Aptil            AimtfJCk          Step.8
Srce Jezusovo, zavoljo naših hudobij potrto, usmili se nas!
Vtihem in resnem postnem času mislimo kristjani mnogo na Jezusovo trpljenje. Strašne muke je prestal dobri Zveličar racli naših grehov. Kadar mo-limo žalostni del rožnega venca ali opravljamo po-božnost sv. Križevega pota, ali se nam ne zdi, kot bi hodili po krvavih Jezusovih stopinjah? Vedeti mo-ramo, da ni lepše pobožnosti kot je premišljevanje Jezusovega trpljenja. Ob svetih mislili na Gospodove muke in žrtve zagorijo naša srca v novi ljubezni do Njega, ki je za nas prelil zadnjo kapljo sroje krvi. Jezusovo strašno trpljenje se je odigralo v Jeru-zalemu pred 1900 leti. Dolgo je že od tistih dni. Pa se Jezusove smrtiie bolečLae ponavljajo skozi vsa sto-letja, in če gletlamo v naše dni, v strašno brezbož-nost in hudobijo božjih §ovražnLkov, moramo reči: Kelih. Jezusovega-trpljenja je vsak dan do vrha poln grenke bolesti. Vsak smrtni greh je kakor nova smrtna obsodba božjega Zveličarja, ki biva med nami v naših tabernakljili. In koliko strašnih smrtnih greb-ov se izvrši vsak dan po širnem svetu. Koliko smrtnib.  grehov  je  vsak  dan  tudi  v  naši domoViiii.
113
Morda se celo mi sami kdaj izpozabimo tako daleč, da pljunemo tako rekoč v Jezusov sveti obraz. Kdor uamreč smrtno greši, Jezusa najgrše osramoti in žali.
Presveto Srce Jezusovo v naših tabemakljih je vsak dan potrto zavoljo naših hudobij.
Otroci, inorda so prav naši grehi vzrok, da ne pridemo do veselih in srečnih dni. Težke skrbi ležijo na dušali staršev, narodi zemlje ne najdejo pravega miru, strah vojne grozi človeštvu; ni dela, ni za-služka, mnogi gledajo prav z obupom v bodočnost, ki je temna in žalostna.
Bog je užaljen zaradi človeške hudobije, pa se obrača proč od nas.
Potolažiti moramo dobrega Boga. Prositi ga mo-ramo usmiljenja in odpuščenja. Zadostiti mu moramo s ponižno molitvijo in s pokoro. Molitev in dobra dela nedolžnili oirok pa imajo do božjega Srca naj-večjo moč. Za zgled vam bom povedal povest iz zgo-dovine.
Nemški cesar Henrik II. je bil silno mogočen vladar. Tudi Italija mu je bila podložna. Pa se je zgodilo, da se je mesto Troja v južni Italiji cesarju uprlo. Prebivalci tega mesta so cesarju odpovedali pokorščino in so povrhu še cesarske odposlance grdo osramotili. Cesar Henrik je bil ¦ užaljen v dno srca. Bil je blag in dober človek. Sveta Cerkev ga časti kot svetnika, a te sramote ni mogel potrpeti. Z veliko vojsko je šel nad uporno mesto, da bi ga kaznoval. Mesto je bilo utrjeno in obzidano. Cesar ga je s svojo vojsko obkolil in oblegal. Meščani so se sicer hrabro branili. Tri mesece so odbijali napade cesar-ske vojske. Nazadnje pa jim je zmanjkalo vsega. Postali so malodušni, strab. je legel v njihove duše. Kaj iiaj store? Dolgo so mi.slili in se posvetovali. Nazadnje jim je prišla rešilna misel: Srce dobrega cesarja bodo napadJi in gotovo se jim bo vdal. Ko je sila v mestu prikipela do vrha, -so meščani odprli mestna vrata. Cesarski vojaki so se pripmvili za boj. Nenadoma pa so kar ostrmeli. Iz mesta niso priha-jale sovražne čete; skozi mestna vrata se je razvii čuden, nenavaden sprevod. Spredaj je šel puščav-nik V spokorni obleki, s težkim križem na raoii. Za
114
njim pa so korakali v dolgi vrsti po dva in dva sami nedolžni otroci, bledi, suhi in oslabeli. Iz njLhovih ust je donel glas: »Kyrie, eleison! Gospod, usmili se!« Sprevod se bliža cesarjevemu šatoru. Vedno glasne-je, vedno bolj vroče donijo otroški klici: »Kyrie, elei-•son! Gospod, usmili se!« Cesar ne strpi v šatoru. Ven pride in gleda na otroške Trste s solzami v očeh. In In ko malčki stoje pred njim, ko svoje nedolžne roke proseč in ihteč dvigajo k njemu in njili velike, modre oči v solzah se topeč zro vanj, se cesarjevo srce omeliča. Potolažen je. Nič več se ne srdi, nič več ne grozi s kaznijo. Radi prošenj in pokore nedolžnih otrok odpusti upornemu mestu in mu nakloni po-polno pomiloščenje. — Otrooi! Z gorečo molitvijo in z malimi vsakdanjimi žrtvami tolažite v svetem post-nem času užaljeno in potrto Jezusovo srce. Radi po-hitite pred božji tabernakelj, pogosto prejemajte zadostilno sveto obhajilo, da se Jezus usmili ubogih, nesrečnih Ijudi. Vase življenje v tihih post-nih dneh bodi kakor en sam ponižen pa iskren klic: »Kyrie, eleison! Gospod, usmili se! Usmili se zlasti onih, ki Te ne poznajo!«
Vaša ljubezen bo razveselila božje Srce. Jezus se bo usmiljen ozrl na nas, na naš slovenski narod. na vso našo lepo domovino. Ozrl se bo na nas in nas bo blagoslovil. Z velikim veseljem in z iskreno hva-ležnostjo  bomo  tedaj   obhajali  Evharistični   kongres.
A. Košmerlj   .