da se provizija malih prodajalcev tobaka zviša na 8%; 2. da se natančno določi, na koliko prebivalcev odpade ena trafika; 3. da več kakor ene glavne zaloge tobaka ne sme nihče imeti in da mora zakupnik glavne zaloge bivati v dotični oblasti; 4. da se naj omogoči tudi ljudem iz siromašnih slojev zakup glavnih zalog; 5. da se naj glavne zaloge razpisujejo le vsakih 6 let; 6. da se naj vse listine izxlajajo v cirilici in latinici; 7. da se naj trafikanti v prečanskih krajih glede davščin izenačijo s trafikanti v predvojni Srbiji.
Ljubljanska borza.
Tečej 16. mafa 1928	Povpra- ševanje Din	Ponudbo Din
DEVIZB:		
Amsterdam l h. gold. . .		•		22-935
Berlin IM		13-5825	13-6125
Bruselj 1 belga		—•—	7-9355
Budimpešta 1 pengfi . .	—•—	9*925
Curih 100 fr		109350	1096-50
Dunaj l šiling		7-98	8-01
London 1 funt		—-—	277-41
Newyork 1 dolar		56-71	5691
Pariz 100 fr		—	223-70
Praga 100 kron		167-95	16875
Trst 100 lir		298-30	300-30
Prispevajte ▼ fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo v Ljubljani!
Uredba o odpiranju in zapiranju trgovin in o delavnem času pomožnega osobja.
(Nadaljevanje i.11 'kanec.)
II.	Delovni čas pomožnega osebja.
A.	O b delavni k 'i h.
<51. 30. V vseh trgovskih iji obrtniških obratih sine hiti pomožno osebje taposleuo največ 9 11 r na dan ali 54 ur ua teden. Za primer, da 'je v posameznih strokah trgovskih in obrtniških obratov že uveden krajši delovni čas za pomožno osebje, velja ta delovni čas za pomožno osebje vseh obratov teh strok v dotični oblasti.
Čl. 31. VMjub predpisu v prvem odstavku gornjega člena sme biti pomožno osebje zaposleno :
I. Največ 8 ur na dan ali 48 ur na teden:
1. V vseh bančnih in zavarovalnih in njim podohniih podjetjih, kjer je .poslovanje organizirano .tako kakor v bankah; 2. v podjetjih za vtovarjanje in iztovarjanje blaga pri železnicah ali v .rečnih ali morskih lukaih;
3.	za dela v tunelih ;in caissonih; 4. v vseh vrstah grafičnih obrtov; o. v pralnicah perila in zavodih za kemično čiščenje .in barvanje obleke in perila; 6. v :podjetjih, v katerih se namakajo kože v (nuj; 7. v juve-llrskih, zlatarskih, kovaških, ključavničarskih, kotla rakih, orožarskih podjetjih in obrtniških livarnah metalov; 8. v obratih za ostrenje rezil; 9. v kamnoseških podjetjih;
10.	v podjetjih za predelovanje kovin, svinca in izdelovanje akumulatorjev; 11. v bruailni-cah stekla; 12. v pekarnah; 13. pri natakarjih; 14. v delavnicah, v katerih se dela s svincem in živini srebrom sploh, kakor izdelovanje ogledal, livarne za izdelovanje .predmetov iz svinca, elektrotehnične delavnice in delavnice za ponikljanje in druge delavnice, ki delajo s svincem in živim srebrom in z njunimi sestavinami in Jegurami; 15. v delavnicah za predelavo živalskih odpadkov, kakor; delavnice za izdelovanje kleja, glavnikov, krtač in predelovanje črev.
II. Največ 10 ur na dan ali BO ur na teden:
1.	V obratih za prodajanje življenskih potrebščin; 2. v obratih za prodajo kolouijalne-ga, delikatesnega .in špecerijskega blaga ter v trgovinah z drobnarijami; 3. v samostojnih obratih za nadrobno prodajo tobaka, v obratih za prodajo n o vin, revij in časopisov in v cvetličarnah; 4. v podjetjih za prenos blaga na vozovih vseh vršit in ladjah; 5. v podjetjih, ki se bavijo s pletarstvom.
Cl. 32. Lastniki trgovskih in obrtniških obratov, v katerih je zaposleno pomožno osebje v zmislu predpisov gornjega člena samo 8 odnosno 9 ur dnevno, smejo, ako hočejo dati svojemu .pomožnemu osebju prosto soboto popoldne, t. j. da uvedejo takozvano »angleško soboto«, uvesti tudi daljši delovni čas v drugih dnevih med tednom, toda delovni čas ne sme znašati v nobenem slučaju več kot eno uro dnevno preko normalnega delovnega časa, niti sme presegati 48 odnosno
54	ur tedenskega delovnega časa. Cl. 33. Vikljub predpisom v čl. 30. in 31. pod I. te uredbe, se sme v trgovskih in obrtniških obratih podaljšati delovni čas še največ ta 1 odnosno 2 uri, z ozirom na to ali velja za podjetje normalna delovni čas 9 odnosno 8 ur dnevno iu to potoni pismenega sporazuma med delodajalci in delavci v zmislu § 6. zadnjega ‘Odstavka zakona o zaščiti delavcev, kar je pa smatrati za črezurno delo. Čl. 34. Prav tako se sme izjemoma delovni čas pomožnega osebja podaljšati za 1 odnosno 2 uri dnevno z ozirom na to ali traja normalni delovni čas 9 ali 8 ur dnevno .in v primerih, predvidenih v § 8. zakona o zaščiti delavcev, v kolikor se morejo 'tam predvidene izjeme nanašati na katere od teh podjetij.
Čl. 35. Vsako črezurno delo v zmislu 61. 33. in 34. te uredbe morajo lastniki plačati najmanj 50% več kot redno. P.rj akordanlih se smatra kot normalna .plača 48. ali 54 del povprečnega tedenskega zaslužka. Kolikor bi pa celotni tedenski delovni čas ‘pomožnega osebja v primerih čl. 4. in 12. te uredbe znašal ve c kot celokupni nedeljski delovni čas (pomožnega osebja, ki je predpisan za dotično delavsko kategorijo, se ima smatrati kot orezurno delo in plačati po gori navedenih določilih. Čl. 36. V delovni čas se ne vračuna odmor v toku samega dela, ki je z zakonom, (»godbo ali običajno določen za posamezne obrate ali za posamezne kategorije v podjetjih.^ Čl. 37. Dokler traja delo, se mora pomožnemu osebju črez vsakih 8 ur dela dajati odmor vsaj eno uro. Če se dela v odprtem prostoru, pod neposrednim uplivom -s oln Sni h žarkov, mora znašati ta odmor poleti najmanj dve uri. Čl. 38. Določila čl. 33. in 34. te uredbe ne veljajo za mladostne delavce izpod 16 let, ki v nobenem primeru ne smejo biti .zaposleni več kot 8 ur dnevno.
