II. leto. Štev. 35.
1915. Aug. 29.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    3 K.
v Ameriko   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    6 K.
za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na
eden naslov pošila, doma   .    .    .    .    .    .    .   .2 K.
v Ameriko vsakomi na njegov naslov .... 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v Čerensovcih,
Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
Cena Novin z Marijinim listom i Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto:
domá, če za več naročnikov na eden naslov se
pošilajo   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .   4 K.
če samo za ednoga   .    .    .    .    .    .    .    .    .   5 K.
v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .     8 K
„Nišče nemre dvema slűžiti.“
— Mát. VI. —
Tak očivesna pravica je to, ka se človeki more čüdno viditi, ka* to posebi potrebno komi razložávati, pa je li tak vu vsakdenéšnjem živlenji, ka nájveč lűdih ne samo dvema, nego celo trem gospodom slűži.
Prvi teh gospodov — mi ga na prvo mesto denemo — je Bog. Bogi skoro ne človeka, ka v kakšo formo ne bi slüžo, naj si bode te že kršče-ntk^aií pogatrrZaűlra, kda stáne si návadno vsaki zdehne k Bogi, pa večér, kda léže, tüdi. Či je v nevoli, ali po-trebčini, te ešče tisti skričí: »Bog moj," ki ga inda tajiti ščé. Žáto právim, ka Bogi vsi slűžimo.
Drűgi teh gospodov, šteromi tüdi vsi slűžimo, so naše vsakdenéšnje telovne stvari: potrebčine. Za vrednoš-čov, hránov i oblekov beži vsaki človek. Vsaki si ščé olejšati svoje živlenje na zemli. Vsaki se skrbi za to, ka si konči na stáre dni malo ležeše živlenje správi. To je slűžba, vu štero se lüdjé vpre-žéjo tü na zemli ki bole, ki menje, ali vsaki konči na telko, ka má kaj v zobe djásti. Pa či se zvršáva vu i ime bože, je dobra.
Trétji gospod pa, šteromi millione slűži j o na sveti, je šatan, kak ga sv. pismo imenüje: „gospodár toga sveta", šteri po pravici ne bi meo' tü iskati nikaj, pa záto li vnogo prijátelov má, ki njemi slűžijo pa celo med tistimi tüdi, šteri sebé ešče med bože .sinűj računajo.
Jezuš nam pa to právi, ka nanč dvema nemre nišče z celim srcom slű-žiti. Od dvá guči Zveličiteo, ár ki sveti, mammoni slűži, tisti že šatani tüdi slűži. Ki tak beži za svetom ino nje-govimi vrednostmi, ka se poleg toga z Bogá spozábi, on je vu járem šatanov
vpreženi pa dokeč ne povrže toga bežala, tečás se ne odslobodí verig pek-lénskoga neprijátela.
Za to nas opomíua naš Zveličiteo, naj se ne skrbímo preveč za zemelska ár nam to ne hasni, samo škodi. Vnogo lűdih jé, ki Bogi slűžijo, pa neščejo šatani nikak slűžiti, pázijo si na düše, greha se ogíblejo, liki v tom ednom, vu nepotrebnoj skrbi za zemelska se nevejo obládati.
Takši lüdjé ne imajo mira noč i dén, si terejo glavé, premišlávajo si nad takšim, ka je. ne od njih odvísno. či ide deždž, je gláva boli, Zakaj je ne lepo vremen, či sunce sija, ka pa či ne bode deža. Či njim pomočnik na bránje ide, si dvá meseca naprej glavo terejo, ka bo, či ostáne, či je ne ostao, ka bo, či ga za težáka pošlejo, či je tam, ka bo, či merjé i spodobna.
Lübi člevci, v nevarni časaj živé-mo, ali z premišlávanjom takšim si li nikaj ne zmoremo. Ki si z božov své-tov volov ne vej pomiriti srca, on je nesrečen človek na zemli, ár vu dné njemi je pamet ne pri deli, nemre opraviti pol telko, kak on, ki nihá misli pa pamet na tisto obrné, ka pred sebom má. Vu noči pa ne ima pokoja, si nemre počinoti, ár ga skrb mantrá pa je po takšem od dnéva do dnéva menje vreden.
