St 39.
Poštnina pavsamrana*
V Ljubljani, dne 23. septembra 1920.
Leto IL
mm
♦.•SfeSiS
i
iim
t^mi&i
Wm
22^
GSasiio ».Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo
pgT Izhaja -vsak četrtek.
Naročnina:
celoletno ............. ....	K 25-—
poluletno.........................» 13'—
Posamezna številka.............. 1"—
Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam!
Inserati:
1 mm inseratnega stolpiča stane za:
male oglase ................KI'—
uradne razglase..............»1*50
reklame..................» 2-—
Uredništvo in upravnišfvo lista ie v LJubljani na Kongresnem trgu št. 9 (nasproti dvorca}.
Kmet kmeta!
Od raznih strani, zlasti od klerikalcev, se trobi, da je geslo „Kmet naj voli kmeta", nezmiselno. Radi naglasa j o, da se s tem hoče odstraniti duhovnike iz parlamenta. To pa seveda ni res. Kmetje stojimo na stališču, da bodi enaka pravica za vse. Tudi duhovniki so lahko državni poslanci. Ah tega, da bi kmet odstopil svoje pravice na korist komu drugemu, tega pa ne sme nihče zahtevati in naj bo to advokat ali duhovnik. Vsaj so gosposki stanovi do danes uživali in še danes uživajo to prednost na škodo kmeta.
Kolikor kak stan ob volitvah dobi glasov, toliko naj pa ima zastopnikov. V tem oziru ne smemo pozabljati, da „je Bog brado najpreje sebi ustvaril".
Gospoda s svojim časopisjem vred silno rada poudarja, da kmet ni sposoben za parlament. Mi pa pravimo, da imamo dovolj inteligentnih kmetov, še dosti boljših kot je marsikateri sedanji gosposki poslanec ali celo kak minister. Zato pa tudi hočemo, da kmeta zastopa kmet.
Zlasti, kadar gre za kmetijska vprašanja, bo vedel o njih le kmet odločati. Ne rečemo, da nima eden ali drugi izmed gospode poštene volje dobro delati za kmeta, toda če njegovih zahtev in težav ne razume, je pač tudi vsaka dobra volja — zastonj. Kaj bi gospoda rekla, ako bi naenkrat kmet hotel kot kazenski zagovornik zastopati obtoženca pred sodiščem, ali pa namesto duhovnika brati mašo, ali namesto sodnika izrekati obsodbe, ali namesto stavbnega inženjerja graditi velike stavbe, ali namesto zdravnika zdraviti ljudi, ali namesto živinozdravnika zdraviti živino? Ves svet bi se smejal. Zato pa tudi mi energično zahtevamo, naj se v kmetijske zadeve absolutno nihče drugi ne vtika kot samo tisti, ki je za to upravičen in sposoben.
Navedemo naj samo en značilen vzgled iz zadnjih dni. Politika o izvozni carini je v rokah poslancev in ministrov, ki o kmetijstvu niti pojma nimajo, nekaj silno kvarnega.
Gori ob nemškoavstrijski meji na Štajerskem in v Prekmurju imamo mnogo zgodnjega sadja in vina. Na izvoz sadja in vina ja bila odrejena visoka izvozna carina, ki jo mora kmet plačevati. Zlasti češenj je bilo toliko, da je bilo popolnoma nemogoče, da bi se jih moglo pravočasno doma v Sloveniji porabiti. Zganja tudi ni kazalo iz njih kuhati, ker je žga-njekuha omejena in silno obdačena,
»Samostojna kmietijjska sitranka" je zato odposlala v Beograd posebno deputacijo, ki naj bi izposlovala prost izvoz sadja in vina v Gradec, ua Dunaj in na Češko, kjer bi se bilo vae to dobro prodalo in bi bila odpadla potreba kuhanja strupenega žganja- Ta deputacija je tudi drju. Korošcu obrazložila kmetijske zahteve in zahtevala prost izvoz za tako sadje, da ne bi šlo doma v nič, in se je pritožila proti visoki izvozni carini, ki zadeva kmeta v obliki silno občutnega in neopravičenega davka. Dr. Korošec je rekel deputaciji: „Za-kaj pa me prej niste o tem obvestili \ Morda bi se bilo v tem primeru lahko odpravilo carino!" Mi pa rečemo, da
bi moral dr. Korošec, ki nastopa kot kmetski poslanec in minister, sam vedeti in to še celo, ker je iz prizadetega kraja doma. Zakaj pa sodi v Beogradu? To bi bili morali vedeti tudi vsi drugi poslanci in ministri. Toda kako naj to vedo, ker nimajo o .kmetijstvu nobenega pojma. Vsak poslanec in vsak minister mora vedeti, kake posledice utegnejo imeti vsak odlok, vsaka odredba, vsak zakon itd., preden jih odobri, ne da bi so čakalo, kdaj pri joka v Beograd kaka deputacija in pove, kakšno škodo bo moral utrpeti kmet, 6e se to ali ono izvede. Take odredbe odpravljati šele takrat, ko se kaj takega zve, je prepozno.
Drasri tovarišil kmetje! Ze iz tega morate izprevideti, kdo naj zastopa kmeta in katera politična stranka je za kmeta, katera je kmetova stranka. Ta stranka je tista, ki jo je ustanovil kmet zase, in v kateri ima besedo samo kmet
Take stranke so „Samostojna kmetijska stranka za Slovenijo" in njeni srbski in hrvatski posestrimi.
Kmet bo zato volil kmeta. Gospodo bo pa v delu za napredek kmetijstva in države pritegnil v toliko, kolikor bo sam videl, da je prav, a ta gospoda bo morala biti res tudi za kaj. Gospode, ki hoče imeti samo vajeti v rokah, pa ne maramo!
Proračun in davčne reforme.
Medtem ko smo vsi z napetostjo pričakovali, da bo po dolgi krizi sklicano narodno predstavništvo obravnavalo državni proračun za leto 1920./21. in da se bodo v njem stavljene zahteve in davčna bremena reducirala' na ono mero, ki je za gospodarske kroge sprejemljiva in znosna, so „Službene Novine" prinesle dne 25. avgusta 1920. nared-bo, v kateri se z neznatnimi izpre-membami uveljavlja državni proračun za tekoče leto. Pod to naredbo sta podpisana prestolonaslednik Aleksander in finančni minister Kosta Stojanovič; pod njihovima podpisoma pa stoji v oklepaju opomba: „sle-de podpisi ministrov". Čudno se nam je zdelo, da se baš pri tako važnem naredbenem zakonu tako štedi s papirjem, ko so navadno pri imenovanju vsakega manipulanta podpisani vsi ministri. Da naša sumnja ni bila brez povoda, se je pokazalo nekaj dni pozneje. Že dne 26. avgusta je prinesla beograjska „Politika" vest, da sta člana narodnega kluba dr. Trifkovič in dr. Kovačevič podpisala proračun s sledečo opombo: „V podpis predloženi proračun ne sme stopiti v veljavo dotlej, da ah finančni ah pa posebni odbor ne popravi mnogih pomanjkljivosti in ne odpravi silnih nepravičnosti na posameznih pokrajinah in posebno, dokler se ne izpremenijo členi 137., 56. in 57., 12., 13., 52., 160., 7. in 19. Poslancem .Narodnega kluba' se zdi, da se s temi naredbami ugoduje davčnim obveznikom v Srbiji na škodo onih v ostalih pokrajinah, katerim se predpisujejo daleko večja bremena, Vendar podpisujejo naredbo proračuna pod navedenimi rezervami kot neodgovorni akt državne potrebe". Nekaj dni pozneje smo izvedeli od dobro poučene strani, da tudi sloven-
ska ministra gg. dr. Korošec in dr. Kukovec še nista podpisala proračuna.
Torej po komaj doseženem sporazumu zopet kriza, in sicer težka, globoka kriza zaradi proračuna. Razumemo položaj poslancev, ki uvide-vajo na eni strani vso dezolatnoat državnih financ vsled nerednega reševanja proračunskih dvanajstin, na drugi strani pa razumemo njih strah pred posledicami proračuna zaradi bližajočih se državnozborskih volitev. Tudi najbolj demagogičnemu poslancu ne bo stališče lahko, priti med narod po tolikih gospodarskih razočaranjih, kijih je od ujedin jen ja doživelo ljudstvo v Sloveniji; ne bo mu lahko zagovarjati dosedanjega nači. na gospodarjenja z državnim denarjem, ko bodo že v septembru razpisani novi davki in bodo vsi prido-bitveni sloji, predvsem pa trgovsivo, industrija in obrt, poznali zahteve novega proračuna.
Slovenija naj da za tekoče proračunsko leto 1920./1921. državi sledeče dohodke!