B.	Ob nedeljah in jp ra zna ki h.
Čl. 39. Ob nedeljah je tpre,povedano pomožnemu osebju v vseh ipodjetjih v «1. L te uredbe vsako delo. Vkljub ti uredbi mori' ininifrter »ocijalno politike določiti 'tudi drugi dan odmora za posamezne obrate in podjetja, iako to zahteva 3/< pomožnega osebja doti Snega obrata. V takih dneh se moira po-inožnemu osebju zagotoviti odmor najmanj 36 ur in če ista dva praznika eden za drugim, ko bi morali biti obrati zaprti, se mora osebju zagotovili odmor od najmanj GO ur. Za ostale praznike se prepušča svobodnemu sporazumu delodajalcev in delavcev, da dogodijo, kdaj naj se dela in kdaj ne, kakor ■tudi, koliko časa naj ob teh dneh traja pro--kinitev vsakega dela. Čl. 40. Ob nedeljah je ves dan prepovedano delo v pekarnah za proizvajanje kruha in drugega peciva. To dejo .mora počivati najpozneje v soboto olb
4.	uri popoldne in vse do pondeljka do 4. ure zjutraj. Izjemoma se pme to delo izvrševati v jmjfcfnerih iz točke 1. in 2., čl, 18. le uredbe, kakor tudi v pekarnah pri bolnicah, zdraviliščih, sanatorijih in hotelih, toda ;|wxl pogojem, da ti izdelki služijo samo za kritje potreb do ti Snih ustanov in obratov.
Čl. 41. Odredbe odstavka 1., čl. 39. te uredbe ne veljajo in je dovoliti pomožnemu osebju delo:
I. Ob nedeljah ves dan:
1. Za podjetja, v katerih je delo po naravi posla neprekinjeno. Katetra so la podjetja, odloča ministrstvo za socijalno politiko po zaslišanju pristojnih zbornic; 2. v obratih, kakor tudi v primerih, predvidenih v čl. 15., in 18. le uredbe.
II.	Ob nedeljah dopoldne ali za čas, tam predviden:
1. V podjetjih navedenih v 61. 16. te uredbe, azvzamšt podjetja navedena v čl. 40.; 2. v primerih, predvidenih v čl. 25.
Čl. 42. Prav tako sme vkljub določilom odstavka 1., čl. 38. te uredbe biti pomožno osebje zaposleno še v naslednjih primerah: 1. Če je to vsled nenadne potrebe (vižje sile) ne-tizogibno potrebno ati če se morajo gotovi posli v javnem interesu izvrSiti in v.ršitii;
2.	če se mora ob enem izmed teh dni izvršiti inventariziranje podjetja, predpisano z zakonom; 3. če gre za čiščenje in vobče za vzdrževanje delavnic in prostorov podjetja v dobrem stanju, kakor tudi za vse one posle, od katerih sta zavisni redno delo in varnost v podjetju, kolikor je te posle nemogoče do-vrševati ob delavnikih; 4. če gre za neizogibno potrebne posle, da se prepreči kvarjenje surovin ali predelkov v podjetjih, kolikor se ti posli ne 'bi mogli izvrševati ob delavnikih; 5. če ije to neobhodno potrebno, da se spravijo v pravilno stanje instalacije posameznih podjetij.
Čl. 43. Lastniki .podjetij, katerih osebje je zaposleno po L, točita 1., čl. 41. morajo dati .pomožnemu osebju vsaj vsako tretjo nedeljo odmor na nedeljo, a poleg tega jim morajo •dati vsako leto dopust in sicer najmanj toliko dni, kolikor dni so v teku preteklega Jela bili ob nedeljah zaposleni. Lastniki podjetij, katerih pomožno osebji' je bilo delom« ali popolnoma zaposleno v primerih predvidenih v oddelku pod I., točka 2. in v oddlelku pod II,, čl. 41. in 42. te uredbe, morajo-dati svojemu pomožnemu osebju odgovarjajoči odmor tekom tedna, in to prvi dan po nedelji, iv kateri »o bili zaposleni, če ni to praznik, iko amorajo biti obrati zaprti ali tržni tedenski dan alii dan, ko mora biti osebje zaposleno, sioer pa naslednji dan. O primerih, predvidenih v gornjem členu, morejo lastniki lakoj naslednjega'dne obvestiti pristojno Inšpekcijo dela. Čl. 44. Določila iz čl. 41. in 42. .ne veljajo za mladost ne delavce izpod 18 let, katerim «e mora dati ob nedeljah brez izjeme popoten odmor v zmislu čl. 39., odstavek 3., kolikor niso trgovski, odnosno obrtniški pomočniki.
, ,	B.	Ponoči.	i
Čl. 45. Ženske brez nizlike starosti in mladostni delavci izpod 18 let se ne smejo za-iposlevati ponoči v podjetrjih, navedenih v čl. 1. te uredbe, v kolikor niso trgovski odnosno obrtniški pomočniki.
Čl. 46. Od tega se sme odstopiti za odrasle ženske in mladostne delavce od 16. do 18. leta starosti .samo: a) Ob -višja sili, ko je neob-■hodino treba podjetje oteti nenadne nevarnosti ali večje škode; b) če se dela s surovino, ki se .rade kvarijo, če jih je neizogibno treba obvarovati neizbežne pokvare in sicer največ 30krat na leto; c) ob vižji državni potrebi. V primerih pod a) in b) morajo lastniki podjetij najkasneje v 24. urah, ko nastopi ta eventualnost, o tem poročati pristojni inšpekciji dela; primere pod c) ,pa 'določa sam minister za socijalno politiko. Čl. 47. Izraz snoč« znači razdobje najmanj 11 neprekinjenih ur, v katero mora spadati čas od 10. ure zvečer do 5. ure zjutraj. V pekarnah, v katerih je nočno delo prepovedano, se smatra izjemoma, da mine noč ob 4. uri zjutraj.
D. Pri gradbenih delih.
Čl. 48. Delovni čas pri gradbenih delih se ima določiti tako, da preračunan na perijodo treh mesecev ne sme znašati več kot 624 ur celokupno, toda tako, da delovni čas .posameznih dni ne sme biti daljši kot 10 ur dnevno. Izjemoma, če zahtevajo to posebni neodložljivi razlogi, sune pristojna inšpekcija dela dovoliti in to kot črezurno delo v amislu § 10. zakona o zaščiti delavcev Se 156 ur dela v perijodi 3 mesecev pod pogojem, da tako dovoljeno črezurno delo ne sme znašati v [posameznih dneh več kot dve uri na dan. Delodajalci, odnosno njih zastopniki morajo voditi poseben register, v katerem morajo točno in po posameznih dneh navesti do kedaj je trajal delovni čas, z opazko, koliko in kedaj je trajal .odmor in koliko je trajal odmor, kakor tudi koliko je trajalo črezurno delo ob rifltičnih dneh. Ta register mora podpisati
vsak dan dotični delodajalec, odnosno njegov zastopnik, kakor tudi starešina delavskih zaupnikov v podjetju. Pristojni inšpektorji dela morajo voditi račun o .točnosti teh registrov in o priliki pregleda podjetij jih morajo overoviti.