K čenai skrb i mišlenje ? Čüj Gos-poda, ki právi: »Ne skrbite se«. Nej tak: ne delajte, nego etak: skrbne misli nihájte. Zakaj ? Ár skrb je ne vaša. Skrb je boža. Tistoga Bogá je skrb, šteri nájbole zná ka vam je na hasek. Tistoga Bogá je skrb, šteri se ešče za nájménšo vtico, za nájdrob-nešó korino skrbi na zemli.
»Što med vami zrasté víšiši z miš-lenjom ?« To so njegove reči. Jeli nišče ? Zakaj si pa te tereš glavo, Zakaj trá-piš samoga sebé? Znaj, ka je Oča vu
nébi pa se skrbi za tebé. Ti slűži njemi pa včini tisto, ka pred sebom maš, ovo drűgo je pa vse nej tvoja briga. Te boš z zemelskim delom tüdi Bogi slűžo pa on, ki odrastek dá, tüdi tebé pomore k napredki vu prípravnom časi.
Bojna.
Naprej! Vsigdár naprej I Človik skoro ne bi vervao, ár prav zarazmiti nemremo, kak je mogoče nam stálno naprejiti. Gde so rusijL Ka delajo njüvi ogrumni šeregi, Vnogi štüki, s šterimi so nas preminočo jesén tak grozo-vitno napádali. Gde so? Bežijo? Ja. V májuši smo je v beg spravili, pa od tistih máo se več nemre staviti. Pa zobafom gučijo naši sovrážniki, ka ruš samovolno ide nazáj. To bi nájvékša norija bila, ka bi se biti dáo pa bi bežap te gda njemi ne sila. Ne samovolno ! prisiljeni je. Dogodki ovih drü-gih bojišč so skoro ne spomínanja vredni poleg tistih, šteri se zdaj na Rusko-Polskom godijo. Približáva se kunec. Slednja pribežališča, sledjen faláček	polske	zemlé	trgamo	že rusi
z rok. Ešče pár dni, pa de stároslavna polska zemla odslobodjena rususkoga járma.
Polski národ si odejhne, se pre-dráná z sna, ár po toj slávnoj odslo-bodítvi de si kak na spánje mislo, na več stoletno robstvo.	Negda	slávna,
negda mogočna, stárodávna Polska je slobodna. Národ smo obüdili z smrtnoga spánja,	národ	šteroga	je v	sužnom
robství meo nezvesten, krvoločni brat, Rus.
Odsloboditev Polskoga, je nájlepši dobiček	naših	velikánskih bojov, ár
smo si v Polskom národi príjátla, fara ta spravili, šteri se slávno zná boriti proti vsakomi, ki národe, njihov
2
NOVINE
1915. aug. 29.
jezik pa njiho čütenja šče v blato zaklačiti. — Ali glejmo poročila zádnjih časov!
Z rususköga bojišča: Na Vélke Meše dén je nemško vojno poveljništvo slédéča jávilo: Below generál je okoli Kupiškg mesta sovrážnika proti Sevri pritisno pa 2.350 rusov vlovo. Z trd-. njáve Kovno so rusi vövdrli, ali nazaj so stirani, zvün tistih 1000, štere so vlovili. Leopold bavarski Vojvoda je pa prédro vojno linijo pri mesti Losice.
Kovno. Nájvékša zgüba na ruse gledoč je spadáj trdnjáve Kovno bila v preminočem tjédni. Dén za dné-vom so prišla poročila, ka nemci či duže bole stiskávlejo to velko trdnjávo. Augustuša 18-ga je prišeo glás ka so 3 trdnjáve gráda Kovno v nemških rokaj. Na drügi dén je pa že celo mesto spadnolo. Vlovleni!! je tü 3.900 rusov. 400 štükov pa vnogo strliva je pláčalo nemško zmágo. Trdnjávo so nemci z ednim grozovítnim napádom posvojili.
Trdnjáve grada Novogeorgievsk so zan-drügim prisle v nemške roke. Na zad-dnje je spadnola tüdi tá trdnjava. Več kak 80.000 rusov je zgrablani i do 400 štükov zaplenjeno.
V tom časi so zdrüžene nemški pa naši šeregi, do slednjega rususköga gráda, Brest-Litovska prišli. Obstrelá-vanja se že začneta. Od Juga mi, od Záhoda pa nemci stiskávlejo mesto.