1.	carine in carinskih postranskih pristojbin .... 160--— mil. K
2.	trošarine . . . 52*— „ „
3.	dobička pri denarju . . . . 36*— „ „
4.	obratnega davka 160-—mil. K
5.	neposrednih davkov in doklad . 362-9 „ „
6.	specialne trošarine . . . , . 4-l: „
7.	taks ..... 54-9 „
8.	monopolov . . 552-9 „
9.	izrednih dohodkov na davkih . 16.— „
10.	prometne naprave 106-6 „
11.	pridobitne naprave .... 1-2 „
12.	državno nepremično imetje . . 202-8 „
13.	dohodkov iz zakladov .... 1-— „
14.	izrednih prometnih dohocficov . . 10-7 „
15.	različnih drobnih dohodkov . . 12-6 „
torej skupno 1733-7 miLK
kar pomeni pri prebivalstvu Slovenije (1-2 milijona ljudi) povprečno 1450 kron državnih dohodkov od glave.
Proti lanskoletnemu proračunu so se posamezni davki, pristojbine in dohodld zvišali na sledeči način:
1.)	Carina od 42 milijonov na 160 milijonov, torej za 118 milijonov ali dvakratno vsoto, ker se je medtem zlata agio-doklada zvišala od 320 na 700 kron.
2.)	Trošarina je za nas popolnoma nov davek, ker smo dosedaj imeli avstrijske užitninske davke, ki so bili mnogo manjši kot naši novi.
3.)	Dobiček na denarju je nara-stel od 7%. na 36 milijonov kron.
4.)	Davek na poslovni obrat je popolnoma nov in se bo plačeval pod sledečimi modalitetami:
Plačujejo ga vsa trgovska; industrijska in obrtna podjetja kakor tudi vse pravne in fizične osebe, ki so po posebnih zakonih posameznih pokrajin obvezane plačevati davek od podjetja in dohodnino iz podjetja. Davek se pobira: 1.) Od oseb, ki prodajajo blago na debelo ali na
drobno* živilne predmete ali sploh kake druge predmete od denarne vrednosti faktično izvršene prodaje. To velja tudi za vse prodaje debele živine, za katero se izdajajo živinski potni listi. 2.) Od podjetnikov, stavbenikov, dobaviteljev, arendator-jev in sploh od oseb, ki vršijo trgovske dobave po skupni zaključeni vrednosti njih dobavnih, oziroma podjetniških poslov. 3.) Od bankirjev in menjalcev po stvarni višini storjenih poslov. 4.) Pri privatnih posojilodajalcih po celotni vsoti posojil, ki so bila dana na obresti ali brez obresti. 5.) Pri akcijskih družbah in denarnih zavodih po celotni vsoti, ki je izkazana v bilanci kot brutto-dobiček.
Osvobojeni pa so od plačevanja davka: 1.) Izvozniška podjetja, dokler bodo plačevala izvozno carino. Drugače pa plačajo 1 % vrednosti izvoženega blaga. 2.) Poljedelci za prodajo svojih lastnih produktov, iz-vzemši veblco živino. 3.) Narodna banka, uprava fondov, kmetijske in konsumne zadruge, produktivne in vse druge zadruge, ki dobička ne delijo, kakor tudi dobrodelna društva, ki ne delajo za dobiček.
Davek na poslovni obrat znaša: 1 % od vsote dejansko izvršene prodaje blaga, ki se ne smatra za luk-sus, ali na vsoto vrednosti zaključenih poslov, oziroma na celokupno vsoto denarja, ki je v katerikoli obliki izdan na obrestovanje. — 2% od vsote izvršene prodaje luksuznega blaga in alkoholnih pijač; od vsote kosmatega dobička pri denarnih zavodih in akcijskih družbah brez ozira na to, ah so te družbe na osnovi posebnih zakonov oproščene plar čevanja rednih davkov ah ne. Predmete, katere je smatrati za luksus, bo določil finančni minister.
Podjetnik, ki ima podjetja različnih vrst, bo plačal davek za vsako vrsto obrata posebej. Obvezniki morajo v ta namen voditi posebno knjigo, katero bo predpisal finančni minister in v katero morajo vknjižiti vse nakupe in prodaje, oziroma izvršena naročila ali izdani denar in dnevno vknjižiti vrednost storjenih poslov. Knjiga mora biti paginira-na, redno vodena, brez popravkov in pripisov. Vsi obvezniki morajo koncem vsakega meseca, najpozneje do 15. dne bodočega meseca, predložiti finančnemu oblastvu izpis iz te knjige ter obenem položiti pripadajočo vsoto davka. Denarni zavodi in akcijske družbe bodo plačale davek za leto 1920. po bilanci za leto 1919., in sicer polovico kot kosmati dobiček izkazane vsote takoj, oziroma najpozneje do 15. dne po rednem letnem občnem zboru. Leta 1921. bodo obdavčeni po bilanci za leto 1920.
Na koncu vsakega leta morajo obvezniki vsoto preostalega blaga prepisati po nabavni ceni na novo leto, kar morajo dokazati po priloženem popisu blaga, v katerem morajo označiti vrsto in količino blaga. Davčna oblastva imajo pravico v svrho kontrole zahtevati tudi prepise vseh drugih knjig in smejo vsako neizpolnitev predpisanih zahtev kaznovati s 500 do 5000 dinarji.
Pri državnih dobavah se bo ta davek odračunal pri izplačilu dobave, v prometu z govejo in drugo živino pa pri izdaji živinskih potnih listov.
To so določila o davku na poslovni obrat, ki jih obsegajo členi 110. do 126. finančnega zakona. Ta davek je stopil s 25. avgustom 1920. v veljavo in se bo začel pobirati, kakor hitro izda ministrstvo za finance zadevni pravilnik za davčne urade.
Davek na poslovni obrat je bil sedaj po vojni vpeljan na Francoskem, na Češkem, v Italiji in v Avstriji, toda povsod s precejšnjimi modifikacijami, kakor so pač zahtevale tamošnje posebne gospodarske razmere. Davek zadene samo trgovstvo. Kmetovalcev, industrije in zadružništva ne zadene. Proračunan je za Slovenijo enako visoko kot vsi carinski dohodki: na skoro pol milijona kron dnevno.
Neposrednje davke in doklade, ki so bile lansko leto za Siovenijo pro-računane na 37-4 mil. kron, preli-minira letošnji proračun na 362-9 milijonov. Torej ne samo, da moramo plačati te davke po dinarski računski bazi, se je še te postavke mnogokrat nn povišalo. Proračun predpisuje v členu 145. na 29. strani za Sloveni jo sledeče izpremembe v obstoječem davčnem ustrojstvu:
Postavka za zemljiški davek se ugotavlja brez kakršnegakoli odbitka „na 20% davčne postavke, katera se poviša na štirikratni čisti katastral-ni dohodek". Na podlagi tako odmerjenega davka se bo pobirala namesto dosedanje vojne in deželne doklade v višini 80 %, oziroma 55, 70, 89' %, enotna državna doklada 150%.
Od štirikratnega čistega katastral-nega dohodka se bo odmeril tudi 2%ni dodatek za elementarne škode in melioracije.
Davčne postavke se proti lestvici razrednega hišnega davka po držav-nem zakonu z dne 9. februarja 1882., št. 17, in za nove hiše po zakonu z dne 28. decembra 1911., drž. zak. št. 242, oziroma z dne 23. januarja 1914., drž. zak. št 14, in tarifne najemnine (§ 5., lit. a, zakona z dne 9. februarja 1882., št. 17) povišujejo trikratno.
Za hišnonajemninski davek se ugotavlja davčna postavka od fak-tične ali odmerjene hišne brutto-na-jemnine za dvoletje 1921./1922. za 20% za Ljubljano in Zader brez vsakega nadaljnjega popusta. Za teto 1920. se imajo hišnonajemninski davek in avtonomne doklade za Ljubljano odmeriti po dosedanjih predpisih. Za druga mesta, v kolikor sploh spadajo pod hišnonajemninski davek, in za stavbe v najemu se določa že za leto 1920. davčna postavka na 12 brutto hišne najemnine brez vsakega popusta. S tem se ne izpreminjajo posebne postavke na hišne najemnine, ki veljajo za nove stavbe po tarifah A, B, C zakona z dne 28. dec. 1911, drž. zak. št 242.
Namesto dosedanjih deželnih doklad (55, 70 in 80%) se bo pobiralo od novo izračunanih hišnih davkov enotno državno doklado 70 % in za mesto Ljubljano 60%.
Odmera splošnega pridobninskega davka se ima za leto 1920. izvršiti tako, kakor se je izvršila za leto 1919., vendar se imajo postavke štirikratno povišati. Torej z drugimi bt~ sedami: pridobnina se ima plalati v. dinarjih*
Širite ob vsaki priliki misel ujedlnjenjaslo venskega kmeta I
*
Kmetje, vedite, da »Kmetska zveza" ni vaša, ker ustanovili so gospodje za sebe!