III. Splošna določila.
Čl. 49. V času, predpisanem po tej uredbi za zapiranje obratov, morajo biti zaprti tudi v«i vhodi v prostore, ki so določeni za promet z odjemalci. Publika, ki bi bila v tem času v prodajnih lokalih, se ima posl liži ti. Cl. 50. Pomožno osebje, ki obiskuje nadaljevalno strokovno šolo ali kak drugi tečaj v zvezi z izpolnitvijo svoje strokovne izobrazbe, ne sme bili črezurno zaposleno v času, ko se v.rši šola ali tečaj. Čl. 5J. Kroš; nj&rjenje v zmislu te uredbe se sme vršiti izključno v zmislu rcšenja ministra trgovine in industrije od 7. novembra 1925, št. 12.018, ki je objavljeno v »Službenih Novinah«, št. 12 z dne 18. januarja 1926. čl. 52. Ako ima kdo obenem dva ali tri obrate ali dve ali več strok istega podjetja, za katerega so po tej uredbi predvideni različni predpisi, veljajo za vse take obrale strožji predpisi. Čl. 53.. Podjetje za prevoz osebja z vozovi, avtomobili ali drugimi takšnimi prevoznimi sredstvi, javna .po-sluga kakor: snažilci, nosači itd. ne spadajo pod določila te uredbe. Za prodajo po tržiščih in ob tržnem času veljajo predpisi, ki jih izdajo pristojne oblasti za ureditev tržnega prometa.
IV. Kazenska določila.
Čl. 54. Vse kršitve te uredbe, kolikor se tičejo dela pomožnega osebja, kakor tudi odpiranja in zapiranja lokalov, se preiskujejo in kaznujejo po določilih zakona o zaščiti delavcev :in čl. 319. fin. zak. za lelo 1928/29 o izpremembah in dopolnilih § 13: zakona o zaščiti delavcev. Druge kršitve te uredbe se preiskujejo in kaznujejo po predpisih, ki veljajo za posamezna pravna področja.
V. Zaključna določila.
01. 55. V kolikor morajo veliki župani gotove predpise te uredbe .izvesti, jih morajo, (izvrši t>i potoni posebnih n a red b najkasneje v roku dveh mesecev od dneva, ko stopi v veljavo ta uredba. Naredbo morajo predložiti na znanje pristojni oblastmi inšpekciji dela, ministrstvu socijalne politike in ministrstvu trgovine in industrije. Čl. 56. Ta uredba stopi v veljavo z dnevom, ko se objavi v ».Službenih Novinah«. Od tega dne izgubijo vsako veljavo vsi predpisi, ki se s to uredbo ne zlagajo.
Dipl. ing. A. Ditrjch:
Poslovanje Zadružne elektrarne za Pt^j, Breg in okolico.
Dne 22. aprila t. I. se je vršil tretji o boni »bor >Zadružne elektrarne* v Ptuju. Za vsako zadružno elektrarno in za vodstva elektrarn sploh je zelo poučno in koristno, ako se temeljiteje po uče o razvoju in delovanju te zadruge.
Zadruga v Ptuju je bila ustanovljena dne 6. marca 1924. Nadala si je hvalevredno in iz gospodarskega stališča vele-važno nalogo, da elektrificira ‘Ptuj in njegovo neposredno okolico. Cilj, katerega si je s tem stavila, je že skoro v polni meri dosegla. Po triletni poslovni dobi predstavlja danes »Zadružna elektrarna« v Ptuju krepko narodno-igospodarsko institucijo.
Kakor vobče znano, ni namen zadrug poslovati z dobičkom v prid svotjih članov. Naloga zadruge je delovati v blagor splošnosti v konzumnem okolišču in točno po zasnovi amortizirati eventuelno posojilo, ki ga je najela v svrho zgradbe svojih naprav.
Ta načela vodstvo »Zadružne elektrarne« v Ptuju v ipolni meri upošteva, vsled česar se je tudi zadruga od leta do leta z veliko naglico razvijala.
Število njenih članov je znašalo:
V letu 1924 47; v letu 1925 202; v letu 1926 282; v letu 1927 B05.
Konsurn je naraščal sledeče:
V letu 1925 je prodala zadruga 86 tisoč 675 KWh; v letu 1926 289.829 KWh; v letu 1927 pa 320.787 KWh.
V zadnjem poslovnem letu je odpadlo na luč 75.029 KWh, na male motorje 35.366 KWh, na industrijo 117.045 KWh in na mlestno občino 60.895 KWh.
Celokupna industrija v Ptuju se je priključila na omrežje zadruge. V svojih obratih je demontirala svoje parne naprave ter elektrificirala vse svoje obrate, ker nudi zadruga industrijski tok po taki ceni, da je obratovanje z elekrično energijo najcenejše. V tem se zrcali pravilno pojmovanje tarifnih vprašanj pri prodaji električnega toka, ki ga pa na žalost najdemo le redkokdaj pri vodstvih elektraren. V nekaterih krajih Slovenije (tudi v Ljubljani in okolici) pa se vidi, da stoji poleg električnega motorja še motor na surovo olje ali sesalni plin, ker je pogon s temi motorji cenejši nego z elektromotorji. Elektrarne
nudijo namreč tok iz svojih naprav po takih cenah, da je električna energija za pogon nerentabilna. Tarifna politika pri prodaji električnega toka pri nas niti ne obstoja.
Cena toku v Ptuju je na luč 5 Din, za male motorje 3 Din, za večje motorje ima elektrarna stopnjeval ni tarif; za industrijske obrate pa se zaračunava samo 5% pribitek na lastno ceno toka, t. j. na ono ceno, ki jo določa dobaviteljica električnega toka elektrarna Fala.
S tem, da zadruga ne išče pri industriji pretiranega dobička, se dobro zaveda načela pri prodaji toka, namreč, da je veliko ugodneje oddati veliko množino KWh po nizki ceni, nego malo KWh po visoki ceni.
Finančni uspehi so zadrugi dovolili v poslovnem letu 1927 15% odpis na njenem omrežju. Nadalje plačuje zadruga na račun obresti anuitete od posojila pri Pokojninskemu zavodu v Ljubljani. Predvidevno bo zadruga v treh do štirih letih poplačala vse svoje obveznosti, do tedaj pa cene toku ne bo znižala; pač pa je načelstvo zadruge določilo, da se bodo obrestovali vplačani deleži zadru-garjem po 6%, najemnina za števce pa se bode znižala od 10 Din na 5 Din mesečno.
Zelo interesantno in posnemanja vredno je, da je v pisarni Zadružne elektrarne razpoložena knjiga za pritožbe, v katero morejo člani vpisovati vse nedo-statke, katere so eventuelno opazili pri upravi zadružne elektrarne.
Agilno načelništvo zadružne elektrarne pa se ne zadovoljava samo s temi uspehi, ki jih je v teku svojih poslovnih let doseglo. Ono stremi za čim popolnejšo uporabo električnega toka v vseh panogah gospodarstva. V to svrho je po občnem zboru vpr.izorilo javno predavanje in poizkusno kuhanje z električnim tokom ob prisostvovanju mnogih za-drugarjev z njihovimi rodbinami. Udeleženci tega poizkusnega kuhanja so se lahko na lastne oči prepričali, da je kuhanje 2 električnim kuhalnim avtomatom, 'katerega je dala zadruga v ta namen na raapolago, pri ■zmernih cenah toka, kakor jih nudj zadruga v te svrhe, zelo rentabilno. Zadniga prodaja namreč eno KWh po 1 '50 Din v času od 'Al. do
19.	ure, v ostalih urah (ponoči) pa po 50 par.
O tem velezanimivem poizkusu praktičnega kuhanja z električnim tokom se bom v prihodnjem članku podrobneje.