Na taljánskom bojišči vedno od-bijemq napáde. Na suhom nega nikše spremembe. Tak je vse, kak návadno. Taljánje napádajo, mi je pa nazáj plo-dimo. Zgübe taljánov so velke • samo v ednom mesti je 600 mrtvih taljánov ostalo pred našimi postojankami.
Bole živo, pa zaimnivo je rnorje. Naše ládje pa vodni latáonjeki zan-drügim napádajo tajánsko morsko obrežje. Na Beneike so pét bomb vrgli, "štere so vse na trdnjávaj eiploderala pa preci kvára napravila. Kak taljánsko vojno poročilo glási, so nam taljánje vtopili: „U 3.“ zváni podmorski čun. Edenájset lűdih so rešili ovi pa v čar-noj globočini morja počivlejo. Njihov spomin de na veke živo v domolübnih srca j. — Vojne ládje so pa obstrelá-vale Pelegosa otok, na šterom so si taljánje strlivo navozili vküp.
Na francuskom bojišči se nemci držijo, pa gde odbijajo, gde pa zbijejo sovrážnika. V večih mestaj so nikaj, namali naprej prišli, índri pa močno držijo svoje postojanke. To boja o polé je proti rususkomi méruo.
K Dardanellam so zavezníki znova velko vojsko spravili, törki se pa proti vsem! tomi močno držijo. Junaštvo törkov je ne zapovedati pa ober vse
hváíe vredno. Zavezniki so vse svoje moči napnoli že, da pa zobstom. Bog daj, ka de na dale tüdi tak!
Na Baikáni se šče izda grožajo. Angležje pa francusje so tak zméšali balkánske držáve, ka si té nevejo kaj začnoti. Nevejo Odločiti, gde bi bilo bolše. Grčka Vlada je spadnola pa znova Venezielos postao miníster-predsednik. Od srbov gda té glás pride, ka se pod-pistijo, ár se od novoga napáda bojijo od naše stráni, gda pa té, ka so niti piknjice ne pripravni prekpüstití Bul-gáriji pa z- Albanija tüdi nešče vöiti. Romania pa nešče dopüstiti, ka bi mi skoz Srbije törki pomoč nesli k Dardanelam. Človik naj bo, ki se tü vös-pozna! Do tečas do se grožali pa čed-nili na Baikáni, ka se ednok samo vsi preračunajo. Ne se dobro v drügoga delo mešati!
Dom i svet.
Augustus 18. Vsígdár je velki bio té dén pred národami Monarchie. Vsígdár se z nepopisanov slovesnostjov i navdüšenosljov obslüžávao rojstni dén našega vládara. Seromi králí je vsígdár dobro djalo vidili vdánost i lü-bezen svojih národov, ali tak nigdár ne, kak letos. Skrvjov kážemo zdaj sveti, ka je nám naš kráo. Nigdár smo šče ne tak svetili toga dnéva. Pa ne samo mi! Tüdi v drügi držánjaj so se vršile bože slüžbe za našega krála, ino obslüžávale slovesnosti. Pri nas je v vsakoj cérkvi hválodávna boža slüžba bila. Svetilo je celo držánje, posebno pa vojska, štera je velkih! veséljom obslüžávala 85. rojstni ' dén svojega seroga, ali dobroga vládara.
Széll Koloman, negdašuji minister-predsednik i financminister je augustuša 16.-ga v Rátóti poleg Monoštra mro. Pokojni ie velki Človik bio. Celo svoje živlenje v ravnanji Vogrskoga držánja preživo tá, pa vsaki, ešče nepríjátli spoznajo ka dobro. Sožalje cele monarchie je sprevodilo pokojnoga na slednjoj poti v Táplánfa vés, gde ga Mikeš Janoš, szombaíhelyski püšpek pokopao z velkov dvorbov.