Od obveznikov, katerih davek je višji nego 1200 kron, se bo pobiralo namesto dosedanje vojne in pokrajinske doklade 170 % enotne državne doklade na splošno pridobnino, od onih pa, kateri plačajo manj kot 1200 kron davka, 130%.
Na rentni davek, ki se vpošteva z odbitkom pri dolžniku, in na davek od tantijem, ki se povečuje od 10 na 15%, se bo plačevalo državne doklade 100%, in na rentni davek, ki se odmerja na podlagi davčnih prijav, se bo plačevalo namesto dosedanje vojne in deželne doklade 170% enotne državne doklade. Minimum (§ 125., št. 7, zakona o osebnih davkih) se zvišuje od 1600 na 0200 kron.
Interesantno je, da' se davke pač "predpisuje v dinarski valuti, da pa se minimum poviša namesto štirikratno, le enkratno.
Davčni obvezniki po drugem poglavju zakona o osebnih davkih bodo plačevali namesto dosedanjih 20 % vojne in 55, 70, oziroma 80 % deželne doklade, razen rentabilitetne doklade, enotno državno doklado
Naši shodi m sestanki.
\7 nedeljo dne 3. oktobra po drugi sveti maši ob enajstih priredi »Samostojna kmetijska stranka" pri Sv. Lenartu v Slovet?-
/C.
Od davkov na plače oseb, ki so oproščene od avtonomnih doklad, se bo pobirala namesto dosedanjih deželnih doklad 70%na državna dokla-da, tako da bodo taki uslužbenci oproščeni državne doklade in doklade za samoupravne zaklade, ako njihova skupna letna plača ne presega 30.000 kron.
Takse, ki so bile vpeljane za vso kraljevino že letošnjo pomlad in ki so nas potisnile iz nivoja modeme države na stopnjo srednjeveškega športel-sistema, so dovolj znane in mi jih ni treba posebej navajati. Zakon o vojnih dobičkih, ki je uveljavljen z neznatnimi izpremembami, je bil že od različnih strani podrobno v svojih posledicah razmotrivan, da mi jih tu ni treba ponavljati. Preostaja še kot posebnost invalidski davek, ki se računa kot pribitek na odmerjeni neposrednji davek, torej zemljiški in hišni davek, pridobninski in dohodninski davek, plačarino, rentni in tantjemni davek. Najnižja postavka pri 80 kronah neposrednjega davka znaša na invalidski davek 8 kron ali 10% in se potem polagoma stopnjuje do 20%. Ta davek se ima porabiti za invalidske podpore in druge potrebe socialnega skrbstva, ki znašajo za Slovenijo nad 30 milijonov kron.	»
Vse te reforme so po večini asa-nacija relacije in začetek prehoda od kronske valute v dinarsko valuto. Njih posledice so za naše gospodarstvo bolj dalekosežne, kakor se nam
na prvi pogled zdi: _ .. „.
»Trgovski list1.
flinetp SiomMii goric!
Pridite zanesljivo vsi na ta tabor, da slišite poročila o položaju, v katerem se nahajata država in kmetski stan, ter da potem presodite sami z lastnim razumom ves položaji
Okrajni shod za ŠsšUnj
sklicuje ,,Samostojna kmetijska stranka" za nedeljo dne 2S. septembra ob devetih v hotel Vasle (Jugoslavija) v Šoštanju. Prav ta dan popoldne ob treh bo shod tudi v Velenju v gostilni g. župana Josipa Skase. Kmetje, kmetioe in kmetski delavci vsega šcštanjskega okraja, udeležite se zborovanja v Šoštanju, zlasti pridite iz okoliške občine, potem iz Topolšice, Št. Florijana, Šmartna na Paki, Bele vode, Za-vodne in Št. Vida, prav tako se udeležite popoldanskega shoda v Velenju občani iz Št. Janža, Št. Ilja, Št. Andraža in Skal, da se osebno
prepričate, kaj hočemo. Celo borni „sadjevec" kot edino pijačo kmetskega trpina so obda-čili, vojne dobičkarje pa so zakrili. V boj za Staro pravdo!
Due 26. septembra ob dveh popoldne bo v Gornji Poljskem zborovanje SKS., na katerem bo govorilo več poročevalcev. Na tem zborovanju ee bo razpravljalo o sedanjem položaju države, carini, uvozu in pripravah za volitve v ustavotvorno skupščino. Po zborovanju bo prosta zabava s srečelovom, šaljivo pošto, tekmo v vrečah in plesom. Kmetje in kmetice, udeležite so zanesljivo te prireditve naše prave kmetske stranke! Na svidenje torej!
Kmetski tabor priredi v Zelimlju pri Ljubljani krajevni odbor SKS. za Želimlje in Golo v nedeljo dne 3. oktobra ob dveh popoldne pri Perčiču. Pa zborovanju bo domača zabava.
vesti.
(Pesnica.) Zadnjo nedeljo je bil tu dobro obiskan shod, ki so se ga udeležili kmetje iz vseh sosednih občin. Na shodu so govorili tovariši Kušar, Lipovščak in Mermolja tor tovarišica Lipovščakova.
(Kmetski shod) v Šmartncm ob Dreti, ki je bil zadnjo nedeljo, je prav dobro uspel. Podrobnejše izročilo nam je obljubljeno.
(Središče ob Dravi.) Boj za „Sta-ro pravdo" zaznamenujo tudi pri nas velike uspehe. Kmetje iz vsega okraja se živo zanimajo za našo Samostojno kmetijsko stranko". Vsaj gre tu edino le za to, da se združimo vsi kmetje in kmetski delavci v eno samo trdno celoto v obrambo našega stanu. Gre predvsem in edino za naš obstoj. V nedeljo dne 12. septembra smo imeli v tukajšnji šoli ob veliki udeležbi krasno uspeli shod naše stranke. Videli smo na tem shodu tudi kmete iz oddaljenejših občin, osobito iz Ormoža i. dr. Navdušenja je bilo vsesplošno. Poročala sta tovariša Drofenik in Sancin. Kmetje, le krepko naprej za našo pravično stvar in združimo vse, kar od grude živi, na skupno delo!
Pozdravljamo ustanovitev te samostojne kmetijske stranke naših bratov Čehoslovakov, dobro vedoč, da jih bomo našli povsod tam, kjer bo šlo za prospeh našega naroda in za prospeh kmetijstva, na naši strani kot zveste soboritelje za osamosvojitev kmetkega ljudstva od tujega jarma.
(Bolgari naj nam bodo za vzgled!)
Bolgarija je kmetska država, v kateri vladajo in odločujejo res kmetje, vsaj je sam ministrski predsednik vzet iz kmetskih vrst. Bolgarsko ministrstvo presnavlja državo res v socialnem zmislu, dočim ima naše ministrstvo v Beogradu za vse samo besede. — Na Bolgarskem je že izvedena agrarna reforma. Ena družina sme imeti le toliko zemlje, kolikor je more sama obdelovati, namreč 30 ha njiv in 50 ha gozdov in travnikov, skupno 80 ha sveta. Zemlja, ki je nihče ne obdeluje, odkupi država ter jo proda nato po nizki ceni posestnikom, ki nimajo zadosti njiv. To velja tudi za občinska, cerkvena in samostanska posestva. — Tudi novi davki so prikrojeni tako, da ščitijo kmetovalce ter pritiskajo bogataše in špekulante. Letni dohodki do 20.000 levov so obdačeni z 2 odstotkom n. dohodki od 20.000 do 30.000 levov z dva in pol odstotka itd. do 27 odstotkov za dohodke do enega milijona. Dohodki čez dva milijona so obdačeni s 35 odstotki. Podjetja so obdačena tako-le: banke, zavarovalnice in trgovske družbe s 6 do 32 odstotki; industrijska podjetja s 5 do 30 odstotki; kreditne in konsum-ne zadruge z 2 do 23 odstotki; produktivne zadruge z 2 do 22 odstotki. Nasprotno pa "so davki za industrijo, ki proizvaja poljedelsko in drugo potrebno orodje, zelo nizki.
(Volilni shodi so prosti.) Z o/.i- i
rom na razpisane volitve sme vsakdo sklicati shod, ki ga ni treba nikjer prijaviti. Le shodi pod milim nebom se morajo prijaviti. Vsak sklicatelj shoda pa mora nastaviti reditelje.
(Somišljeniki na delo!) Od prihodnjih volitev je odvisen blagor našega stanu. Vsak mora storiti svojo stanovsko dolžnost. Kaši krajevni odbori naj imajo popisane v svojem področju vse moško, ki so dopolnili 21. leto. Popisane jo treba od osebe do osebe pripravljati *za volitve ter jih utrjevati, da zanesliivo volijo z edino pravo kmetsko stranko.