■ d ■ ; : rrn 7T ~itt, r SPORED KONFERENCE ZBORNIC
V	OSIJEKU.
v c.	.	'	t-
Za konferenco zbornic, ki se začne 20. t. m. v Osijeku, je določen naslednji spored:
Dne 20. maja t. 1.:
Ob 9. uri: 1. otvoritev konference s pozdravnim govorom predsednika osiješke zbornice.
2.	Referati: a) Padanje našega izvoza, njegovi vzroki in posledice. Referat zbornice iz Vel. Bečkereka.
b) Reorganizacija naše konzularne službe. Referat sarajevske zbornice.
c) Vprašanje organizacije gospodarske statistike. Referat zbornice za T0I iz Ljubljane.
d) Delovanje zbornice za gospodarsko propagando in osnovanje informacijskega urada. Referat zagrebške zbornice.
Ob 15. uri: Delo odbora za redakcijo resolucij.
Ob 20. uri: Svečani koncert v narodnem gledališču. Po koncertu ko-mers v hotelu Royal.
Dne 21, maja:
Ob 9. uri: Plenarna seja konference: 1. Predlogi odbora za resolucije. 2. Določitev kraja za prihodnjo konferenco. 3. Sklep konference.
Ob 15. uri: Svečana seja osiješke zbornice o priliki 75 - letnice njenega obstanka.
Po seji položitev temeljnega kamna za zgradbo vajenskega doma.
Ob 20.30: Banket v grandhotelu Gorog.
Dne 22. maja: Za goste, ki ostanejo v Osijeku, poset osijeških industrijskih podjetij.
Janko Lajovic:
London, Pariz in še kaj.
(Konec.)
Sicer sem že zadnjič pisal o Manchestru, vendar nisem omenil tram-waya, ki omembo vsekakor zasluži. Zato to storim danes, v nadi, da mi zamuda ne bo šteta v zlo!
V	zadnjih trenutkih, ko se človek poslavlja, navadno največ izve, ker sc mudi in znanci radi še to in ono povedo. Pri meni je bilo ravno tako. Pred svojim odhodom sem še obiskal nekega gospoda, ki se živahno udejstvuje v trgovini med našo državo in Anglijo in ki naše razmere zelo dobro pozna.
Kot imam navado, sem tudi njega vprašal, če je z nami zadovoljen, oziroma, kaj- bi bilo po njegovem mnenju dobro, da se napravi, poboljša ali odpravi. Beseda je dala besedo in kaj hitro mi je naštel celo vrsto stvari, ki niso tako, kot bi morale biti. Naj omenim le sledeče:
Če naroči Anglež gotovo blago na primer v Nemčiji, skoro lahko z gotovostjo računa, da ga bo imel v osmih dneh, medtem ko mu za isto blago iz Jugoslavije, zlasti če naj bo poslano iz Bosne ali podobno, ne morem povedati, kdaj bo dospelo, kvečjemu lahko rečem, da bo v Spetih, šestih tednih tu«, mi je dejal. Če pomislimo, da je mogoče dobiti v tem času blago iz Argentinije v Trst, ali pa še mogoče hitreje, je jasno, da čas, ki ga rabijo naši produkti do Anglije, ni v ni-kakem razmerju z distanco.
Druga težkoča je poslovanje jugo-slovenskih bank. »Ne enkrat«, mi je omenjeni trgovec dejal, »dobim vprašanja londonskih bank, kje je denar, ki je bil aviziran in ga po desetih in tudi več dneh ni od nikoder. Na ta vprašanja jim pojasnim poslovanje vaših bank in jih zagotovim, da je zadeva v redu in bo denar gotovo prišel. »Seveda«, pravi, »parkrat to gre, ali to ni poslovanje, ki bi odgovarjalo dobri in hitri trgovini, posebno pa tako poslovanje kaj lahko vzbudi dvom v solidnost dotičnih podjetij«.
Brez dvoma je res, da zlasti banke v centralnih in južnejših delih naše države izvršujejo nakazila po takih ovinkih, da so zakasnitve, kot se moj londonski znanec pritožuje čez nje, neizogibne. Treba bi bilo, da se to vprašanje čimpreje in temeljito reši, saj deloma bo rešeno že s fuzijami raznih bančnih zavodov, ki so se že izvedle m se eventuelno še pripravljajo.
*	* *
Niso toliko vozovi te cestne železnice, ki bi zaslužili tako pozornost, temveč napisi v njih. Anglež vedno in povsod stremi za tem, kako bi si poenostavil in olajšal življenje in najrazličnejše družbe ga v tem v njegovo in svojo korist, podpirajo.
»Shopping« ali po naše »nakupovanje«, je Angležu važno in tudi prijetno opravilo kot sem to že v enem izmed prejšnjih dopisov omenil. Pade navadno na soboto popoldne, ko so ljudje prosti. Razumljivo je, da se pri tej priliki nabere precej zavojev, košar in podobnega, ki jih mora človek prenašati iz ene trgovine v drugo. Da bi temu odpomogli, so pri manche-sterskem tramvaju, ki je last privatne družbe, prišli na idejo, prevzeti dostavo nakupljenega blaga na dom. Način, kako vabijo publiko, da se te ugodnosti posluži, je prav angleški. Pišejo v omenjenih napisih nekako: »Zakaj bi si delali »shopping« neprijeten? Naročite svojemu trgovcu, naj vam pošlje blago preko nas!«
Prevoz po tramvaju seveda ni drag in gotovo marsikomu zelo prav pride, posebno, če nima svojega »car-a« — avtomobila, kar se tudi v Angliji zgodi, ki še vedno ni tako daleč kot so tam preko v dolarski deželi.
Podjetnost torej, kamor se človek obme. Saj ne rečem, pri nas je je tudi mnogokrat dovolj, velikokrat pa tudi malo ali pa nič, zlasti pri »merodajnih faktorjih«, pri tej naši univerzalni in neredko imaginarni instanci, kamor se je treba zateči takrat, kadar hočemo, da kaka zadeva — zaspi.
Kar malo žal mi je bilo, ko sem ono jutro zapuščal London. Šofer taksija,
postaren možak, ki me je potegnil do »Victorie«, me je pred odhodom po stari angleški navadi še povprašal po vremenu, oziroma ga pohvalil, ker je bilo res lepo jutro, in že sem bil v vlaku, ki naj bi me popeljal do Kanala. To pot sem se vozil, ne da bi mogel reci, kdaj zopet na svidenje. No, upam, da nisem bil zadnjič v lepi Angliji!	' - '
lz Folkestone-a do Boulogne-a ne •traja vožnja niti dve uri in tako smo kaj hitro zapustili parnik in po kratkem postanku oddrdraii proti francoski prestolici.
Moram reči, da me je pokrajina presenetila, zilasti, ker sem prihajal iz Anglije. Železnica teče po krajih, 'ki so bili deležni grozot svetovne vojne skoro iz neposredne bližine, deloma pa so tvorili bližnje zaledje. Še danes je mogoče videti obstreljeno drevje, ki ga iz ne Vem kakega vzroka še niso odstranili.
Tudi zemlja sama je precej pusta in, se zdi, nerodovitna, tako, da vsaj zame ni preveč privlačna. Večja postaja na tej progi je Amiens, gotovo jše marsikomu v spominu iz vojne.