Za delanezmožne vojáke. Aug. S.-ga so po vseh cerkváj szombathelyske püšpekije nabirali za delanezmožne vojáke. Püšpekova písárna je zdaj objávila, kelko so fare darüvale Vsaka pozoseb. Cela püšpekíja: 16.000 K. Dolnja Lendava 84‘54 K. ; Čerensovci 200 K.; Bogojina 79-23 K. Marijáncí 160 K.; Sobota 354-25 K.; Tišina 114 K.; Gornja Lendava 50 K.; Pe-trovci (Nedila) 20 K.; Sv. Benedek 65'30 K.; Velki Dolenci 155 50 K.; Stevanovci 133 K.; Dolnji Sinik 67 K.; Gornyi Sinik 218’78 K.; Sv. Jüri 50 K.; Pertoča 67 kor.; Cankova 44"50 kor.; Sv. Sebeštján 126.65 kor.; Böltiuci 110 kor.; Törnišči 81-75 kor.; Vse Slovenske fare 191140 koron, to je
eden osmi táo tiste šume, štero je cela püšpekija vküpdála.
Slaba prorokinja. Mládi grof Bonneville se stavo s svojimi príjátli, ka on doldobi prorokinjo Lenormand, štera je v začetki 19. stoletja velki glás mela.
„Prorokinja" ga je z veséljom sprijéla pa njemi razložila skárt njegovo prihodnost. Na zádnje je grof stano pa se šteo posloviti.
„Te mi pa ne pláčate ?“ je pitala nesláno prorokinja.
„Ka ? Te pa ne proroküjete, pa nevete vse ?“
„Kaj nej" je odvrnola Lenormand.
„Noríja! Nikaj nevete! Či bi vse znali, te bi to tüdi znali, ka jes niti krajcara nemam pri sebi, pa vam tak niti nemrem pláčati", je djáo grof pa povrgeo ženske, stávo pa dobo.
Iz pisem naših vojákov.
„Kda de ruš fertig“. „Mi Slovenci slűžimo v 45-om pešpolki v Przemysli z vogri, poláci i slováki. Zdaj se na pol správlamo, ka mo šli na rusa pa vzememo njegov varaš po imeni Peters-burg (Petrograd), te de pa ruš■ fertig.il Gašpar Viljera, Črnka Jürij, Škaper Ivan z Čöpinec, SuliČ Alojzi z Ritka-rovec, Küjer Štefan z Martinje, Rogan Jožef z Trdkove, Fatb Hugo z Doln-jega Sinika.
Z Ijübéznostjov čtéjo Novine. »Novine sem do rok dobo pa je razdelo med našimi Slovenci. Z ljubeznostjov je čitéjo11. (Jagenič Ivan iz 48. pešpolka.)
Ne zapüsti Novine. »Jako sem zadovolen z Marijinim listom i Slovenskim! Novinam. Nigdár jiva neščem zapüstiti. (Šernek Janoš v bolnišnici v Kremsi).
Glási.
Od naših vojákov. Smolko Štefan z Beltinec je ranjen v pravo roko v lakti; Oletič Gabor, jedino dete Oletič Matjaša, našega vreloga širitela Novin in Marijinoga lista pri Sv. Martini, je pa mrtev, kak nam poroča sam tužni oča. Ponüdi tema na veliko posküšnjo djanima starišama Žalostna Mati Božja tolažbo, düšo pokojnoga njidva sina pa, venčaj z večnov slavov. — Mrtev je Hozján (Glavečičov) Jožef z Vélke Polane v ruskom zavzetništvi. Glás je dáo Nemec Anton z Žiškov. — Strojna puška je v sednih mestah prestrelila i vmorHa tüdi, Németh Štefana z Ho-tize aug. 2,-ga. Naznano je to pokojnoga ženi Legén Štefan z Trnja,- — Zökš Janoš, poddesetnik z Kovačavec nam sledeče naznanja:	ranjeni je:
1915. aug. 29.
NOVINE
3
Žoks Janoš sam v šinjek od šrapnela, Veren Ferenc z Gorice v levo roko i bedro, Pozvek Štefan z Vadarec v levo roko, Šoprla Ferenc z Motovilec v levo roko i bedro, Dominko Franc z Raki-čana v glavo od šrapnela; mrtviva sta pa: Barbarič Franc z Zenkovec aug. U.-ga i Šiftar Janoš z Gornjih-Strükovec. Naznanilo nam je dopošlano aug. 11.-ga i do rok prišlo 19.-ga.