Bopisi.
(Z Bohinjskega.) Kmetski m staršem. K a strokovnih kmetijskih šolah so prične v jeseni novo šolsko leto. Žc od nekdaj jo navada, da sc razpiše sprejem učencev v dnevnikih in da se ravnateljstvo obrne za priporočitev boljših učencev na županstva in župne urade. Tako se je tudi letos zgodilo. Ampak glej čudo! Kaša duhovščina ugovarja s tako strankarsko gonjo, da v svoji klerikalni zaslepljenosti in sovraštvu do kmetijskih šol noče te stvari y>o(lpirati, oziroma da šo odsvetuje kmet-skim fantom obisk kmetijskih šol. In zakaj ? Zato, ker so vsi naši vrli strokovni učitelji in vodjo šol pristaši „klerikalno proklete" SKS. In za pokoro bi ti demagogi radi videli, da bi se vse kmetijsko šole kar čez
noč podrle in pokopale pod seboj vse učiteljstvo, oziroma, da bi na njegovo mesto prišli strastni strankarji SLS. Tako se je zgodilo, da je pisal župni urad v ... da ne bo podpiral šole, v kateri se goji strankarska gonja proti duhovščini, in brezver-stvo. Župnik L .... k v Št. J. je odklonil kmet3kemu fantu izdajo krstnega lista, ki ga je hotel imeti za vstop v šolo, z utemeljitvijo, da se tam ne bo ničesar naučil. Drug župni urad ni sprejel uradnega pisma itd. Dragi kmetje, iz tega je razvidno, kaj hočejo klerikalni mogotr jci doseči. Kmetijska šola je mesto, i kjer se naši kmetski mladini odpro 'lave, kjer se nauči samostojno misliti in kretati, da ji ne bo treba hoditi po nasvete k vsevedni duhovščini. Kaša duhovščina hoče imeti zabito in neumno kmetsko mladino, ker samo tako lahko ujame v svoje organizacije. Gospoda! Vaše žel je se Vam ne bodo uresničile. Kaših kmetijskih šol no boste uničili in tudi ne njih učiteljstva. Naloga vseh pristašev SKS. je, da v obilnem številu pri-glaša svoje fante k obiskovanju kmetijskih šol. Vodstvom kmetijskih šol pa svetujemo, da se za priporočitev učencev obračajo raje na šolska vodstva, kakor na župne urade, ker pozna učitelj "bolje učenca, kakor duhovnik, kateri ga uči le dve uri na teden. Čim več bo izobraženih kmetov* tem bolje bo kmetskemu stanu. Izjavljam, da sem ta dopis brez vpliva s strani kakega organa kmetijskih šol napisal. Slišal sem slieni pogovor dveh strokovnjakov v vlaku. — Absolvent kmetijske šole.
Zavedajte se, fia je naše delo, zdrn-ženo s hrvatskimi in srbskimi kmeti, delo v varstvo zasebnega imetja Zato nas podpirajte in ne glejte nas z zadovoljstvom od daleč! Naše delo je težko. Organizacija se ne ustvari sama, amt>ak zanjo je treba mnogo dela in denarnih žrtev. Zdramite se torej in prispevajte za SKS. Bajt® raje sedaj nekaj, kakor pa kesneja vse in ša življenje po vrlra1
nI ieirii.
svojem močniku, stradaj in ubogaj! Gospodaril, govoril in vladal z bi-1 čem nad teboj bo že kak izprijen fra-
kar! Čudno, zares čudno, da ravno kmet, ki tvori 80 odstotkov prebivalstva naše države, ne sme misliti po svoje, si ne sme urediti državnega gospodarstva po svoje, ne sme vladati sam nad seboj, ako noče, da bi ga hudič vzel! čudno, zares čudno, da je hudič ustvarjen samo za kmeta!
(Nevarno razburjenje.) Klerikalci ne morejo preboleti tega, da smo povečali „Kmetijski list". — Ta predrznost, da se upa stranka, katero so proglasili za propadajočo, razširiti svoje glasilo, namesto z njim vred! izginiti — izumreti, presega pač vso prefriganost in vzdržnost klerikalnih možganov. Dragi „prijatelji", doživeli boste marsikako razočaranje, ki vam ne bo ljubo. Lista nismo povečali zaradi proste trgovine, ampak zarad; tega, ker je bil premajhen in je bilo njegovo povečanje že pred pol letom sklenjeno v seji naeelništva SKS. Povečanje pa tedaj ni bilo mogoče, ker ni imela tiskarna potrebnih strojev. Kakor hitro je začel veliki novi stroj v tiskarni delovati, je bila takoj tiskana na njem prva razširjena številka našega lista. To pa bi se zgodilo tudi, če bi Protič m Korošec še vedno „kšeftala" s svojo' „Središnjo". Lažete, da jc rekel Urek (proti komu'i), da smo stali z listom na robu propada. Da nimamo nakn-pičenih milijonov, je resnica, četudi ste nas vse naredili za „kapitaliste". O tem, kdo je kapitalist in kdo ima na kupe naveriženega denarja, pa vprašajte tajnika SLS., drja. Ivu-lovca, ki jo trdil: .,Denar imamo samo mi (klerikalci), ker imamo za-druge, ..Gospodarsko zvezo", posojil-
nice i. dr. „Gospodar" pa „fehta" in „jamra" kakor kak revež. Ali vam
(„Seljački savež za Hrvatsko" in demokrati.) Ako je verjeti demokratskim časopisom, je izjavil na konferenci v Osjeku zastopnik „Seljačke-ga saveza", da bodo šli kmetje pri volitvah skupno z demokrati, ki imajo enak program, kakor kmetje. Zastopnik je pripomnil, da pričakujejo organizirani kmetje, da se Usta demokratske stranje ne bo sestavila brez sporazuma s „Seljačkim save-zom".
(Dalmatinci v Macedoniji.) Dalmatinski poljedelski delavci so strokovnjaki pri obdelovanju zemlje, pri tem pa varčni in napredni ter imajo svoje glasilo „Težačka (delavska) sloga". Vlada je vse to vpoštevala ter povabila male posestnike in delavce, naj se naselijo v Macedoniji, kjer jim je prepustila brezplačno 1300 ha rodovitne zemlje. Blizu Stru-mice je že nastala prva dalmatinska naselbina.
(čehoslovaki,) ki so po nekaterih pokrajinah naše države, posebno v Banatu in v Slavoniji, pred vsem okoli Daruvara, Požege in Belovara, gosto naseljeni, štejejo kakih 60.000 duš. Ti ljudje so skoraj izključno sami kmetovalci, in sicer j ako umni in napredni kmetovalci, tako da vsi poznavalci razmer priznavajo, da so zelo pripomogli do umnega obdelovanja zemlje v omenjenih krajih, kjer je njih način umnega kmetovanja posnemalo tudi domače prebivalstvo. Politično so zastopani v narodnem predstavništvu po enem zastopniku, bratu slovečega legijonarskega generala Štefanika, ki je Lani na potu v svojo slovaško domovino smrtno ponesrečil blizu Bratislave (Požu-na). Doslej so bili jugoslovanski Čehoslovaki politično neorganizirani in so se cepili v razne hrvatske in srb ske politične stranke. Kakor beremo v „Čehoslovaških Listih", ki izhajajo v Zagrebu, so se organizirali sedaj čehoslovaki v lastni politični stranki, ki se zove „češkoslovenska pokrokova rolnička strana" (Čehosto vaška napredna kmetijska stranka)
Pokrapaske vesti.
(število poslancev) za ustavotvorno skupščino se je določilo končno tnko-le: Srbija z Macedonijo in San-džakom 15S, Hrvatska in Slavonija 03, Črna gora 10, Dalmacija 11, Slovenija J/0 (ali pa samo 38, ako bi plebiscit na Koroškem za nas neugodno izpadel), Bosna in Hercegovina 63, Vojvodina 44, torej vsega skupaj 419 poslancev.