Končno — Pariz, Tu se pa že počutim nekoliko domače, čeprav ob sedmih zvečer še nimam prenočišča. Pa se vse najde. Niti ni tako drago, kot sem bil doslej vajen^
Prva pot, neizogibna, če si prvič v kakem velemestu — kupiti si načrt. »Vsak berač svojo malho hvali,« pravimo pri nas. To je tudi res. Vprašaš v trgovini za načrtom in pokažejo ti tako velikega kot šotorno platno in če nisi zadovoljen, pravijo, da drugega ne boš dobil, ker je to edini in najboljši. To je ravno tako kot mi je rekel v Londonu neki preprost človek, ki je pri »Tovver-ju« prodajal razglednice. Je dejal: »Prijatelj, take »Cleo-patra’s Needle« — Kleopatrine igle — ne boš nikjer dobil, kot je moja,« čeprav stoji samo ena doli ob Themzi, le razglednic je več vrst od nje in boljših kot jih je pa moj znanec prodajal.
Pa sem tudi jaz našel načrt, tak, da človeku ne dela preglavic, 'kje bi ga razgrnil.
Da bom mogel zopet domov, sem si šel po vizum na naš konzulat, kjer sem naletel na dr. K., ki me je kar hitro pregovoril, d^ sem šel z njim in ■dr. P. v okrožje Pas de Calais obiskat naše rudarje, ki jih je gori prav lepo število.
Tako šem se že takoj drugi dan za par dni izneveril Parizu in mi ni žal.
V	omenjenem predelu prevladujejo med tujci-priseljenci Poljaki, katerih število gre v desettisoče, tako da prav pogosto vidite po trgovskih in obrtnih lokalih tudi poljske napise.
Naši rudarji so z razmerami v splošnem zadovoljni, vendar pravijo, da bi pri istih pogojih šli prav radi zopet v naše kraje. Zaslužijo do štirideset in tudi več frankov dnevno, kar daleko prekaša povprečen zaslužek naših ljudi v Trbovljah, ne da bi pri tem še vpošteval udobna in higijenična stanovanja, ki jih imajo v novozgrajenih hišicah in pa Vrtiče, na katerih morejo pridelati skoro vso. potrebno zelenjavo.
Na žalost je bilo vreme tako slabo, da nismo mogli obiskati znamenitega pokopališča in spominske kapelice na Lorettu pri Lievinu, kjer je po izjavi rudniškega inženjerja pokopanih okrog dvestotisoč padlih vojakov. Po tem ozemlju je namreč tekla fronta v svetovni vojni in so vse vasi tu okoli skoro popolnoma na novo zgrajene, ker je bilo vse uničeno. Šele lansko leto dograjena postaja v Lensu je prav zanimiva, vseskozi moderna zgradba, ki ji je težko najti enake.
In zopet smo v Parizu. Vreme se je izboljšalo, tako, da si je že mogoče ogledati si mesto, ne da -bi moral človek vedno prenašati dežnik.
*	* *
S »Plače de la Concorde« vozijo, če se ne motim, vsak teden enkrat ali kaj Citroenovi avtobusi v avtomobilske tovarne enakega imena. Za deset frankov se zapelješ tja in ogledaš pet tovarn, nakar te zopet pripeljejo nazaj. Vse to traja dobre tri ure in se kar izplača pridružiti se.
Prav slučajno sem prišel zadnjič o pravem času mjmo in brez obotavljanja prisedel. Sama produkcija me ni toliko zanimala, kot njena organizacija. Kar sem najprej opazil, je bilo to, da je večina strojev amerikanskih in deloma angleških, kar priča, da gre Evropa, četudi ne vedno rada, za Ameriko, ki nam je, kar se organizacije dela tiče, prav gotovo vzornik. O tem se lahko vsak prepriča, tako v Angliji, kot v Nemčiji, od katerih zlasti poslednja napenja vse sile, da bi ameriške metode čimpreje in čim bolje aplicirala v svojem gospodarstvu in izkoristila izkušnje, ki so tam dovedle do uspehov. Vsako leto ho-
dijo nemški vseučiliški profesorji, zlasti ekonomske stroke v Združene države študirat organizacijo, v kateri v znanstvenem oziru prednjači Har-wardska univerza.
Tudi Francozi so se oprijeli novih metod in tako vidimo v industriji avtomobilov, katere glavni zastopnik je tvrdka Citroen, približno isti način fabrikacije, kot ga je prvi pričel uporabljati pionir na tem polju — Henry Ford. Kakor sem čul, pa kapaciteta tovarne niti do tretjine ni izrabljena, kar bi se reklo, da j,e ali trg prena-sičen ali pa manjka — Forda.
*	* *
0	Parizu samem je sicer mnogo povedati, pa o tem drugič.
seja »aVeza lesnih industrij-
CEV IN TRGOVCEV KRALJEVINE SHS.
V	nedeljo se 'je vršila v Zagrebu seja upravnega odbora nedavno ustanovljenega Saveza lesnih industrijcev in trgovcev kraljevine SHS. Na tej seji je bil za predsednika Saveza soglasno izvoljen in« dustrijec g. Albert Deutsch-Maceljski. Predsednik g. Deutsch-Maceljski je pri tej priliki apeliral na javnost, parlament in vlado, da posveti naši lesni industriji največjo pažnjo.
Lesna industrija je v naši državi največja gospodarska panoga, ki daje eno četrtino našega izvoza, ki sodeluje v našen) železniškem tovornem prometu z 26%, ki zaposluje največ delavcev in nosi največja javna bremena. Lesna industrija se zaveda svojih dolžnosti napram državi, pa tudi svojih pravic, zato hoče dostojno čuvati in braniti svoje interese.
Pri tem bo vedno skušala doseči sporazum in podporo vseh gospodarskih zbornic in korporacij. Končno je pozval vse industrijce in .trgovce, da se zberejo okrog Saveza, kjer bo vsak brez razlike vedno našel podporo in dobre nasvete. Savezni tajnik g. iMakso Mautner je poročal o delovanju Saveza ter je zlasti poudarjal intervencije Saveza glede uslu/.-benskega davka in glede znižanja zakupnine za lesna skladišča na železnicah, kjer je Savezu uspelo doseči odobrenje popusta od sedanjih zakupnin do 40%, Iti se bo dovoljeval individualno po potrebah in razmerah. Dalje je Savez interveniral glede ureditve vprašanja industrijskih tirov, prevoznih tarif za domače žage in za oglje ter glede uvrstitve daljnih postaj v zvezno tarifo z Italijo. Skupno število članov znaša 78.
RAZSTAVE IN SEJMI.
Tekstilna razstava v Skoplju se vrši od 24. maja do 10. junija 1928. Poset-nikom razstave je dovoljen 50% popust pri prevozu po drž. železnicah od 20. maja do 10. junija 1928. V te svrhe je lmpiti pri odhodu do Skoplja celo karto, ki velja potem s potrdilom
o	obisku razstave za brezplačno povratna vožnjo.
X. Trgovinski semenj v Bruslju se vrši od 10. do 24. aprila 1929.
RAZNO.