Nesreča. V Zalaegerszegi je Cver Ignác vojak ščeo svojo, puške čistiti. Po nepriliki je pa mesto svoje edno nabito vzeo v roke, štera je pri čiščenji počila, ednoga vojáka vmorila, drügoga pa teško ranila.
Vitez zlatovunatnoga roda. Apoštolski kralj je Zichy Augustin grofa, beltinskoga veleposestnika imenüvao za viteza zlatovunatnoga reda.
Nabor v Zala županiji. V Lendavi je bio nabor za 43—50 let stare 23-ga za lendavsko i nedeličko, 25 ga za bogojansko i gyertyanoško, 27-ga za törjansko, 28-ga za beltinsko nota-rošijo; 30-ga pa bo za črensovsko, sept. 2-ga za dobrovničko, i 3-ga za bratonsko notarošijo.
Keliko so darüvale Slovenske fare za delanezmožne vojake? 2085 kor. 21 fil. je po cerkvah nabrano. Slovensko ijüdstvo je zaistino smilenoga srca. .
Steeltoni je bio Sv. Missijon, za Slovence od junia 6—13. toga leta, Šteroga je vodo Anton So j ar slovenski plivánuš z Chikáge.
Vlovleni je na Rususkom Gramfol Jožef z Črncov. Glás je pred Števan Královom prišeo od njega. Vlovleni so šče: Baller Jožef Puconci; Benčec Miháo z Strükovec, Benczák Ferenc z §roga; Flisar Ferenc z Brezovec; Gášpár Janoš z Gornjega Sinika. Maitz August z Ocinja, Örbán Jožef z Doln-jega Sinika; Piv Jožef z Martjánec; Šalamon Jóžef z Rogašovec; Török Jóžef z Gorice; Vörös Števan z Teša-novec.
Slovo. Devetnajset let stari domo-branci se z Celim srcom posluvimo od svojih starišov z bratov, z sester, z po-znancov i idemo na bojišče. Molite za nas, da ostanemo čisti, beli na düši, kak je obleka v štero so nas že oblekli. Sprimite za nas miloga Jezuša, On naj bo Zadnji, srčni pozdrav za vas. Ružič Franc z Petanec, Ratnik Alojz z. Ge-derovec, Smodiš Jožef, Šarkan Anton i Škodnik Franc z Domajinec, Vidonja Dela z Dolnji-Slaveč, 'Vlaj Števan z Vadarec, Kos Matjaš z Petanec.
Proščénje je bilo na Vélko meso .pri sv. Mártini v Medžimurji. Vnogo
lüstva je pri vrelo na té dén tü vküp v prosecijaj. Tüdi naši Slovenci so prišli posebno z Hotize. Velka vno-žiua je prišla z sosedne, štrigovske fare pod vodstvom Možar Števana plebanoša. V procesiji je bilo 723 belo oblečenih deklin. Vse procesije so se zdrüžile pri Sv. Martin!, gde so za zmágo naše vojske molile. Škoda, ka so neki razvüzdanci oskrunili svétost toga dnéva z krvávim bitjom, tak ka so naslednje z prebitimi glavámi ra-zišli.
Proščénje je bilo preminočo nedelo na Kobilji. Prišestno nedelo de pa v Bogojini. Sept. 4-ga do pa tü senje.
Ogenj, Aug. lO.-ga je velka grmla-vica bila v Gornji Petrovcih. Tresnolo v hižo Luczu Ivana svinskoga trgovca. Z hiže so samo stiné ostale Stala je pa z gümlom vred doteo zgorela. Vsa krma pa slama je vesnola, samo živiuo se posrečilo za časa rešiti.