(Volitve in „zvezarji".) Volitve so tu in stranko bodo morale razviti svoje bojne prapore. Dolžnost vsake poštene človeške družbe je, da vodi ta boj v dostojnih, poštenih in pravičnih mejah. Prvi lastnosti, ki naj dičita vsako skupino v tem boju, naj bosta resnicoljubnost in stvarnost. Kaši ljubi „zvezarji" se seveda ne bodo nikdar privadili teh lepih lastnosti, ampak bodo tudi v tem boju odprli vse svoje zaloge nnjogabnejših laži, psovk in natolcevai;' skušali s temi ,,čednimi''" stvarmi, vrednimi njih propadle protiverske družbe, si za nekaj trenutkov podaljšati svoje grešno politično življenje. ,,Slovenski gospodar", glasilo štajerskih „zve-zarjev" (katerega urejujeta Kranjc in Goleč, dva kaplana, ki sta obesila na klin svoje „dušno pastirstvo") je že začel sipati svoje bojne svinčenke. Le žal, da nima drugega orožja kot skrajno sirove, frazerske osebne napade na naše voditelje. Kaj njim mar protikmetska, boljševiška nevarnost, kaj so jim na poti brezverski komunisti in socialisti in kaj jih brigajo demokrati? Trn v peti so jim samo naši buditelji, delavci na polju gospodarske in politične povzdige, osvoboditve in vstajenja našega teptane-ga kmetskega ljudstva. Na poti so jim samo kmetje, ki so se drznili odpovedati pokorščino frakarizmu in nastopiti nesebično trnjevo pot dela za probujo, združenje in skupen nastop kmeta-trpina za njegove stoletja teptano pravice in osvoboditev iz-)jiod jarma gosposkih tlačiteljev, ki so vladali dosedaj le s pomočjo ljudske neumnosti in svojih vrednih zaveznikov — pekla in vraga — s katerim so plašili ljudi, če ne bodo lepo tihi in ubogljivi. Čudno pač! Vsak cigan, vsak gosposkosuknjež, vsak iz prijen študent, vsak odpadli duhovnik, vsak doktor, vsak verižnik, vsak postopač in vsak drug nepridiprav ima pravico govoriti, ima pravico do zboljšanja svojega stanu, združenja, organiziranja — le ti, ubogi kmet, ki rediš vso to družbo s svojimi žulji, ti moraš biti lopo tiho! Delaj, plačaj, redi gada na svojih prsih, ostani pri
a
še ni dovolj, požeruhi ?"
(Osebnosti.) Listi „zvezar.iev * zlasti „Slovenski gospodar", otvar-jajo najpodlejši in najbrezčastnejši volilni boj, ki se ga poslužuje samo popolnoma propadla družba, katera nima drugih poštenih sredstev. To so osebni napadi, intrige in obrekovanja. Gospodje „zvezarji"! Mi vodimo boj za načela, za stvar in za naš obstoj. Osebni boj obsojamo kot boj moralično popolnoma pokvarjene zaplotne fakinaže brez časti in poštenja. Tak boj ne bo povzdignil ugleda onih, ki ga začenjajo, temveč pričal bo le o njih propadajoči kulturi. Zato ga zavračamo in odklanjamo. Zato se nismo spustili vja boj, četudi smo bili sto- in stokrat izzivani. A vsaka mera je enkrat polna. Ako nam kmetom ta sirovi način političnega boja usilite vi „olikani inteligenti", ki hočete veljati za nekaj vzvišenega nad nami in ki vain vas poklic — duhovništvo — nalaga moralično dolžnost, nam dajati dobre zglede, tedaj se bomo pa seveda bra-
' — * x*______a •»-»-> i ei umilft-
nili z istim orožjem. A mi si umijemo roke, odgovornost za vse, kar nastane iz tega boja, boste nosili vi. Vedite, da je tudi ta naša orožarna prenapolnjena in da bomo ne s sum-ničenjem in frazami kakor vi, temveč z zadostnimi dokazilnimi sredstvi prebrskali vaše „Demostene" in pogledali, imata li žulje ona dva vaša glavna voditelja, katerim je celo pod streho „Slovenskega gospodarja" in tam na severnem koncu Maribora delala neka božja zapoved, ki jc srednja, pa vendar ni na sredi, veliko preglavice. Zbudili bomo spomine na same lepe in razne orgije iz življenja na Poljskem onemu uredniku ^Slovenskega gospodarja", ki ima v Ljubljani šest vojnih tovarišev iz Poljske. Pogledali bomo na prste vašemu edinemu poslancu-kmetu na Štajerskem, če še morda nosi žulje storjenih ,,ljubeznivosti", vsied katerih je njegova zakonska žena morala v pregnanstvu umreti itd. itd. itd. Naš kmet je dostojen in spoštuje pravičnost nad vse. Zato torej in le zato ne bo vračal batin s poljubi. Kar boste sejali, to boste tudi želi!
(Agrarni ravnatelj) je postal v Ljubljani poverjenik dr. Friderik Lukan. za inšpektorja pa sta imenovana V. Putik in dr. Šapl.ja.
(Draginjske doklade državnim uradnikom) so se določite dnevne od 100 do 180 kron, kar bo provzrocilo državi 2000 milijonov kron izdntkov na leto. Kam bo privedlo te točko draženje in zvišanje?
(Novo zavarovalno družln»> »u-jejo slovenske banke v Ljubljani.
Vsak zaveden Jugoslovan mora biti član »Jugoslovanske Matice"!
Kmetje, vsi v ,,samostojno Kmetijsko stranko11, ki so jo ustanovni Kmetje za seoe:
9
(Iz vojaških krogov) nam prihajajo bridke pritožbe zaradi surovega postopanja z našimi vojaki s strani nekaterih srbijanskih podčastnikov in častnikov, dalje glede za-sramovanja, zapostavljanja in celo pretepanja. Resničnosti pritožb nam ni mogoče preiskovati. Vsem prizadetim svetujemo, naj vse slučaje očitnih krivic opišejo, jih z verodostojnimi pričami podprejo ter nato pošljejo našim poslancem.
(Vprašanje na poštno ravnateljstvo) so nam poslali somišljeniki od Sv. Marjeto ob Pesnici. Tja prihaja posta sedaj le trikrat na teden, čeprav je bila od nekdaj dvakratna poštna zveza na dan. Pri tej redki pošti pa vlada v ondotnem poštnem uradu še velikanski nered. V uradu brskajo nepoklicani ljudje poljubno po poštnih pošiljkah ter jih cenzurirajo. Včasih kar po več dni ni uradnika ali uradnice in pošto upravljajo takrat nepoklicane in neusposobljene ženske. Nekatere dni pa ostane pošta sploli zaprta. Odločno zahtevamo red. in uradno tajnost!
(Šolnina) se na naših srednjih šolali ne poviša, Povišanje šolnine velja le za Srbijo.
(Društvo slovenskih absolventov kmetijskih šol v Ljubljani,) Pod turnom, priredi dne 2. in 3. oktobra t 1. poučni izlet na kmetijske šole v št. Juri in Maribor ter v Velikovec (Koroško). Člani in vsi tisti, ki še nameravajo društvu pristopiti. naj prijavijo svojo soudeležbo najtesneje do dne 29. t. m. društvu. Odhod iz Ljubljane dne 2. oktobra ob 10.40 dopoldne. Polovična vožnja zagotovljena.
(Proti ženski volilni pravici) se je izrekel ves občinski odbor v Borovnici brez izjeme pripadnosti strank v seji dne 5. t. m.
(Devica Marija v Polju.) V dopisu, izišlem v 37. številki »Kmetijskega lista"', ni dovolj jasno .povedano, da je g. kaplan izdal in. raznašal letake, v katerih je rečeno, da za kmeta šo niso prišli časi, ko bi si smel privoščiti piščance, kmet naj le še ostane pri soku. (Piščance bodo že pospravili gospodje!) Ti letaki so vsakomur na ogled.
(Gospodinjska šola) v Šmihelu pri Novem mestu prične novo šolsko leto dne 15. oktobra t. 1. Šola jc šestmesečna ter bo trajala do dne 15. aprila 1921. V šolo se sprejemajo letos samo vnanje gojenke, ki stanujejo v bližnji okolici. Gojenke morajo slabeti same za potrebno lirano. Kolka proste prošnje za sprejem je poslati najkesneje do dne 1. oktobra vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu pri No-vem mestu. Pri tem vodstvu se dobe tudi vsa potrebna pojasnila.
(Bolševizem v Belokrajini) še ni ponehal. To se je pokazalo pri uradnem popisovanju živine, ko so skriti hujskači na Vinici, v Draga-tušu, na Vrhu i. dr. pripravili zape-Ijance do hrupnih demonstracij. Kmetsko ljudstvo liujska neki zmedeni Šercelj, a ljudsko nevoljo podžiga tudi od črnomaljskih gospej izvoljeni »poslanec" Šaubah, glavni rogovilež za »Kmetsko zvezo" in protivriik kmetske edinosti in samostojnosti. Hvala Bogu, da so dnevi njegovo slave šteti. Dne 28. novembra si bomo pametni Belokranjci volili poslanca našega stanu, toda ne po zmešanem Šercljevem programu.