30-letnico vladikovanja je praznoval včeraj na izredno slavnosten način ljubljanski škof dr. Jeglič. Na slavnost »o prispeli mnogi cerkveni dostojanstveniki, kakor nuncij Pelegrinetti, krški škof dr. Srebrnič, zagrebški škof dr. Bauer i. dr. Včeraj se je vršila slovesna služba božja, a po cerkveni slovesnosti je jubilant sprejemal čestitke, ki so mu jih izražali zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Jubilantu so se ob .tej slovesni priliki poklonile tudi deputacije kulturnih, prosvetnih .in gospodarskih organizacij.
Izkaz naslovov razsodnikov zagrebške borze za blago in vrednote je interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
Konferenca gospodarskega odbora Društva narodov. Dne 16. t. m. se, je v Ženevi sestal gospodarski odbor Društva narodov, iki razpravlja o gospodarskih prilikah Evrope. Na otvoritveni geji so zastopniki posameznih držav podali razne izjave. Nemški delegat, bivši minister Hermes, je v daljšem govoru naglašal, da bi bil za gospodarsko obnovitev Evrope predvsem potreben umno razvit sistem trgovinskih pogodb med posameznimi državami. Govoril je nato o nesorazmerju med cenami poljedelskih proizvodov in med cenami industrijskih proizvodov, ki so potrebni pri poljedelstvu. Francoski zastopnik je govoril o naraščajoči brezposelnosti, ki je. vsekakor zelo čuden pojav spričo dejstva, da proizvodnja v poslednjih letih stalno raste.
Razstava sodobne kulture v Češkoslovaški. — Brno, glavno mesto Moravske dežele, ležeče med Češko in Slovaško, Iw imelo v poletju 1. 1928 razstavo nove vrste. V spomin na desetletnico dobljene svobode Češkoslovaške republike, j pod protektoratom presidenta T. G. Masajka ter častnim predsedništvom vlade priredi poseben za to določen odbor s prispevanjem države, moravske dežele, mesta Brna, Masarvkove univerze in
r
Ivan Hribar:
Moji spomini.
20./IX. 1912.
Josip Gorup je imel veliko dece; med njimi tudi več hčera. Večkrat ko sva se pogovarjala, namigaval mi je, kako važno je za mladeniče, ki hočejo v življenju kaj veljati, da si zagotove ugoden gmotni položaj. Pri tem je parkrat pristavil: »Toda naši ljudje, ko pridejo z vseučilišča, ostanejo kmetje in sii ne upajo v nobeno boljšo družbo,« Razumel sem takoj kam njegove besede merijo. Kot rodoljub bil bi namreč •rad videl, da bi se bile njegove hčere pomožile za Slovence. Zato sem marsikakega mladega in nadarjenega jurista, ko je končal nauke, opozoril na to lepo priliko za ženitev; a nobeden ni imel poguma potegovati se za roko kake Gorupove hčeri. Edina izjema bil je dr. Ivan Z o 1 g er. Le-ta me je naprosil, naj ga vpeljem pri Gorupu. Omogočil sem mu, da je ob velikih počitnicah bil gost Gorupovih, ki so bivali v Krivi vrbi ob Vrbskem jezeru. Toda zdi se, da Goru-pove hčere niso bile očetovega prepričanja in da jim je Slovenec bil nekam premalo. Skratka, obnašale so se prota mlademu, inteligentnemu in družabno olikanemu dr. Žolgerju tako, da je le-ta sklepal, da jim ni všeč, ako jih obiskuje. Zato je, da pokaže Goru-povim svojo veljavo, poiskal si na Dunaju primerno in premožno nevesto. Ta nevesta je bila sicer Nemka po rodu; a naučila se je svojemu možu za ljubo slovensko in odgaja tudi deco v slovenskem narodnem duhu.
Ko je završil nauke moj siin in vstopil za kon-cipijenta v odvetniško pisarno, vprašal sem nekoč Gorupa, če bi mu bilo všeč, da ga upeljem v njegovo rodbino. Nikdar nisem videl Gorupa tako veselega, kakor tistokrat. O postu potem prišel je njegov sin Kornelij v Ljubljano vabit me v očetovem imenu naj prideva s sinom veliki teden na Reko, da skupaj
?ra«nujemo Veliko noč. Obljubil sem mu, da prideva, red velikonočnimi prazniki pa so razmere nanesle tako, da sem se ha ponovljeno GorupovO vabilo zahvalil. Videl sem kmalu, da mi je to silno zameril. Najino medsebojno občevanje je od tedaj hladnejše in redkejše postalo.	'	•
Omenil sem, da Gorupu za njegovo lastno osebo ni bilo veliko do časti, ker je bil po vsej svoji naravi izredno skromen. On sam bi se tudi gotovo ne bil zmenil za plemstvo; bil je namreč dokaj demokratskega mišljenja. Da je žrtvoval v ta namen celo veliko vsoto denarja, zgodilo se je -iz ozira na številno rodbino in v največji meri po uplivu svoje dece. Ena čast ga je pa neznansko razradostila; čast namreč, da mu je, ko je napravil velike ustanove, biskup. Strossmayer pisal tako lepo in laskavo pismo. Z velikim, zanosom pripovedoval mi je o ,tem pismu, ko sva se nato zopet sestala in dejal je, da ni odlikovanja, ki bi ga moglo toliko .razveseliti, kakor pismo Strossmayrjevo. Kasneje ga je istotako razveselilo, da je občinski svet ljubljanski ulico, ob kateri je postavil na Rimski cesti svoje štiri velike hiše, krstil po njem.
Končno še omenjam, da sem kmalu po tem, ko sem barona Heina zagotovil, da Gorup — ako plemič postane — plača 200.000 gold. za zgradbo rezidence kakega člana cesarske rodbine, bil v avdijenci pni cesarju. Tekom avdijence sem omenil, da bi želeti bilo, da se stalno v Ljubljani naseli kak član cesarske rodbine, kakor hitro bodo zato dani predpogoji. Pričakoval sem namreč, da dobimo na ta način uplivnega podpiratelja naših narodnih teženj in pa nekako zvezo z dvorom. Na moje neprijetno iznenaidenje je cesar takoj po tej avdijenci odredil, naj se nadvojvoda Josip Ferdinand iz Celovca preseli v Ljubljano. Koristi od te preselitve ni imela ne Ljubljana, ker je nadvojvoda živel jako skromno, in ne slovenski narod, ker se za njegove razmere niti najmanje zanimal ni. Nasprotno: slovenski milieu mu je tako malo ugajal, da je kimalu cesarja zaprosil za dovoljenje preseliti se iz Ljubljane in da je to dovoljenje tudi dobil.
27./3. 1912,
27. Zveza, s Slovani Avstroogrske.
Dijaki, ki so dpkončavali svoje nauke na dunajskem vseučilišču, prihajali so domov, kakor sem se iz razgovorov z njimi prepričati mogel, vsa oslepljeni od lepote dunajskega mesta in vsi polni občudovanja za bujno in bučno tamošnje življenje. Bogatstvo, katero jim je ob pohajkovanju po mestu iz sijajnih izložb stopalo pred oči, blagostanje, katero so opažali ob obisku gostilnic in kavaren, dalo jim je čutiti, v kako tesnih razmerah živi naš narod. Vse to, oblito z avreolo nemške kulture, moralo je nanje delati vtis, kakšni siromaki smo Slovenci v primeri z našimi nemškimi sodržavljani.