Od ednoga pisma. Vredništvo Novin dén za dnévom vnogo pisem dobi. So med njimi lepa, postenjá vredna, ali žalost, nájdejo se tüdi, takša z šterih hüdoba guči. Nájdejo so takši, ki ponpcajo to okolščino, ka Vredništvo ne pozna vsakoga, pa takša pisma pošilajo, v šterih drügim poštenjé jem-léjo, ali pa svoje hüdobije zakrivlejo s tem, ka drüge ogrizávlo. Takši božnjácje lekaj nevejo, ka jé právda, štera širitele krivili glasov ostro kaštiga. Vredništvo je ne vseznajoče, pa se tak zná zgoditi, ka kriv! glás tüdi objávi, ár ne pozna poštenost tistoga, ki je takši glás poslao. — Na popisanje teh vrstip nas je zdaj znova edno pismo nagnolo, štero je eden dečko poslao. Té dečko se leži, ka ga edna dekla zapelávle, njega „18 letnoga nedüžnoga mladéncau, kak to on sám piše. Poslao je tüdi deklinino pismo. Mi toga dečka ne poznamo, ali tak po nepriliki smo zv.edili, ka jé „nedužen mladénec" ne tak nedužen, kak se rédi, ár že te ne bio tak „nedužen“, gda je v ponávla-joče šolo hodo. Ka zdaj nato povete? Ka pa dekla? To vam povem, ka se mi vsi slobodno skrijemo, ki v Novine pišemo, pred njenim pismom. Strašno lepo je! Le čüjte! „Pozdrávim te tak lepo, kak nájjakše rožice cvetéjo i iti-čice popevajo, kak zláto sunce sija. * Več niti ne bom pisao. Tak je lepo, ka grozno. Dekle! štera bi rada lepa pisma pisala dečkom, naj se zglási pri vredništvi Novin, pa njoj mi Povemo, gde je tá dekla domá, štera tak lepa pisma zná pisati. Či nam stroški dopüstijo tüdi natisnemo to pismo, pa je te Vsaka- dobi.
Gospodárstvo.
Jabočnica.
Stári govor právi, ka „krüha telko bo, kelko Bog dá, vina pa telko, kelko oča šČéjo“, da je pa záto ne vsikdár tak istina. Vnogi krűh se pojej na sveti, vu šterom ne polovice mele pa vnogo vino se spijé, vu šterom ne kaple vodé.
Dober gorički vért vu vino vodé ne vlevle. Či rédi slabeše vino z vodov, tisto posebi dela za vroče letašnje dné-ve, kda bi čisto vino pri deli škodlivo bilo. Vam popíšem drügoč kak.
Začno sam samo záto z tem, ár Vnogi vlejé vodo med vino, vej je tak preveč močno — v jabočnico pa ne, ár je prej tak slaba.
Pa se meše! Vu vino ne smej vodé prešati, ár te vse bo z njega, samo vino nej.
Vu jabočnico pa potrebno vodo mešati, ár se ovači zvužgé, se vleče, ali na jesi obrné.
Što ščé zdravo pa Čisto pijačo dobili z jábok, on more malo računati znati:
Jaboka so nájbogša te tučti, či so že tak zrela, ka se dájo stepsti s tro-šenjom. Ki je z botom mláti doli, tisti ne vej, ka na takših vekaj, štere on zdaj dolizmláti, kleti ne bode jábok; ob drűgim pa pozábi, ka nezreli sád nemre vugodne župe meti.
Kda se jáboka stepéjo se naj vü-nej na trati vküp správijo pa'naj tam' bodo 1—2 tjedna, ka príka grátajo, to je, ka se bole dozorijo. Naj nišče ne misli, ka bi takša jáboka menje župe dalá, kak zdaj stepena. Rávno na opak, ešče več dájo, ár se vsa teločina vös-právi z njih, z trdih pa nej. K
Kda što ščé tučti, si posodo naj dobro zčísti. Ki je láni jesi rédo ob-sled njim pa zdaj prešo i posodo samo malo poplavne mesto poštenoga pranjá, on se naj ne čüdiva, či se njemi jabočnica pokvári, ár jesi jo ve glivice pridejo v njo pa od tej ona skísne. Rávno tak je tüdi z lagvom slabo opránim.
V čístoj posodi stučena jáboka se prešajo. Tü je zdaj te potreben račun: Obprvim zračunaj, kak velki je lagev, kelko litrov ide v njega. Napuni dve tretíni lagva z čistov jabočnicov. Té trop, šteroga si dozdaj vösprešao z tűči, ali semeli znova. Vlej na njega pol telko vodé, ka si dobo čiste župe z njega. To naj stoji prek 12 vör, ali od 24 vör duže nej. Z toga dobíš dva-krát telko župe, kelko si vodé gori vlejao. Z tov župov napuni lagev, šteri je do dve tretini z čistov župov bio natočeni pa tak daj vreti, ka de vö-metala. Malo menje vodé slobodno
4
NOVINE
1915. aug. 29.
vzemeš. Dosta menje nej záto, ka se ti te ne zčísti prav pa ne bode stálna. Ka ti više ostáne z vodene, je rávno dobro za piti. Dosta bogše, kak čista jabočnica.