(Iz Špitaliča pri Motniku) se nam pritožujejo naročniki in tovariši, da je poštna nabiralnica v žup-nišču, kjer župnik samovoljno cenzurira pisma in časopise. Župnik je sani pripovedoval v pijanosti na neki gostiji, kjer je prebil vso noč (zjutraj pa je „tešč" maševal!), da ima največjo zabavo s prebiranjem pošte. 'Ako se zdi poštni upravi to v redu, naj nam pove, nakar bomo sami napravili konec nedovoljeni župnikovi zabavi. (Klerikalno časopisje bo zopet kričalo, da napada naš list duhovnike. Op. uredništva.)
(Na smrt obsojen) je bil pred celjsko poroto 221etni Ivan Drame iz Konjiške okolice, ker jo ustrelil lastnega očeta.
(Okrajni agrarni komisar v Mariboru) jo postal bivši vladni komisar dr. Vilko Pf cifer.
(Na živinskem sejmu) v Mariboru so se plačevali dne 14. t. m. prvovrstni voli po 14 K, drugovrstni po 13 K, klavne krave po 10 do 12 K, breje in molzne krave pa po 14 do 37 K za kg žive teže. Prihodnji sejem bo v torek dne 28. t. m.
(Iz Razborja pri Slovenjgradcu)
nam toži naš pristaš in načelnik kraj" noga šolskega sveta, Ivan Knez, da ga jo naduti klerikalni župan pismeno povabil v občinski urad ter mu hotel vsiliti svoje politične nazore. Tovarišu Knezu svetujemo, naj povpraša okrajno glavarstvo, kdaj je dalo klerikalnim županom oblast, da nastopajo kot javna oblast.
l(SIovenska Bistrica.) V pojasnilo in vzpodbujo našemu zaničevanemu kmetu naj bo povedanih samo nekaj vrstic, da bo spoznal ubogi kmet, ka ko se z njim pometa. Vršil se je namreč občni zbor podTužnioo »Slovenske kmetijske družbe" v Slovenski Bistrici, a to zelo pristransko in nedosledno. Na veliko začudenje smo zapazili, da mnogih naših tovarišev kmetov, kateri so plačali ud nino, ni bilo vpisanih v volilni imenik. Naš tovariš je vsled tega protestiral, nakar se mu je odgovorilo, da načelništvo podružnice sprejme lahko samo ude, kateri so kmetje, ne pa kakšne druge gospode. Vendar se '■<■ načelstvo samo sebi lagalo, ker ni držalo besede. V imenik je sprejelo namesto pravih kmetov dva častita gospoda duhovnika, župiukovega hlapca in trgovca Pintar ja, kmnarja Novaka — samo kmete, kaj ne? Končno je bil izvoljen župnik Medved za delegata — tudi kmet, ali ne? Tako vodi tebe, ubogi slovenski kmet, gospoda za nos. Kmet, izpreglej in stopi pod prapor SlvS.! V boj za Staro pravdo!
(Hudobno namigavanjc.) »Murska Straža", listič, izhajajoči v Gorenji Radgoni, je začel tekmovati z »Domoljubom" in »Slovenskim gospodarjem" v obrekovanju in napadih na neljube stranke. Vidi sc, da pišejo list politikujoči duhovniki. Ker je naš list povečal svoj obseg, naniigava »Murska Straža", da jc to posledica izpremembo pri pokrajinski vladi. To nesramno obrekovanje zavračamo z vso odločnostjo. Naša stranka nima liiknkih zvez z vladnimi koriti in tudi naše glasilo ne žre iz vladnih jasli, kakor morda drugi jetični lističi. Samostojni kmetje si vzdržujemo svoj list z lastnimi žrtvami. Ker naročnina no krije stroškov, se zbirajo prostovoljni prispevki ter se prirejajo veselice za naš tiskovni sklad. Mi imamo čiste roke. Potegnite še Vi svoje iz žepov!
(Velika železniška nesreča) so je pripetila pretočeni petek pri Logatr cu. Trčila sta skupaj dva vlaka. Lokomotivi in več vagonov je bilo popolnoma razbitih, ranjenih pa šest železničarjev.
(Proti slovenščini v tržaških cerkvah) so nastopili Italijani s I hiškami. Nedavno so vdrli laški vo-iaki med slovensko pridigo v cerkev ter streljali na duhovnika, a ga niso zadeli. Vsled tega je slovenska duhovščina sklonila, da se preneha v vseli tržaških cerkvah s slovenskim bogoslužjem.	t
(Naši orožniki na Koroškem ostanejo,) pač pa se pridelita orož-niškim poveljstvom v Borovljah in Velikovcu po en angleški in francoski častnik. Isto se zgodi pri av atrijskem orožništvu v Celovcu.
vesti.
(Regent v Sarajevu.) Dne IS. t. m. se jo odpeljal regent Aleksander na večdnevni obisk v Sarajevo. V njegovem spremstvu je tudi minister dr. Kukovec.
(Narodno predstavništvo) je od-
godeno Jo 28. t. m.
(Zopet vladna kriza.) Ministri, ki pripadajo srbski radikalni stranki, so hoteli vsiliti parlamentu zakonski načrt, po katerem naj bi smela vlada do novih volitev izdajati brez parlamenta zakone in naredbe. Ker so se poslanci temu uprli, grozi znova izbruhniti ministrska kriza.
(Za izenačenje davkov.) Imamo baje enotno državo, toda v tej državi so skoraj v vsaki pokrajini plačujejo drugačni davki. Poslanec Vesenjak je vsled tega predlagal v parlamentu, da bi se osnoval poseben odbor, ki naj bi prikrojil davke enotno za vso državo. Ta odbor bodi sestavljen iz strokovnjakov vseli pokrajin. Veseli jakov predlog je bil sprejet.
(Davek na vojne dobičke) so sedaj znova obravnava v finančnem odboru.
(Kmetski nemiri na Hrvatskem,) ki so jih. provzročili tajni
podpihovalci zaradi štetja živine, so večinoma ponehali. Ban jo izdal sledeči razglas: Narod, jamčim ti s svojo besedo, da so vse vesti, ki te vznemirjajo, zlagane. Državna oblast, tako vojaška kakor civilna, katere predstavnik sem jaz, jamči, da se ne bodo brezplačno odvzemali živina, žito, vino in druga lastnina. Narod, ne nasedaj, onim, ki ti prinašajo take laži! Od tega početja imajo korist samo oni, ki so lakomni naših najčistejših hrvatskih krajev v Primor-ju in Medjimurju. Narod, v kratkem se bodo pričele volitve v ustavoitvorno skupščino, prvikrat v zgodovini. Vsak kmet in meščan bo po principu enakosti lahko izrazil svojo voljo glede na izvolitev poslanca. Poslanci pa bodo dali novo ustavo ter bodo popolnoma odgovorni ljudstvu. Vrnite se na svoje domove vsi, ki so vas zvo-dili in prestrašili, vrnite se ter mirno poberite jesenske plodove po polju in izročite orožje, ki ga še imate! Tako bo došlo dobro, zoper katero so se nekateri pregrešili, sicer ublažena sodba ni mogoča. Opustite nasilje, da se vam bo mogla zopet dovoliti svoboda zbiranja, zborovanja in dogovorov za volitve v konstitunnto, ki se bodo vršile po zakonu dne 28. novembra 1.1.! Priprave za volitve se bodo takoj pričele. V Zagrebu, dne 15. septembra 1920. Ban dr. Matico Larfinja s. r.
(Naša vojska zasede Kotor) po nalogu vrhovnega sveta.
(Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo,) ki sc prično še ta mesec, se bodo vršila med ministroma Sforzo in dr. Trumbidem.
(Poletni čas) se odpravi z zadnjim dnem meseca septembra.
(Trgovinska pogodba z Avstrijo) nalaga Jugoslaviji, da mora izvoziti na Dimaj 65.000 ton žita, 160.000 ton koruzo in 10.000 ton ječmena. V zameno dobi Jugoslavija kovine, vozove, tkanine, papir, barve in lokomotive.
(Potovanje v Bosno in Hercegovino) je brez policijskega dovoljenja zabranjeno.
(Smrtna kazen za tihotapce) je uvedena v Češkoslovaški. Obenem je razglašen v obmejnih krajih preki sod za tihotai>ce.
(Novo ministrstvo na češkoslovaškem.) Ker je Tusar jevo ministrstvo odstopilo, imenovano jo novo, kateremu predseduje dr. Cerny, ki je obenem tudi notranji minister.
(Predsednik francoske republike) Deschanel je zaradi bolezni odstopil. Za novega predsednika bo skoraj gotovo izvoljen Millcrand.
(Osemurno delo na Francoskem) kaže prav ]>ogubno posledice. S to no-votarijo se izgubi dnevno 15 milijonov delavskih ur, kar pomeni toliko, kakor da bi skoraj dva milijona delavcev sploh ne delala.
(Brezposelnih delavcev je v Nemčiji) 421.000, izmed njih samo v Berlinu 46 odstotkov.