. H kakšnim posledicam, to vede, spoznal sem takrat, kp se je v letih sedemdesetih vprvič načelo vprašanje slovenskega vseučilišča in se je Šufclje iz začaranega risa dunajskjh vtisov začel boriti proti tej vsenarodni zahtevi. Še drastične je mi je pa to stopilo pred oči, ko je kasneje Stritar v »Ljubljanskem Listu« jel pridigovati o našem beraštvu ter se rogati onim, ki so oznanjali narodni ponos.
Če je pa že na tako visoko inteligentne in prosvetljene ljudi Dunaj proizvajal tak poguben vpliv, mogoče si je misliti, kako je bilo to pri ljudeh s povprečno inteligenco in skromnejšo prosvetno podgoto-vitvijo. — Prav nič se nisem čudil, da je na primer pri našem trgovstvu, katero je deloma po poslu, deloma za zabavo rado in pogostoma obiskavalo Dunaj, nemščina in nemška kultura bila tako v čislih. Dejal sem si, da bi spremembo te za nas v narodnem oziru nič kaj razveseljive realnosti bilo mogoče doseči le s primerno odgojo.
Za tako smatral sem pač pred vsem pisano besedo. Toda vedel sem dobro, da »verba tamen movent exempla autem trahunt« (besede samo ganejo in le vzgledi vlečejo). Slovansko odgojo, ki sem jo z izda-vanjem »Slovana« začel, namenil sem si zatorej tudi praktično nadaljevati in nazorno popolnjevati. V izvedbi tega namena sem za mladino začel propagovali učenje slovanskih jezikov, pri rojakih v življenjskih poklicih pa obiskovanje slovanskih mest.
(D*]08 pribadnlML)
Stran 4.
m m n«——
PODRUŽNICE:
Brežice, Celi«, Črnomelj, Kranj, Maribor, Matkovi«, Novi taci, Novo maato, Ptuj, Rakek, Sarajevo, SlovanJgradec, Split, Šibenik, Gorica, Trat.
priporoča za vse bančne posle,
ostalih čehoslovaških visokih šol, trgovske in obrtne zbornice v Bmu z Zvezo čsl. Dila ter društvom >Werkbund der Deutschen v Liberck, Zavoda za pospeševanje obrti, Narodnega gledališča v Brnu, Bmskega glasbenega konservatorija ter Brnskih razstavnih sejmov Razstavo sodobne kulture v Češkoslovaški republiki. Razstava ima namen pred-očiti sliko kulturnega razvoja čehoslova-ške od njenega osvobojenja. Razstava bo umeščena na ploskvi 30 ha, urejeni v »Vlislu današnjih razstavnih zahtev. Velika razstavna palača, koje ploskev meri 16.000 m?, bo središče, okoli katerega bo umeščeno 15 drugih paviljonov. Celokupni razstavni prostor bo presegal 30 tisoč kvadratnih metrov; nekatera podjetja in tvrdke izgrade svoje lastne paviljone; razven tega bodo na razstavišču tudi restavracijski, zabavni ter slični prostori. Iz navedenih podatkov je razvidno, da bo glavni objekt največja razstavna palača te vrste v Evropi. Razstava bo vsebovala naslednje oddelke: A. Šolstvo: a) otroški vrtci in ljudske šole; b) srednje šole in učiteljišča; c) strokovne šole. Znanstvo, duševna in tehnična kultura ter visoke šole. — B. Človek in živa narava: 1. Človek in njegov rod; 2. človek in njegovo zdravje; 3. varstvo človeškega zdravja; 4. phihologija in ipsihotehnika; 5. izkoriščanje žive narave; 6. poznanje žive narave; 7. varstvo naravnih znamenitosti; 8. botanični vrt in električno iposestvo. — C. Človek in neživa narava: 9. Vsemi rje in zemlja; 10. fizika, kemija in matematika; 14. produkcija in tehnično raziskovanje; 12. razmerje človeka k prostoru in času. — D. Pravo in država! 13. Pravno in državno znanstvo. — E. Duševno življenje človeka: 14. Sociologija; 15. jezikoznanstvo in narečja, literatura; 16. žurnalistika; 17. zgodovina, muzeji, arhivi, varstvo znamenitosti in domovine; 18. upodabljajoča umetnost, godba, gledališče; 19. ljudska vzgoja, kulturna društva, znanstvene družbe, knjižničarstvo; 20. visoke šole; 21. legionarji, čsl. kultura v inozemstvu, čsl. znanstveni potovalci.
Madžarsko žito za Italijo. Agenciji >Atmo< poročajo iz Budimpešte, da je po informacijah časopisa »Az Est« Italija pripravljena nabaviti si tri leta zaporedoma po 5 milijonov ton madžarskega žita.
* Gibanje izseljencev v februarju 1928. Po statistiki izseljeniškega komisarijata v Zagrebu se je meseca februarja 1928 izselilo iz naše države v prekomorske •kraje celokupno 1719 oseb, t. j. za 421.
več kot v februarju prošlega leta. Največ se jih je izselilo iz Hrvatske in Slavonije (534), nato iz Vojvodine (385), Dalmacije (383), Slovenije (208), Srbije (145), Bosne in Hercegovine (40) in Črne gore (24). Največ se jih je izselilo v Argenti-nijo (912), v Združene države (283), v Kanado (187). Celokupno se vrnilo v februarju 218 oseb, v prošlem letu pa 287.
Borza dela v Mariboru. Od 6. do 12. maja t. 1. je pri tej borzi iskalo dela 134 moških in 66 ženskih, skupaj 200 oseb; 48 mest je bilo prostih, 63 oseb in sicer 27 moških in 36 žensk je dobilo delo, 50 oseb je odpotovalo, 145 pa jih je odpadlo; od 1. januarja do 12. maja pa je iskalo dela 2875 oseb, 1350 mest je bi-•in 387 žensk je dobilo delo, 1461 jih je
lo	.prostih, 841 oseb in sicer 454 moških odpotovalo, 1316 pa odpadlo.
Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 14 hlapcev, 7 viničarjev, 1 opekar, 10 oglarjev, 2 kleparja, 2 mizarja, 1 vrtnar, več vajencev (pekovske, ključavničarske, klobpčarske, steklarske, sobo- in črkosli-karske in kovaške obrti), dalje 8 kmečkih dekel, 2 gospodinji za na deželo, 9 kuharic, 10 skužkinj, 2 sobarici, 2 varuški, 3 šteparice gornjih delov čevljev, 1 podnatakarica, 2 kuharici k orožnikom,
1	prodajalka v trafiko s kavcijo, 20 šivilj za perilo.
Borza dela v Mariboru išče nujno 2 čevljarja (dobre moči) in 1 tapetnika (starejšo moč).
Vm. Ljubljanski velesejem.
ŠOLSKA VODSTVA POZOR!
' Letošnji Ljubljanski velesejem se vrši od 2. do 11. junija in .pada torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša Uprava ljubljanskih velesejmov, da naj svoje majske izlete urede tako, da si bo mladina v zvezi z izletom zamogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano prilično vse, kar zaimore zanimati tudi mladino in dvigati njen narodni ponos. Kajti večina razstavljenih predmetov je ustvarila slovenska roka in slovenski um. Razlaga pod vodstvom strokovnega učiteljstva bo mladini v največjo korist.