Či dosta máš jabočnice pa jo ščéš prek leta dni meti, je dobro, či cuker zmeneš pa pred vrenjom edno kilo na vsaki što litrov notri deneš. Več ne, ár njemi ne vzeme haska. Menje je od tvoje vole odvísno. Takša je včasi ne za piti — je presladka.
Jabočnico dotakati trbej tak, kak vino. Pa či je čísta tekla, te nájkesnej v sűsci pretoči, či je pa gósta bila, te ešče prle, ár ovači njéne droždžé zač-nejo pod njov gniliti pa jo pokvárijo : ona zvonja, ali se na sprotoletje z nova vgostí.
Z drűgoč vösprešani tropin ešče te izda lehko rédiš jesi, či je v zeljovo kad na ráhi notrizdrobíš, počákaš tjeden, ali dvá, dokeč vroče grátajo pa kda so že prav zvužgáne, te nalijéš telko vode na njé, kelko trbej, ka voda gori pride. To kísaš ešče tečás, ka je-sično zdüho dobi pa te vösprešaš i v odpreti lagev správiš. Či je takši jesi zaprva slab, se ne zoságaj, pomali na toplom že močen gráta, ka boš ešče vodo mogeo vlevati v njega. Posüšene tropine se pa v zimi lehko svinjám kühajo.
Veselje, štero nam nüdi slastno zavživan-je jedi, je naj pravejše znamenje živlenjske ja-kosti, zato ka tisto, ka zavžijemo s slastjov, da našemi teli moè pa odporno silo, možganom pa vekše zmožnosti. Zato pa trebe vsigdar paziti na prebavo, pa rabimo, či se nam ona zapre, či mamo krče, napinjanje, netécuost, či mamo trešliko ali mrzlico, močno svedsko tink-turo (tinctura svedica), štera je znana tüdi pod imenom živlenjski esenc ali balzam; to vrast-vo kiepi žalodec, büdi tek, čisti krv. vtišüje krče, pospešüje prebavlanje, pa tak zabrani vnogo betegov. Pravo se naroči pri lekarnari E. V. Stubica, tcenrala št. 146. (Horvatsko). Trije velki glažki franko za K 5.—, 12 malih glažkov franko za K 4.—
Kolera.
Či je pa to tak, te nega drüge pomoči, kak kolero vöz gráb zmetati, pa jo te tak oničiti, ve ruse tüdi te náj-leži zbije, či je vö zjárkov splodi. Začneta se na to delo! Navse kraje so se z motikami pa z lopatami v grabe spravili lüdjé, pa so metali vö kolero na pol. Pa so čedno včinoli! Komi bi prišlo gda na pamet, ka bi se v grabo Spravo kolero klat ?
Malo šteromi, posebno zdaj, ka te krčmárje tak božna vina májo ! Či pa kolero vö na pot správijo te se gotovo
zaprávi, ve do šče jünci po njoj kla-čilL Pa se rávno tak zgodilo. Na pot zmetano kolero so vse vküp zmoždžili. Ona se bránila, pa se hodéčim na črevle lovila, da pa to nikaj ne. Što na sveti je gda čüo, ka bi čreveo od kolere premino ?! Gotovo ka nišče. Znosom pa nišče ne rová na poti. či ži što tak daleč prišeo, te se váj v grabo správi, ve je tam bole ráha zemla.
Po takšoj poti se posre.čilo kolero scela zapraviti. Človeči rod de pa naveke zahválen tistim, ki so vözoštoverjali gde se kolera drži pa, kak se za-právla.
Na pa spomin teh slávnih možov ne miné, nego na veke živé pred očmi késnoga odvetka, je odrédjeno, naj se stálen spomenek postávi njim na část. Ar pa nega vékše sláve, kak Či se zmagoválcov spomenek s na razdretom prebivališči neprijátla zdigávle, razde-réjo se naj vsa gnojišča, té večne zibeli kolere, pa na njihovom mesti se naj z betona naprávi graha, štera de stálno opominala lüdi na tisti boj, v šterom je kolera premágana.