(Madžarske bolečine.) Prejšnji teden- je prišlo v Beograd 13 madžarskih 7)oslance\*-politikov, ki bi bili radi dosegli privoljenje našo vlade, da bi v Bački in Banatu odločevali poleg Jugoslavije tudi Madžari, t. j. da bi se tem novim našim pokrajinam dala nekaka avtonomija. Za našo državo so madžarske želje nesprejemljive.
(Oddaja živine.) Reparacijska komisija je naznanila nemški vladi, da mora Nemčija izročiti na račun vojne odškodnine 800.000 glav goveje živine in 150.000 konj.
Gospodarstvo.
(Izvoz sirovega sadja.) Vsem interesentom, ki se pečajo z izvozom sadja, se javlja, da SO sc dosegle z ozi-rom na valuto in carino važne olajšave in ugodnosti, tako da se izvoz lahko vrši brez posebnih ovir. Izvoz sadja je prost. Carina za 100 kg sirovega sadja znaša 8 kron. Za sadje je odpravljena zahtevana kupnina v zdravi valuti. Ker se torej sadje lahko proda za vsako valuto, odpade pri carinjenju »uverjenje", ki je delalo največje težave. Izkazati se je treba samo z dotično fakturo ali prepisom fakture. Vsi carinski uradi so dobili strog nalog, da morajo zaca-rinjenje sirovega sadja hitro izvršiti, da gre blago lahko brez ovire svojo pot. Tudi obratno ravnateljstvo južne železnice je obljubilo, da bo po možnosti dostavljalo potrebne vagone v prvi vrsti za sirovo sadje. Po-
sredovalo bo v tej zadevi tudi pri avstrijskih in nemških železnicah, da bodo tudi te dajale na razpolago prazne vozove za sadje. Interesenti naj torej pravočasno naročajo potreb ne vozove na nakladalnih postajah z natančno navedbo, kam je sadje namenjeno. Glavnemu ravnateljstvu južne železnice je treba tudi izporo-čiti, kdaj se nakladanje v večji meri prične. Sadje se prevaža kot brzo-vozno blago in velja za to blago, nasuto brez embalaže v vagone, posebna znižana tarifa, ki je veliko nižja, nego tarifa, ki velja za navadno brzovozno blago.
(Na ljubljanskem trgu) je sadja vedno dovolj. Sadje za kuho se prodaja kilogram po 2 in 3 krone. Posebno poceni je zelje v glavah, ki se dobi kilogram že po 50 vinarjev. Jajca splošno primanjkujejo in jih ni mogoče dobiti po 2 kroni. Dvoje lepih piščancev velja 60 kron. Krompir se dovaža malo na trg, a prodaja se ga kilogram po 2 kroni do 2 kroni 20 vinarjev.
(Zvišanje monopolskih pristojbin.) Od vžigalic bo treba plačevati odslej 500 dinarjev v zlatu, t. j. 4000 kron za vsakih 100 kg, od cigaretnega papirja pa celo 1600 dinarjev v zlatu za 100 kg. Vsled tega se bodo cene tema predmetoma močno dvignile.
(Ponarejeni bankovci.) Po obvestilu ministrstva za notranje zadeve se objavlja: V prometu so se pojavile ponarejene novčanice po 1000 dinarjev, ednosno 4000 kron. Ponarejene novčanice so take-le: Vodotisk na njih je slabo izdelan, kar se tiče tiska, in se razlikuje od vodotiska na pravih novčanicah. Ako se primerja vodotisk na pravih z vodotiskom na ponarejenih bankovcih, se opazi: 1.) da je vodotisk na ponarejenih novčanicah večji in da je nos šiljast, dočim je na pravih vodotisk manjši in nos okrogel. Na ponarejenih novčanicah je brada slabo izdelana. 2.) Na pravih novčanicah prehaja modra barva v rdečkasto, dočim je pa ponarejenih modra barva brez nijans rdečkasta. 3.) Na prvi strani novčanice so polja, na katerih je napisan paragraf 145 kr. zakona itd. in loi de 23. sept. 1885 itd., na pravih novčanicah rdečkasta in se popolnoma razlikujejo od barve figur in čr-teža na ponarejenih. 4.) Na zadnji strani ima ženska glava na desnem medaljonu nakit iz biserov in je na pravih novčanicah prvi biser izven vratu, dočim je na ponarejenih na vratu. 5.) Na ponarejenih novčanicah je besedilo tiskano z dolgimi, tenkimi črkami, a na pravih s krajšimi in debelejšimi črkami. 6.) Vob-če je falzifikat tako izdelan, da se ga' lahko razširja med nepoučenim ljudstvom. Toda, če se ga natanko ogleda, se takoj opazi, da ni dobro izdelan. Figure so netočne, neizrazite, brez senčanja, barva ni popolnoma pogojena. Vendar pomen j a falzifikat nevarnost za promet, ako se čim prej ne prepreči razširjanja.
(Pozor na enokronske in dvo-kronske bankovce!) V obmejnih krajih na Štajerskem krožijo velike množine novega drobiža po eno krono in dve kroni. Ta drobiž je utihotapljen iz Avstrije in opremljen s ponarejenimi žigi. Bankovci so novi ter nosijo serijske številke 1300 do 1400. Uradi te bankovce odklanjajo.
(Trošarina,) ki je nov neposred-nji davek, znaša za hI vina 32 K, za hI sadnega vina in mošta 8 K. Trošarine oproščene je le pijača, ki se porablja pri poljedelskih in vinogradniških obratih, in sicer od hektara vinograda 300 litrov, od hektara njiv in travnikov po 50 litrov. Trošarina za meso je določena : s 24,18 in 12 K za vsakega vola in bika ter za vsako kravo in nad eno leto staro tele; za vsako tele pod enim letom s 4, 3 in 2 K; za drobnico z 2 K, 1 K 60 vin. in 1 K, za svinje nad 20 kg težke s 6, 4 in 3 K itd.
(Prosta žganjekuha) je določena za rodbine do 5 članov s 24 urami, od 5 do 10 članov z 48 urami, nad 10 članov pa s 3 dnevi. To velja za kuho koščičastega sadja, vina, vinskih drož, vinskega in sadnega mošta, grozdja in medice. Pri kuhanju žganja iz drnulj, jabolk, hrušk, jagod, robidnic in tropin je dovoljena še enkrat tako dolga doba. Za rodbinske člane veljajo le tisti, ki so nad 12 let stari in ki so doma na hrani
in stanovanju. Vse druge podrobnosti se zvedo pri finančnih stražah.
(Naša valuta se boljša.) Vse tuje devize in valute se izpreminjajo na slabše, le naša denarna vrednost raste na svetovnih borzah.
(Podražitev tobaka in cigar.) Na Madžarskem se je podražil tobak za 50 in cigare za 200 odstotkov.
(Cene kavi) so v Trstu močno padle, ker kaže kavna letina prav dobro.
(Koliko krav ima češkoslovaška).
Po vsi Češkoslovaški so našteli 1,766.334 krav. Tudi pri nas se je začelo s štetjem živine, a se je moralo vsled hujskarij ustaviti.
(Uspeh nakupovanja) plemenske govedi za Črno goro v Sloveniji. Nakupovanje plemenske govedi za Črno goro se je gladko in lahko izvršilo. Nakupilo se je 45 bikov, 290 junic in 58 krav, skupaj torej 393 glav. Kupovala se je enobarvna živina, in sicer junice nad eno leto stare, mlade krave do petega leta in biki od enega do dveh let starosti. Nakup se je izvršil v mesecih avgustu in septembru, in sicer na navlašč v ta namen sklicanih plemenskih sejmih v krajih, kjer imajo dobro in za pleme sposobno živino. Vsak plemenski sejm je bil združen s posredovanjem živinorejskega nadzornika, ki je opozarjal in bodril živinorejce na enotno in smotreno delo v prihodnosti. Živina se je nakladala v Ribnici, Dobrepoljah in Stični na Dolenjskem, v Št. Juriju ob južni železnici, Laškem in na Rečici na Paki na Spodnjem Štajerskem ter v Sinči vasi na Koroškem.
Vinogradniki, pozor!
Trgatev se bliža in s tem vprašanje vinskih cen za letošnji pridelek. Še nikoli menda ni vladala v tem oziru tolika nejasnost, kakor ravno letos. Vinska trgovina popolnoma počiva vsled valutnih in drugih razmer. Pravzaprav nimamo, razen za letnik 1917., nobenih vinskih cen, ker se nič ne proda in nič ne kupi. Poročila o letošnji trgatvi, to se pravi, o pričakovani množini vina, ki se nahajajo zdajpazdaj v časnikih in se razširjajo od gotove strani iz več ali manj sebičnih namenov, so popolnoma netočna in se spuščajo v svet samo za to, da se ljudstvo zmeša.