Slovenska moderna umetnost 1918— 1928. To razstavo priredi Moderna galerija v Ljubljani in bo obsegala sledeče oddelke: Propagandni: Katalogi razstav grup ali posameznikov doma in v inozemstvu. Plakati razstav grup in posameznikov doma in v inozemstvu. 'Kriti-
ko z ilustracijami o grupah in posameznikih, domače in inozemske.. Kritike z ilustracijami v revijah. Revije z ilustracijami, del grup in posameznikov. — Dekorativni: Knjižna oprema (ilustracije, vinjete, ex libris, uporabna grafika), reklame, letaki. Dekorativne slike in plastike. Dekoracije interrieurov. Keramika. Inscenacije. Kostumi, vezenine, čipke. Diplome. — Grafični: Originalne radiranke, cinkopis, lesores, linolej. Uporabna grafika (etikete, reklamni lističi, ceniki, kolki, vabila itd.). Plakate in medalje. — Fotografije: Izvršenih cerkvenih del; spomenikov in drugih posamfeznih javnih del. Fotografije razstav, grup in posameznikov. — Kiparska in slikarska razstava: Kipi, slike (olje, tempera, pastel, akvarel). Risbe.
Zvonovi na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. junija. Lepo ubrani zvonovi, vliti od Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, bodo tudi letos pe-
li	svojo kovinsko pesem na velesejmu. Na to posebno opozarjamo naše podeželsko ljudstvo in že sedaj vabimo vse one, ki nameravajo svojim cerkvam preskrbeti nove zvonove, da si pridejo ,te ogledati na velesejem.
TRŽNA POROČILA.
MARIBORSKI TRG, dne 12. maja 1928.
Na trgu, kateri je bil dobro založen in obiskan, je bilo 30 s svinjskim mesom in
10	s krompirjem naloženih voz. Slani-uarji so prodajali meso in slanino po Din 15 do 22 50 za kg. Domači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah.
Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem Din 15 do 25, kokošem 35 do '50, racam in gosem 50 do 80, puranom 80 do 100, grlicam 35 do 40; kozličem (30 komadov) 75 do 125, jagnjetom 125 do 150, domačim zajcem 15 do 50, vevericam 25 do 30 za komad.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, sadike. Krompir se je prodajal po 6 do 7 Din mernik (7 'A kg), diruge cene so bile sledeče: šolati 1 do 2, karfiolu 5 do 15, kumarcam (vzgojenim)
12	Din komad. Grahu v stročju 12, letošnjemu krompirju 10 do 12, špargeljem 18 do 20, kislemu zelju 4, kisli repi 2, hrenu 8 do 10, maku 18 Din za kg; maslu surovemu 36 do 44, kuhanemu 45 do 18, čajnemu 50 do 60 Din za kg. Mleku 2 50
do 3, smetani 12 do 14, oljčnemu in bučnemu olju 18 do 20 Din za liter; jajcaiu 1‘25 do 1-50 Din,kontad. Sadje: .jabolkom 5 do 10, črešnjam 40, suhim slivam, 10 Din za kg; pomarančam l do 3, ii-monam 0'75 do 1 za komad. Cvetlicam 3 do 25, z lonci vred 15, Din 0-75 do 1-— za komad. Sadikam raznega sadja 1250 do 25, cepljenim vinskim trtam 150 do
2	Din komad.
Lončeni in leseni robi 1 do 100 Din komad, lesenim grabljam 6 do 8, vilam 7 do 8, cepcem 10, držalom za kose 10 do 12 Din komad.
Seno in slama na mariborskem trgu.
V	sredo 9. t. in. je bilo 9 voz sena in 6 voz slame; v soboto 12. t. m. pa 24 voz sena in 7 voz slame na trgu. Cene so bile senu 87-50 do 150, slami pa 45 do
55	Din za stot. Slama se je prodajala tudi po 1 -75 do 2 Din za otep.
DUNAJSKI GOVEJI SEJEM, dne 14. maja.
Dogon 2824 komadov, od tega 106 iz-Jugoslavije. Promet je bil v početku živahnejši, pozneje pa. je popustil. Prvovrstno blago se je podražilo za 5 do 10' grošev, ostale vrste pa za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo voli I. 1-55 do 1-75 (izjemno 1-80 do 2-—), II. l*3o do 1-50, III.
1	do 1.25, biki 115 do 145, krave 085 do 135, slaba živina 0-70 do 0.80.
MILANSKI ŽIVINSKI TRG.
Na 'milanskem trgu, ki je eden izmed najpomembuejših italijanskih živinskih trgov, se čuti pomanjkanje prvovrstne klavne živine in telet. Cene so spričo tega precej napredovale. Pretekli teden je ta trg zaznamoval sledeča notiranja: Vo-
li	I. 4-40 do 4-80 L, II. 3 90 do 4 40 L„ III. 3-10 do 3-80 L; krave I. 4-10 do 4'70 lir, II. 3-20 do 4-—, III. 2-40 do 3-10 L; biki I. 410 do. 4 90 L, II. 3 20 do 4 — L; teleta I. 6-40 do 780, II. 580 do 680, ITI. 4-20 do 5-20 lir.
DOBAVA, PRODAJA.
Nabava 200 delovnih plaščev. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje prvo pismeno dražbo za dobavo 200 delovnih platnenih plaščev (halj).
Dražba bo dne 25. jtmijh 1fl28, ob 1. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2, soba št. 42. Jamče-vina (5% ali, če je inozemec, 10%) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dani dražbe pri pomožnem uradu' poštne direkcije v Ljubljani, soba št. 41, kjer se lahko vpogleda jo in kupijo ttidi pogoji.
VELETRGOVINA
v	^
j). ŠARABON
v Ljubljani
priporo!«
Špecerijsko
blago
dalke.
VODO
RUDNINSKO
pr«l«n»«
Lenima
kavo
in
razpolago
TISKARNA
MERKUR
Ljubljana
Gregorčičeva ul. 23
se priporoča za tlak vsakovrstnih tiskovin za trgovino, obrt in industrijo ter za urade, društva Ltd.
Lastna
KNJIGOVEZNICA
Prometni zavod sa premog cL d.
pred* pa aalepMaepli tesal h same na debato
m kj 4% 0* daaaB Is hmanll n daaata PK C W U| tartan ta MuMJsta sada
KOVAŠKI PREMOG KOKS, SMS BRIKETE
Prometni zavod za i
d.d.vUubt|ani
«4	1	"	—
M, o Mie v M lista*!
Veletrgovina
o kolonijalne in * Špecerijske robe
Ivan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dlžav in rudninske vode
Tot na in solidna postreiba!
Zahtevajte cenik!
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA u*T~owtJW“ 1900
USTANOVLJENA 1900.
DalniKka glavnica:
Din 50,000.000*-.
Skupna raserve cat Din 10,000.000—
Se
Brzojavni naslov:
Banka Ljubljana.
Tel. Stav. 2861, 2413, 2502, 2503.
Grela dr. IVAN PLESS. — Za Trgoviko-tadusitrijilfo d-d >MERKUR> kat izdajatelja in tUkarja: A. SEVER, Ljubljana.