Mirosláv.
Najnoveše.
Ossoviec rususka trdnjava je tüdi spadnola.
Okoli Brest-Litovska vsikdar dale idejo naši. Zvünešnje trdnjave so še predrli. Dosta jezér rusov so zgrabili..
Pošta.
Orehovec Št. Ritkarovci. Nemam kalendar. Zglasi se pri dolenskom gospod! plebanoš!, morebit je tam dobiš. Slivnjek Fer. Sebeborci. Tistih, ki so v Przemjsli bili, ne moremo goriskati. Rusi ne dájo od njjh nikšega odgovora. Serec Alojz. 18/111 Etap Pošta. Wloszczowa. če'kaj premorete z dobre vo'e. če nej, pa tüdi dobro. Vsem srčne pozdravo. Smotfiš Jožef. Pertoča. Dajte mi glas, če je vaš sin meo kakšo šaržo, ali nej i koliko taborsko pošto je meo ? Sakovič Ivan. Zen-kovci Tistih, ki so v Przemjsli bili, ne moremo goriskati, dokeč rnsi imenika zgrábljenih sem ne pošljejo. Obečali so ga ali dozdaj je ešče nej prišeo. — Od Gomboca pa dajte glas 1) če je meo šaržo? 2) na šterom bojišči je-bio zadnjikrat? 3) Kda je pisao zadnjikrat? 4) kakši glas je piše od pajdašov od njega? Zorko Štefan atražamester. Skole. Dobo sem 5 k. naročnine. Bog lepo plati. Štefan Horvat Prem. Steelton. Dvema pošljem v Cleveland, kak proste. Hvala na misijonskom spominki.
Kak dober prijatel
slüži vnogo jezerim čitatelom naših novin zdravilni Fellerov ,,Elsa-Fluid". Obrambo najdejo v njem proti vnogim betegom pa je zaneslivi čuvar našega zdr&vja. Preporaèamo čitatelom, naj si naročijo, či ga šče	ne bi poznali,	zato ka ki se šče ohraniti zdravje,	bi ga	mogeo stalno
meti pri hiži. Vnogo	jezer zahvaliti	pisem hvali pa dosta zdravnikov ga	rabi.
Reuma, protin, či je ravno zastarani, nenraigične bolečine, glavobol, zobobol, bolezni v guti pa na šinjek!, nervoznost, bodlaji, trganje, zvinjenje, influenca, bolečine na hrbti, v križeci, otrplenošt, slabošča, trganje v glavi, nadale očesna slabost, mozoli, ranitve, brezsne-nost pa tüdi dosta drügih betegov se jako dobro vraèi s Fellorovim „Elsa-Fluidom". Njegov vpliv je zdravilen, očrstvujoči, vala za kašel, zamuknjenost, natho, za prsne pa gutne bolezni pa ešče proti trešliki	tüdi. 12 malih,	6 vekših ali 2 špecialna glažka staneta 6	koron frankov
24 malih, ali 12 vekših ali 4 špecialni glažki stanejo 10 koron.
	
Človeki razdreseli živlenje
večkrat takši beteg, šteri je posledica pokvarjenoga žalodca pa érev, zato pa ščemo opome-noti čitatela, ka proti bolečini v žalodci, proti krči, breztečnosti, proti bolečinam v ledevjaj, proti vömetanji, glavoboli, riganji, napihnjenosti, pri zagatenji pa pri vsakojačkom motenji prebavlanja, pri zlatoj žili, pri brüljenjej itd. vnogo jezer lüdi rabi z najbolšim uspehom Fel-lerove čistilne rabarbarske ,,Elsa-kruglice." 6 škatul stane 4 korone 40 fil, 12 škatul pa 8 koron 40 fil. franko. Cuvajmo se pa od ponarejenoga vrastva. Što šče dobili pravi Fellerov ,Elsa-Fluid" pa „Elsa-kruglice“, naj si je naroči lekarnari E. V. Feller, Stubica, Centrala 146. (ž. Zagreb.)
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgŐ gjorssajtőján S«ombatheIyeS.