Zaradi tega mi naj bo dovoljeno tukaj izrečno poudariti, da so vse vesti o obilnosti pričakovane trgatve neresnične in da bo letošnja vinska letina, kar se tiče skupne množine pridelka, komaj dosegla lansko letino, to je, da jo bo prištevati slabšim vinskim letinam. 2e nastavek grozdja spomladi ni bil, kakor se je splošno trdilo, bogat, temveč kvečjemu srednji. Med časom, ko je trta cvetela, je odpadla vsled slabega, deževnega vremena dobra četrtina zastav-ka, poleg tega pa se mora odračuniti še škoda, ki so jo provzročili na trti oidij, peronospora in druge uime in ki znaša tudi najmanj 40 do 50 odstotkov. Končni uspeh trgatve bi znal torej obstojati v četrtini spomladi pričakovanega pridelka. Razmere na Hrvatskem so slične, one v Slavoniji in v Vojvodini nekoliko boljše, vendar tudi v teh dveh pokrajinah ne pričakujejo bogve kako bogate vinske letine, temveč le srednje letino.
V očigled temu dejstvu in ker nikakor ni pričakovati količkaj znatne višje produkcije, je izključeno, da bi vinske cene znatno padle. Vinogradniki se torej svare in opozarjajo, naj se nikar ne prenaglijo z odprodajo letošnjega vinskega pridelka. Padanje vinskih cen, kakor se nam to skuša natvesti, ni ob času, ko se vse podražuje in ko se cene vsem predmetom in potrebščinam vedno bolj dvigajo, naravno in vzdržljivo. Pri vsem gre le za lahko prozoren manever, kakršnega se je lahko opazovalo večkrat tudi v normalnih časih pred trgatvijo.
Vinogradniki! Ne nasedite tem li-manicam in počakajte z odprodajo novega vina vsaj nekaj tednov po trgatvi, da bo mogoče dobiti pregled o dobljeni množini vinskega pridelka in da se razmere nekoliko ustalijo.
Vinogradniki, ki nimate potrebne posode, si jo izposodite od onih, ki jim posoda preostaja. Posestniki
Kamor kmet in obrtnik zahajata in kjer dasta zaslužka, tam morajo biti naročeni na naš list,
Pnevmatike za avto fn kolesa v vseh dimenzijah,	j i i e f P S Hi
gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno	M S i m i
napeljavo, elektrotehnični material in vsako-	Ljubljana, Dunajska cesta SL 20; leielon št. 470
vrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah	Podružnica: Maribor, lorfilčeva ulica it. 9.
Cnn nagrobnih spomeni-
UUU kov vedno v zalogi, dalje 15 vrst marmorja za pohištvene oprave, rodbinske grobnice, mavzoleji, umetniški portreti iz marmorja, razna cerkvena dela, mlinski kamni i. t. d.
folsžpnjflrnfl u Ljubljani
M. Rosner & Co.
naslednik
[SITOM MEHI
v!/	|	g	prodaja fino pristno blago lastnega izdelka:	§	|	<S>
S	I	|	slivovico, brinjevec, sadjevec, rum, konjak	$	$	$
$	|	I	in razne likerje po najnižjih cenah.	%	$	i
®	vj/	«	«e9»e«e»	<g	®	«
jt)	VI/	®	>)/	»i/
$	|	|	Kupuje sadje vseh vrst, pripravno za
i	I	t	Telefon 71. kuhanje žganja. Telefon 71.	S	I	S
«>	<1>	W	®	<0
Šivalni stroji v
psp^ so dospeli.
Dobe se tudi posamezni deli, igle, olje za stroje, potrebščine za šivilje, čevljarje in krojače i. dr.
10SIP PETELINC v Ljubljani, Sv. Petra nasip štev. 7.
Bp-£La SEVER,
LJugiJHtHt-KOUlEJ.
Tapetniška
delavnica
Popolne napeljave v mestih in pokrajinah.
Kompletne naprave gradi in vsakovrstne instalacije izdeluje po najmodernejših principih in po najkulantnejših pogojih
Vabiva na ogled
|	železo, različno orodje in	g
g	okovje, cement, traverze,	«
|	pločevine in sploh železnino,	«
2 naj se obrne zaupno na. tvrdko	{ij
Ponudbi ii pojasnila so na željo vsak čas brezplačno na razpolago,
§ 6 LjiiDijam, uosposve(sxa cssia si. iu »
(Marijo Terezije cesta). EaaaiBnBEBBOO80aaaaaBfflBa»8a
□	Mlatilnice za ročni in vratilni	□
pogon, vratila, čistilnike, slamo-	H
B /^fT ^Ifesi	reznice za pogon z roko in silo,	Q
B %	sadne in vinske stiskalnice, sad-	g
R S ®	ne mline, brzoparilnike. bakrene	n
R ii I^Kl^^p i	(kufrene) kotle za žganjekuho	H
r H mWM š	ia drus® Btr°j®
□	Sfk	ima vedno v veliki izberi t zalogi	g
|ii|l||S	lastnica po umrlem' soprogu	Q
b ISHHB^	Francu Hiitiju u LjubljanK Sv. Martino c. 2.	g
H	Edina zaloga poljedelskih strojev g
^l^^^^E^K^-	tvornice Umralh & Komp.	g
8fflmr"mr"mmmEapmmcammmcnn3nimn3ujujmmn]
\ko imate kaj na prodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iSčete, priobčujte v našem listu. Velikost pričujočega poziva stane za «Male og!ase» 24 K, polovica tega prostora 12 K. NajmanjSi oglas 8 K.
Denar pošiljajte redno naprej t
Dobivajo se pri tvrdfci
Fr. Hitti v LJubljani,
Sv. Martina oeata St. 2.
Natisnila Delniška tiskarna, d. d. t Ljubljani
Urednik: dipl agr. A. Jamnik.
Obrtniki, dopisujte pridno »Kmetijskemu listu"!
prazne posode naj pomislijo, da bodo sokrivci padanja vinskih cen in da bodo škodovali samemu sebi, če posode, ki je sami ne potrebujejo, drugim ne prepuste in jih na ta način primorajo, da prodajo le-ti vino za vsako ceno.
Vinarske in kletarske zadruge! Priskočite na pomoč tistim posestnikom, ki nimajo svoje posode! Odkupite jim vino proti gotovi naplati in poznejšemu obračunu! Storile svojo dolžnost v interesu posameznih kakor tudi v občnem interesu!
Vinogradniki! Če hočete doseči
dalo prodati vsako čmigo za dobro vino, so končno minuli! V Jugoslaviji se bodo dala prodati za primerne cene le kvalitetna vina. Največji vpliv na visoko kvaliteto pa ima umno sortiranje grozdja pri trgatvi in umno kletarenie. Posvečajte torej trgatvi in sortiranju posebno pažnjo! Navadite se tudi umno kletariti ter ne pozabite nikoli, da tvori snaga tri četrtine umnega kletarstva!"
Slednjič se občinska zastopstva vinorodnih občin (občinski predstojniki) nujno naprošajo, da objavijo ta
razglas na običajen način ter da v interesu vinogradnikov ukrenejo vse potrebno, da se v občini, izvoli odbor, ki naj stopi z drugimi merodaj-nimi krogi okoliša v dotiko ter določi povprečne stroške pridelovanja enega litra vina v dotičnem okolišu, oziroma za letošnje vino minimalno ceno, pod katero se vinogradnikom ne priporoča vina prodajati.
Za mariborski vinarski in sadjarski odsek „Slovenske kmetijske družbe":
' Puklavec s. r. vinarski ravnatelj.
Književnost.
(Plebiscit v koruškoj Sloveniji) se
zove priročna knjižica, ki jo je izdalo društvo „Gosposvetski zvon" in jo je spisal društveni tajnik dr. Valentin Rožič. Knjižica je posvečena prvemu osvoboditelju Gosposvetskega polja gospodu generalu Krsti Smi-ljaniču in- je pisana v lahko umljivi hrvaščini. Knjižica ima praktičen zemljevid vsega koroškega ozemlja in še posebej natančno narisano glasovalno ozemlje (coni A in B). Po-
sebno prikupljivo napravi knjižico slika koroškega narodnega trpina poslanca Franca Grafenauerja. Slika diči naslovno stran in je izvirno delo g. akademičnega slikarja prof. Šantla. Že zaradi Grafenauerjeve slike je knjižica vredna, da si jo nabavijo vsi prijatelji prelepe Koroške in čestilci osivelega koroškega prvo-boritelja. Knjižico z zemljevidom, ki velja samo 8 kron in se dobiva pri društvu „Gosposvetski zvon" v Ljubljani, toplo priporočamo.